Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17), 7. in 16. člena Statuta Občine Radlje ob Dravi (MUV štev. 28/16, 35/17,11/19) je Občinski svet Občine Radlje ob Dravi na svoji 18. redni seji , dne 27.9.2021, sprejel naslednji
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za EUP RA 50 v občini Radlje ob Dravi
I. Splošne določbe
1. člen
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za EUP RA 50 v Občini Radlje ob Dravi, v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 20053. OPPN ima v državnem prostorskem informacijskem sistemu (PIS) identifikacijsko številko 2254.
2. člen
(opis prostorske ureditve)
Načrtuje se gradnja devetih enostanovanjskih stavb etažnosti do K+P+M ob novi dostopni cesti v podaljšku Partizanske ulice.
3. člen
(vsebina odloka)
(1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za EUP RA 50 v Občini Radlje ob Dravi (v nadaljevanju: odlok) določa območje, pogoje za umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, parcelacijo, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje zdravja ljudi, okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, dopustna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Radlje ob Dravi.
II. Območje OPPN
4. člen
(območje OPPN)
(1) Območje leži v vzhodnem delu naselja Radlje ob Dravi, na severozahodni strani pokopališča.
(2) Velikost območja OPPN je približno 1,2 ha.
(3) Območje OPPN v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parc. št. 490, 494/7 in 494/9, vse
k.o. 804 - RADLJE OB DRAVI.
(4) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz njegove meje v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela, karta 7 »Načrt parcelacije«.
5. člen
(funkcija območja OPPN)
(1) Območje OPPN je namenjeno bivanju.
(2) Kot spremljevalne dejavnosti je dopustno umeščati dejavnosti zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, storitvene, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja.
III. Pogoji za umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor
6. člen
(novogradnje stavb)
Zgradi se devet enostanovanjskih stavb s pomožnimi objekti.
Stavbe so postavljene v dve vrsti, s krajšo stranico proti cesti.
7. člen
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj)
(1) Horizontalni gabariti in lega objektov in ureditev so razvidni iz grafičnega dela na kartah št. 4/1 »Ureditvena situacija« in št. 4/2 »Urbanistični pogoji«, vertikalni gabariti pa iz karte št. 4/3 »Karakteristični vzdolžni in prečni prerezi«.
(2) Pomen regulacijskih elementov iz karte št. 4/2 »Urbanistični pogoji«:
- gradbena meja je linija, ki jo predvidena stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjeni v notranjost;
- gradbena meja za garaže oz. nadstrešnice nad parkirnimi mesti je linija, ki jo predvidena stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjeni v notranjost;
- gradbena površina je informativno prikazana površina stavbe;
- etažnost je največje število etaž;
- dostop je smer glavnega dostopa do stavbe;
- faktor pozidanosti gradbene parcele je razmerje med površino vseh stavb na gradbeni parceli in gradbeno parcelo;
- minimalni delež zelenih površin predstavlja ozeljenjene, neutrjene zelene površine.
(3) Enostanovanjska stavba:
- zgradi se devet stavb;
- lega stavbe: gradbena površina se umesti znotraj grafično opredeljene gradbene meje. Pri tem mora biti minimalni odmik med stanovanjskimi stavbami najmanj 8,0 m, med stavbo in mejo gradbene parcele pa najmanj 2,5 m;
- horizontalni gabarit stavbe je določen s faktorjem pozidanosti in znaša: 0,3.
- gradbene površine, na katere je moč postavljati stavbe, se umestijo znotraj gradbene meje, pri tem se pri določanju tlorisnih dimenzij stavb upošteva faktor pozidanosti in minimalni delež zelenih površin posameznega območja, ki znaša najmanj 50% gradbene parcele. Za zelene površine štejejo le zasajene ali zatravljene površine, ki niso pozidane, tlakovane ali drugače utrjene in na njih ne stojijo pomožni objekti, razen podzemnih infrastrukturnih objektov.
- etažnost: K+P+M;
- klet: dopustna je gradnja v celoti vkopane kleti, v kolikor podrobnejše geološko poročilo dokaže sprejemljivost izvedbe;
- streha: dvokapnica, sleme strehe je vzporedno z daljšo stranico stavbe. Kritina je v opečni ali temni barvi. Dopustna je izvedba čopov in frčad;
- fasade: bela barve ali pastelni zemeljski barvni toni. Dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen;
- parkiranje: v garaži znotraj gradbene površine stavbe, v garaži kot pomožnem objektu ali ob stanovanjski stavbi na utrjeni ploščadi, lahko pod nadstrešnico;
- dovozi in dostopi na gradbene parcele: z nove dostopne ceste, ki se uredi v podaljšku Partizanske ulice;
- pomožni objekti: dovoljena je gradnja pomožnih objektov, pri čemer je treba pri vseh objektih spoštovati določbe, ki se nanašajo na zagotovitev deleža neutrjenih površin na gradbeni parceli. Pomožni objekti se odmaknejo najmanj 2,5 m od sosednje gradbene parcele, razen če ni v tem odloku določeno drugače. S soglasjem lastnika sosednje gradbene parcele je odmik lahko manjši. Ograje, priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in pomožne komunalne objekte se postavlja do meje gradbene parcele, s soglasjem lastnika sosednje gradbene parcele pa na mejo. Strehe pomožnih objektov se lahko oblikujejo različno (ravne, enokapne, dvokapne, večkapne);
- namembnost: dopustne so spremembe namembnosti do manj kot polovice površin posamezne enostanovanjske stavbe za mirne storitvene dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup), da ni pomemben vir emisij v zrak in da velikost posamezne parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (dodatno potrebno parkiranje in manipulacija na lastni gradbeni parceli).
8. člen
(pogoji za urejanje odprtih površin)
(1) Po vzhodni strani območja se v celotni dolžini uredi ca. 5,5 m široka javna zelena površina, ki se ob pokopališču zasadi s prostorastočo živo mejo višine ca. 4 m.
(2) Ob stavbah se uredijo dostopne poti, parkirna mesta in odprte terase. Preostale površine se zatravijo in zasadijo.
(3) Terenski prehodi se urejajo kot ozelenjene brežine, lahko tudi z opornimi zidovi katerih višina ne sme presega 1,5
m. Urejanje terenskih prehodov se izvaja pod nadzorom geomehanika.
IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro
9. člen
(skupne določbe)
(1) Za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja elektronskih komunikacij se naroči projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom, ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upošteva se predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni odmik je 0,5 m in minimalni vertikalni odmik je 3,0 m, pri čemer vodovod poteka nad kanalizacijo. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.
(2) Zasnova prometnega omrežja je razvidna v grafičnem delu na karti 5/1 »Ureditvena situacija prometne infrastrukture«. Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja elektronskih komunikacij je razviden v kartografskem delu karta 5/2 »Ureditvena situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij«.
10. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Prometno dostopnost območja zagotavlja nova dostopna cesta, ki se uredi v podaljšku Partizanske ulice.
(2) Nova dostopna cesta se uredi kot skupna prometna površina za motorni in nemotorni promet (pešci, kolesarji), s cestiščem širine 5,5 m. Cesta se slepo zaključi in oblikuje tako, da je na njej v severnem delu urejeno obračališče za interventna in dostavna vozila.
(3) V širino prečnega profila skupnih prometnih površin niso zajete eventualno potrebne površine za nasipe in vkope. Postavitev urbane opreme v cestnem svetu ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
(4) Priključke do predvidenih stavb se višinsko prilagodi prometni ureditvi in oblikuje tako, da ne pride do prečnega zdrsa vozil v območju priključka.
(5) Parkirna mesta na lastnih parcelah so odmaknjena od roba vozišča oziroma skupnih prometnih površin tako, da je zagotovljena potrebna manipulativna površina pri uvažanju na parkirna mesta, ki znaša najmanj 6,5 m. V primeru parkirnih mest pod nadstrešnicami se dimenzije nadstrešnic in postavitev njihove nosilne konstrukcije prilagodi merodajnim vozilom, ki bodo parkirali pod njimi in njihovim lastnostim.
11. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Vodovodno cev sekundarnega omrežja, ki poteka po severovzhodnem delu območja, se ukine.
(2) Zgradi se ustrezne nove priključne vodovodne cevovode, ki se krožno navežejo na obstoječe javno vodovodno omrežje v Partizanski in Razgledni ulici.
(3) Požarna varnost (hidrantno omrežje in dimenzije novih vodovodnih cevovodov se uskladijo z veljavnim pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Hidranti morajo biti podzemni in postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.
12. člen
(odvajanje padavinskih, drenažnih in komunalnih odpadnih vod)
(1) Izvede se ločena sistema odvajanja padavinskih in drenažnih ter komunalnih odpadnih voda, ki morata biti vodotesna.
(2) Komunalne odpadne vode se navežejo izven območja OPPN na kanalizacijski kolektor, ki poteka ob obvoznici in se zaključi s ČN Radlje. Po končani gradnji se pridobi atest o vodotesnosti.
(3) Na koti temeljenja se okoli stavb izvede ustrezna drenaža, ki preusmeri precejne vode iz območja temeljenja stavbe.
(4) Odvajanje čistih padavinskih voda z utrjenih površin in strešin se uredi tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode in drenažne vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, se delno ponikajo v individualnih ponikovalnicah, delno se preko padavinske kanalizacije vodijo v skupno ponikovalno polje na jugovzhodu območja. Ponikovalnice se locirajo izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Padavinske vode s streh se zadrži v zadrževalnikih in uporabi za zalivanje in druge higiensko manj zahtevne potrebe (splakovanje stranišč).
(5) Padavinske vode s ceste se lovijo z obcestnim robnikom in speljejo do jaškov ter po padavinski kanalizaciji v ponikovalno polje. Pred ponikanjem se vodijo preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
(6) V meteorno kanalizacijo se speljejo tudi viški zbranih vod iz objektov, ki ne bodo poniknili na gradbenih parcelah.
13. člen
(elektroenergetska infrastruktura)
(1) Prestavi se nizkonapetostno omrežje, ki poteka preko severovzhodnega dela območja.
(2) Za napajanje območja z električno energijo se zgradi ustrezni nizkonapetostni vod iz nove transformatorske postaje TP Radlje Javornik, ki leži severozahodno od območja.
(3) Za osvetlitev območja se lahko zgradi tudi javna razsvetljava pod pogoji upravljavca, ki se naveže na obstoječe omrežje.
14. člen
(omrežje elektronskih komunikacij)
Načrtovane stavbe se lahko, pod pogoji upravljavca, navežejo na obstoječe omrežje elektronskih komunikacij zahodno od območja.
15. člen
(ogrevanje in hlajenje)
Ogrevanje in hlajenje objektov na območju je lahko individualno z ekološko sprejemljivimi gorivi (utekočinjen naftni plin, toplotna črpalka, geotermalna, solarna in podobne vrste energije). Možno je izvesti ogrevanje iz skupnega rezervoarja na utekočinjen naftni plin (UNP) za več objektov skupaj. V tem primeru mora biti plinovodna instalacija oz. sistem oskrbe z UNP izvedena in dimenzionirana tako, da bo možna morebitna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje za zemeljski plin, ko (če) bo na tem območju zgrajeno. Rezervoarji za tekoči naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.
V. Merila in pogoji za parcelacijo
16. člen
(parcelacija)
(1) Parcelacija se izvede v skladu z načrtom parcelacije iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je prikazan na karti 7 »Načrt parcelacije«.
(2) Nove parcelne meje so določene s tehničnimi elementi, ki omogočajo njihov prikaz v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela, karta 7 »Načrt parcelacije«.
VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
17. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/ lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
VII. Rešitve in ukrepi za varovanje zdravja ljudi, okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave
18. člen
(zrak)
Preprečuje se prašenje z odlagališč materiala in gradbišč in nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi. Dovozne gradbene poti morajo biti utrjene in redno čiščene. V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.
19. člen
(tla)
Med gradnjo se:
- posege v tla izvaja tako, da so prizadete čim manjše površine tal;
- viške materiala od izkopa gradbenih jam se odpelje na urejena odlagališča;
- izkopani material se sproti odvaža in deponira na ustrezno pripravljenem odlagalnem mestu;
- posebno pozornost posveti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru se onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preišče skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja se določi tudi lokacija začasnega odlagališča;
- na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo).
20. člen
(ravnanje z odpadki)
Komunalne odpadke je treba zbirati ločeno v ustrezne tipizirane posode in poskrbeti za dostopnost prevzemnih mest.
21. člen
(varstvo voda)
(1) Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti so:
- padavinske vode s strehe stavb in utrjenih površin, drenažne vode ter
- komunalne odpadne vode.
(2) Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej se na celotnem območju urejanja omeji ali prepreči z naslednjimi ukrepi:
- upošteva se vsa določila 12. člena tega odloka;
- pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
- odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje;
- na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);
- prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);
- v času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke;
- investitor mora po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju pridobiti mnenje na projektne rešitve oz. vodno soglasje.
22. člen
(varstvo pred hrupom)
Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju II. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa.
23. člen
(varstvo človekovega zdravja)
(1) Upoštevajo se vsi pogoji za varovanje zdravja ljudi, ki so določeni v 5., 7., 11., 12., 15., 22. in 24. členu.
(2) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. V prostor je dovoljeno umestiti objekte le na način, da so bivalnim prostorom zagotovljeni minimalni časi osončenja:
- najmanj 1 ura osončenja na dan 21. december in
- najmanj 3 ure osončenja na dan 21. marec in 21. september.
(3) Gradbišča je treba organizirati tako, da bo čas izvajanja del čim krajši. Čas gradnje in prevoza materiala potrebnega za izgradnjo se omeji na čas med 7. in 20. uro.
24. člen
(svetlobno onesnaženje)
(1) Zaradi svetlobnega onesnaženja se gradbišče po 20. uri ne osvetljuje, razen v primeru utemeljenih izjem.
(2) Zunanja in javna razsvetljava se izvedeta s svetili, ki so skladna z veljavnimi predpisi (svetilke, ki svetijo le pod vodoravnico, izklapljanje, varovanje bivalnih prostorov stanovanjskih objektov).
VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
25. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje s projektnim pospeškom tal 0,10 g) zato se temu primerno predvidi način gradnje.
(2) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
(3) Pri projektiranju se upošteva požarno ogroženost naravnega okolja, požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zagotovi se:
- pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Pogoji za odmike med stavbami in potrebne protipožarne ločitve, ki se določajo na podlagi slovenskih ali tujih predpisov, potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant;
- zadostno količino vode v hidrantnem omrežju za gašenje požarov;
- dovozne poti za gasilsko intervencijo. Projektirajo in izvedejo se tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN in
- potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
IX. Etapnost
26. člen
(etapnost)
Območje obravnave se lahko izgrajuje etapno. Pred gradnjo posamezne stavbe mora biti zgrajena vsa tista predvidena javna gospodarska infrastruktura, na katero se posamezna stavba mora priključiti.
X. Dopustna odstopanja
27. člen
(tolerance glede oblikovanja objektov)
(1) Pri gradbeni meji je možno lokalno odstopanje izven gradbene meje za 1,0 zaradi izzidkov in za 2,0 m zaradi balkona in napušča. Pri tem ne sme biti poseženo v svetli profil ceste. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji.
(2) Ne glede na določene regulacijske elemente v grafičnem delu, so enostavni objekti lahko izven določenih gradbenih mej, način gradnje in odmiki pa morajo biti v skladu s predpisi, ki urejajo področje gradnje enostavnih objektov, in v skladu z varstvenimi in varovalnimi režimi ter prometno-
-varnostnimi zahtevami.
(3) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
(4) Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.
28. člen
(tolerance glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije)
(1) Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje elektronskih komunikacij), določenih s tem OPPN, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
(2) Tehnični elementi za zakoličenje novih parcelnih mej se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
(3) Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
XI. Obveznosti investitorjev in izvajalcev
29. člen
(organizacija gradbišča in delovišča)
(1) Območje gradbišča in delovišča je celotno ali del območja tega OPPN.
(2) Gradbišče mora biti zavarovano z ograjo.
(3) Gradbišče in način dela je treba organizirati tako, da bo gradnja zavzela čim manj prostora in da bo preprečeno onesnaževanje tal. Pri odrivih zemlje je treba zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za ureditev zelenih površin.
(4) Transport materiala do območja poteka po obstoječih občinskih in državnih cestah.
(5) Na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.
(6) Po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter površine urediti skladno z načrtovanim namenom.
30. člen
(dodatne obveznosti)
Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih tega odloka, so dodatne obveznosti investitorjev in izvajalcev naslednje:
- pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove;
- objekte in naprave je treba med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanirati;
- izven območja OPPN se za odvajanje komunale odpadne vode zgradi ustrezen kanalizacijski vod do kanalizacijskega kolektorja ID 23246226;
- izven območja OPPN se za elektroenergetsko napajanje stavb zgradi ustrezni nizkonapetostni izvod iz nove TP Radlje Javornik;
- javna razsvetljava se priključi na obstoječe omrežje;
- vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi;
- v fazi pridobivanja ustrezne dokumentacije za elektroenergetske objekte in naprave morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima Elektro Celje d.d. pravico vpisa
služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo;
- o vseh motnjah, do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni in energetski oskrbi ter zagotavljanju elektronskih komunikacij, je treba pravočasno obvestiti pristojne upravljavce in uporabnike;
- v času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb;
- v najkrajšem možnem času je treba odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati vso nastalo škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje in obratovanja načrtovanih ureditev;
- pri izvajanju zemeljskih del se obvezno izvaja geomehanski nadzor, ki bo zagotovil tehnično pravilno izvedbo, obenem pa podal morebitne spremembe geotehničnih pogojev z ozirom na strukturo tal.
XII. Končne določbe
31. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Številka: 35001-0001/2021-07
Datum: 27. september 2021
Župan Občine Radlje ob Dravi
mag Alana Bukovnik, s.r.