Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Ur. list RS št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97,) in 16. člena Statuta občine Zagorje ob Savi (Ur. vestnik Zasavja, št. 6/99) je občinski svet Zagorje ob Savi na svoji seji dne 30.09.1999 sprejel
ODLOK
O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA OBMOČJE INDUSTRIJSKEGA KOMPLEKSA ETI ELEKTROELEMENT IZLAKE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Sprejme se zazidalni načrt za območje industrijskega kompleksa ETI ELEKTROELEMENT IZLAKE (v nadaljnjem besedilu: Zazidalni načrt), ki ga je pod številko projekta 59 / 98, izdelal BETON PROJEKT, d.o.o. Zagorje ob Savi, v septembru 1999.
2. člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:
A / Splošni del
B/ Tekstualni del
C / Pogoji, mnenja, smernice in soglasja
D / Posebne strokovne podlage:
0. Geološko geomehanske raziskave temeljnih tal in parkirišče osebnih vozil in novi objekti ob skladiščni hali, izdelal IBT Trbovlje
1. Odvodnjavanje in čiščenje sanitarnih odpadnih vod iz industrijskega kompleksa ETI Izlake, izdelal HIDROINŽENIRING, d.o.o., Ljubljana.
E / Grafični del
0.
Izsek iz prostorskega plana
M 1 : 5000
1.
Načrt obstoječega stanja z mejo ureditve
M 1 : 500
2.
Načrt rušenj
3.
Arhitektonsko zazidalna situacija
4.
Geodetska zazidalna situacija z zakoličbo
5.
Gradbene parcele z elementi zakoličbe novogradenj
6.
Prometna ureditev in lokacija odpadkov
7.1
Situacija obstoječih elektro- energetskih vodov
7.2
Situacija novih elektro- energetskih vodov
8.1
Situacija obstoječih komunalnih vodov
8.2
Situacija novih komunalnih vodov
9.1
Situacija obstoječih optičnih vodov
9.2
Situacija novih optičnih vodov
10.
Zbirna situacija elektro-energetskih, komunalnih in optičnih vodov
11.
Situacija požarne varnosti
12.
Načrt ozelenitve
13.
Vzdolžni in prečni profili
14.
Fotografski prikaz – simulacija visokoregalnega skladišča
II. MEJE ZAZIDALNEGA NAČRTA
3. člen
Območje zazidalnega načrta obsega industrijski kompleks ETI Izlake na Obreziji, južno od republiške ceste R-ll. št. 415, ob sotočju potokov Medija in Orehovica ter severno od pobočja vzpetine Kamnik.
Območje urejanja se nahaja v k.o. Izlake, k.o. Kolovrat in k.o. Šemnik in obsega naslednje parcelne številke:
k. o. Izlake
Parcele št.: 666/2, 666/1, 669, 670, 667/4,667/2, 667/3, 671, 700/1, 672, 665,668, 675, 674, 673, 684, 676/1, 677, 676/1, 682/2, 682/1, 680, 681/1, 678, 683, 679, 681/2, 693/2, 694/1, 693/1;
k. o. Kolovrat
Parcele št.: 858/1, 775/6, 775/2, 858/2, 774/14, 774/2, 853/6, 792/2, 858/3, 774/9, 790/23, 792/3, 775/7, 858/4, 858/5, 792/4, 774/10, 774/11, 774/13, 858/7, 858/8, 774/15, 774/6, 774/7, 774/3, 853/2, 765/14, 771/2, 765/12, 771/3, 771/4, 774/8, 774/12, 765/13, 765/2, 765/1, 766/6, 766/1, 853/3, 790/21, 758/6; 858/6;
k. o. Ržiše Parcelašt.:610-del, 310;
Meja območja in prikaz parcel (parcelacija) sta razvidni iz grafičnih prilog.
Meja zazidalnega načrta se prične na zahodni strani območja in sicer na skrajni severni točki parcele številka 774/1, nakar poteka proti jugu ob levem bregu potoka Medija ob parcelah številka 774/14 in 853/1, prečka potok in se ob zahodnem robu parcel številka 771/3 in 771/4 obrne proti vzhodu, tako da prečka parcelo številka 766/1, ter se ob njenem severnem robu nadaljuje do parcele številka 766/2. Nato preide v k.o. Ržiše, prečka parceli številka 604 in 610 in prestopi v k.o. Izlake. Tu se obrne proti severovzhodu, poteka ob parcelah številka 697, 625/2 in 695/1, nato se dotakne roba republiške ceste - parcele številka 691 in se ob njenem robu nadaljuje proti severu, prečka potok Medija in se ob parceli št. 663 obrne proti zahodu. Nato poteka ob parceli številka 664, prečka cesto in preide v k.o. Kolovrat na parcelo številka 790/3. Nadaljuje se po njenem južnem robu in preide na rob Krajevne poti parcela št. 790/22, nakar se ob parceli številka 775/4 in prečkanjem ceste vrne na začetno točko.
III. FUNKCIJA OBMOČJA IN POGOJI IZRABE
4. člen
V odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Zagorje ob Savi v letu 1994, je območje "Zazidalnega načrta" predvideno za potrebe razvoja industrije.
Namenjeno je proizvodnim dejavnostim ter njim spremljajočim in dopolnilnim dejavnostim. Velikost območja zazidalnega načrta je cca 8 ha.
Zazidalni načrt predvideva:
• povečanje sedanjih proizvodnih in skladiščnih kapacitet z novogradnjami ter adaptacijami in rekonstrukcijami obstoječih objektov s pripadajočo infrastrukturo
• izgradnja novega štirikrakega križišča in razširitev republiške ceste Moravče-lzlake (za leve zavijalce) ter izgradnjo novih avtobusnih postajališč in pločnikov
• izgradnjo nove transportne (evakuacijske) ceste in novega mostu
• izgradnja novega kanalizacijskega omrežja z lokalno čistilno napravo
• izgradnja novih parkirišč na Grosoyem travniku, pri pizzeriji "Čebelica" pod gradom, pri novi proizvodni hali na skrajnem SZ območja
• razširitev obstoječega mostu pri skladišču.
5. člen
Predvideni posegi na obravnavanem območju so razvrščeni pod oznakami od 1 do 38.,
Objekt z oznako:
1 predstavlja nadzidavo poslovnih prostorov nad prostori splošne službe in rekonstrukcijo glavnega vhoda in avle v poslovno stavbo, višinski gabarit P+2.
2 predstavlja izgradnjo nove plavnice v izmeri 62 m x 9 m, skladišča v izmeri 23 m x 62 m in nadstrešnice v izmeri 22 m x 10 m, višinski gabarit vseh objektov P.
3 predstavlja dozidavo in nadzidavo proizvodne hale PTK dimenzij 60 m x 18 m v pritličju, v I. nadstropju dimenzij 60 m x 40 m in enakih dimenzij v II. nadstropju, višinski gabarit P+2.
4 predstavlja izgradnjo novega visokoregalnega skladišča v izmeri 35 m x 30 m, višine 20 m za potrebe PTK in ostali proizvodni v bližini.
5 predstavlja izgradnjo nove nadomestne mešalne postaje za plin, višinski gabarit P.
6 predstavlja adaptacijo dela plavnice za potrebe polnilnice viličarjev OEI v izmeri 10 m x 10 m, višinski gabarit P.
7 predstavlja izgradnjo novega in dozidavo obstoječega pbjekta v izmeri 40 m x 1 1 m, za potrebe skladišča OEI, višinski gabarit P+1.
8 predstavlja nadzidavo obstoječega skladišča OEI za b,e v izmeri 24 m x 10 m.
9 predstavlja izgradnjo nove nadstrešnice k garderobam in kopalnicam obrata OKG.
10 predstavlja izgradnjo nove hale ETI-GUM v pritličju in nove hale v izmeri 50 m x 48 m v nadstropju, višinski gabarit P+1.
11 predstavlja izgradnjo novega TP - trafo postaje v izmeri 5 m x 6 m in opornega zidu v dolžini cca 50m, višinski gabarit TP je P.
12 predstavlja izgradnjo novega preizkuševališča v izmeri 11 m x 8 m, višinski gabarit P.
13 predstavlja izgradnjo novega poslovnega objekta na zemljišču sedanje stanovanjske hiše. (22% površine je namenjene izgradnji novega objekta, 40% parkiriščem in 38% zelenicam in popločenju) - gabariti za arhitektonskp oblikovanje bo opredelil poseben razpisni natečaj.
14 predstavlja prekritje dela poslpvnega objekta namenjenega za potrebe laboratorija.
15 predstavlja adaptacijo kompresorske postaje za pridobitev delavnice za potrebe OVT – strojno vzdrževanje.
16 predstavlja izgradnjo novega vetrolova v izmeri 12 m x 11 m, višinski gabarit P in nadstrešek pri skladišču keramike - OOP.
17 predstavlja izgradnjo nove mizarske delavnice v izmeri 14 m x 11 m za potrebe skladišča gradbenega lesa in garderob, višinski gabarit P in prestavitev zajetja pitne vode v izmeri 5 m x 4 m pred opuščenim rudniškim rovom, višinski gabarit P.
18 predstavlja nadzidavo objekta poslovnih prostorov službe kakovosti in vzdrževanja.
19 predstavlja izgradnjo novih parkirišč na zemljišču kjer se bp rušila pbstoječa stanovanjska hiša Grošelj, zajeto v točki 13.
20 predstavlja izgradnjo dodatnih novih parkirišč kot nadaljevanje obstoječih parkirišč pod cesto, ki vodi h gradu.
21 predstavlja izgradnjo npvih parkirišč na Grosovem travniku (zemljišče je bilo sanirano po plazu).
22 predstavlja razširitev mostu ob skladišču kompletaže (povečan radij za tovorna vozila).
23 predstavlja izgradnjo novega dovoza s ceste II. reda Moravče-Trojane.
24 predstavlja rušenje obstoječih objektov.
25 predstavlja rekonstrukcijo znotraj obstoječih objektov OKG.
26 predstavlja izgradnjo novega pločnika nad potokom Medija, od mostu pri glavnem vhodu do industrijske prodajalne v objektu skladišča gotovih izdelkov in pločnika nasproti črpalke.
27 predstavlja izgradnjo novega skladiščno proizvodnega objekta:
I. faza - dimenzij 37 m x 25 m, višinski gabarit P+1
II. faza - dimenzij 30 m x 30 m z zamikom 5 m in višinskim gabaritom P+1, s pripadajočimi parkirišči.
28 predstavlja prestavitev pomožnega za objekta skladiščenje jeklenk, višinski gabarit P.
29 predstavlja lokacijp za postavitev kontejnerja na črpališču čistilne naprave.
30 predstavlja izgradnjo novih avtobusnih postajališč ob desnem rpbu cestišča za vsako smer.
31 predstavlja izgradnjo novega mostu čez potok Medija.
32 predstavlja dozidavo pri skladišču kovine in plastike v izmeri 35x7m, višinski gabarit P.
33 predstavlja nadzidavo dela upravne zgradbe.
34 predstavlja izgradnjo npvega prizidka orodjarne v izmeri 8,5x25m, višinski gabarit P+1.
35 predstavlja predvideno nadgradnjo, oziroma povezavo objektov v I. nadstropju (uprava objekta št. 15 in 18).
36 predstavlja nadgradnjo oziroma rekonstrukcijo obstoječe strehe nad delom PTK.
37 predstavlja nadomestno gradnjo - skladišče nevarnih snovi in odpadkov, tlorisnih dimenzij 14,00 m x 10,45 m, višinski gabarit P+1.
38 predstavlja izgradnjo nove Elektro RP 20 kV Izlake s pripadajpčimi vodi, na nadmorski višini cca. 299,7 m, tlorisnih dimenzij 5,70 m x 12,50 m, višinski gabarit P.
Dimenzije zgoraj naštetih objektov in naprav so okvirne. Pri njihovi izgradnji oziroma postavitvi so dovoljene tolerance, ki jih narekujejo posebnosti tehnološke opreme, vendar ne smejo segati v območje drugih objektov. Dopustne tolerance so ± 10 % obe smeri.
Na območju zazidalnega načrta je dopustno graditi tudi razne nadstrešnice in druge pomožne objekte, vendar morajo biti le-ti primerno oblikovani in se arhitektonsko vklopiti v okolje.
Splošni pogoji za realizacijo:
1. Varovanje kulturne in naravne dediščine
V zazidalnem načrtu je mišljeno predvsem varovanje naravne dediščine, saj kulturnih objektov in elementov v obravnavanem kompleksu ni. Potok Medija se vključi v ureditev prostih ppvršin, kar se bo odrazilo v hortikulturni ureditvi okolnih zelenic in obrežij, ter oblikovanju novega mostu, ter razširitvi mostu potoka Medija pri skladišču gotovih izdelkov.
2. Cestni priključki
Predviden je nov cestni priključek na regionalno cesto Moravče-Zagorje, z ukinitvijo obstoječega priključka, ki se nahaja preblizu lokacije novega priključka. Novoformirano štirikrako križišče ima posebne pasove za leve zavijalce, predvideva pa se tudi izgradnja novih avtobusnih postajališč na obeh straneh ceste. Zagotovljeni so dostopi za intervencijska vozila z obračališči in ustrezno nosilnostjo.
3. Pogoji v zvezi z varovanjem in izboljšanjem naravnega in bivalnega okolja:
• Rešeno mora biti prečiščevanje odpadnih voda, tako da bodo izcedne vode v okviru zakonsko predpisanih normativov
• Parkirišča morajo biti asfaltirana. Meteorne vode s parkirišč in drugih površin morajo biti očiščene v individualnih lovilcih olj ali v skupnem lovilcu olja pred iztokom v recipient.
• Fekalne vode morajo biti speljane v fekalno kanalizacijo z ustrezno čistilno napravo.
• Tehnološke pdplake morajo biti pred iztokom v fekalno kanalizacijo očiščene do predpisane stopnje.
• Pri varstvu vodotoka Medija bo sedanje stanje izdatno izboljšano, saj bodo na parkiriščih nameščeni lovilci olj, fekalna kanalizacija pa bo speljana v kolektor z bodočo čistilno napravo.
• Prav tako bo k izboljšanju okolja prispeval tudi nov sistem zbiranja in odvažanja odpadkov.
• Zunanji viri prekomernega hrupa se morajo omejiti na dopustni nivo.
• V zvezi z varstvom zraka ni pričakovati poslabšanja razmer. Poboljšanje se pričakuje zaradi asfaltiranja vseh do sedaj makadamskih površin. Pri objektih za katere je treba pridobiti dovoljenje za poseg v okolje, glede emisije v zraku, je potrebno pridobiti strokovno oceno pooblaščene institucije.
• Potrebno je upoštevati Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št. 45/95) in Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Ur. list RS, št. 66/96).
4. Gozdni prostor
Znotraj območja zazidalnega načrta so načrtovani tudi posegi v gozd oz. gozdni prostor. Zaradi načrtovane gradnje objektov št. 3 in 10 bo, na delih zadevnih zemljišč, potrebna krčitev gozda, na površini približno 0,1 ha. Zunanji rob gozda mora ostati nespremenjen (ob mejah območja Zazidalnega načrta). Zaradi ohranjanja prostorskih kakovosti in funkcij gozda, je potrebno po posegu z gradnjo prizadete gozdne površine sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti:
• potrebna je sanacija novo nastalega gozdnega roba, razgaljenih tal, novonastalih brežin, vkopov, nasipov, ipd., z utrditvijo in zasaditvijo z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami;
• sanacija naj bo natančno opredeljena s sanacijskim oziroma zasaditvenim načrtom.
5. Rušitve
Rušijo se objekti na parceli številka 684, k.o. Izlake (obstoječa stanovanjska hiša), obstoječa mešalnica plina na parceli številka 683, k.o. Izlake, sosednji objekt parcelna številka 678, k.o. Izlake, in plinska postaja na parceli številka 679, k.o. Izlake.
IV. POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR
6. člen
Zazidalna zasnova temelji na širitvi obstoječe industrijske gradnje. Znotraj območja idustrijskega kompleksa zazidalnega načrta je dovoljena gradnja objektov, ki so v osnovni funkciji industrijske dejavnosti. Predvideni pa so tudi spremljajoči objekti prometne ureditve in komunalne infrastrukture.
Načela urbanističnega oblikovanja veljajo enako za predvidene objekte kot za prometne in manipulativne površine.
Tolerance pri gabaritih, ki jih pri lokacijskem dovoljenju lahko dopusti upravni organ:
Horizontalne gabarite za predvidene objekte in obstoječe objekte, ki se prenavljajo in ali dozidajo, določa gradbena črta. Odmiki od objektov gradbene črte in zamiki gradbene črte preko regulacijske, niso dopustni. Pri dopolnilni gradnji se mora gradbena črta novih objektov prilagajati smeri in zamikom obstoječih objektov. Vertikalni gabariti objektov se morajo prilagoditi obstoječi zazidavi. Gabariti za posamezne objekte so razvidni v grafičnem delu ureditvenega načrta.
7. člen
Celotno tovarniško območje se ogradi. Parkirišča za osebna vozila, ki so izven ograje, so dostopna iz regionalne ceste.
8. člen
Za poenotenje izgleda naj se območje ozeleni vzdolž vseh parkirnih površin, vzdolž desnega roba republiške ceste Moravče - Zagorje, ob levem bregu potoka Medija ter vse proste površine med prometnimi potmi. Način in vrsta ozelenitve sta določena z zasaditvenim načrtom.
V. SMERNICE ZA OBLIKOVANJE PROSTIH POVRŠIN
9. člen
Vsi predvideni posegi v brežine in teren morajo biti izvedeni tako, da bodo kar v najmanjši meri vplivali na obstoječo vegetacijo. Vse poškodbe v fazi izgradnje je potrebno ustrezno sanirati.
Vse površine, namenjene pešcem dovozi in dostopi morajo biti v protiprašni izvedbi. Širine dostopov in nakloni ramp morajo biti prilagojeni invalidnim in v gibanju motenim osebam.
Na vsakem od parkirišč mora biti po enp parkirišče z ustreznimi dimenzijami in talnimi oznakami za invalide. Vse zelene površine se morajo hortikulturno zasaditi. Izbor novega vegetacijskega materiala naj bo narejen predvsem na osnovi zahtev, ki so prisotne na tem prostoru z maksimalnim očuvanjem obstoječih kvalitetnih dreves.
Posebno pozorno naj bodo hortikulturno urejene zelenice ob nadzidani in rekonstruirani vhodni avli poslovne stavbe, pri tovarniški trgovini, ob novem pločniku vzdolž potoka ob republiški cesti in med parkirišči.
VI. UREJANJE PROMETNEGA, ENERGETSKEGA, VODOVODNEGA IN KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA SISTEMA ZVEZ TER VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
10. člen
Vsi novi objekti bodo priključeni na vodovodno, električno, plinsko in kanalizacijsko omrežje. Predviden je tudi koridor komunalnih vodov v pločniku na levem bregu potoka Medija, ob regionalni cesti R 11-415, na odseku odcepa za Šemnik, do križišča regionalne ceste R 1-221. V koridorju bodo naslednji komunalni vodi: vodovod iz TRM 150, plinovodno omrežje iz PE, KTV in javna razsvetljava.
11. člen
1. Prometna ureditev
Glavni uvoz na območje Zazidalnega načrta bo iz regionalne ceste Moravče-Zagorje 11-415, kjer se ukine obstoječe križišče in v neposredni bližini formira novo štirikrako križišče s posebnimi pasovi za leve zavijalce.
Nova uvozna cesta, ki predstavlja glavno transportno oziroma tudi urgentno cesto, poteka mimo glavne vratarnice, preko novega mostu in se pod hribom Kamnik dvigne na nivo skladišča materiala OEI, se nadaljuje mimo mizarskih delavnic, trafo postaje do novega obračališča pri plavnici, nakar preide v enosmerno cesto in kot tunel poteka pod novimi objekti (z oznako 3 in 10). Na jugu območja obide plinsko postajo in preko obstoječega parkirišča preide v priključek na regionalno cesto Trojane-Zagorje 1-221.
Pri novem mostu je predviden odcep proti skladišču gotovih izdelkov, kjer se odvija notranji transportni promet. V ta namen je predvidena razširitev obstoječega mostu, ki skupaj s predpisanimi radiji omogoča vračanje transportnih avtomobilov - vlačilcev na izhod pri vratarnici. Mirujoči promet predstavljajo parkirišča osebnih vozil zaposlenih. Poleg obstoječega križišča nasproti črpalke se uredi novo parkirišče na Grosovem travniku, s predvidenimi 174 PM. Uvoz nanj je neposredno iz glavne transportne ceste, idejna zasnova ureditve parkirišča pa je povzeta po geološkem poročilu in strokovni podlagi IBT Trbovlje.
Nova sp tudi parkirišča na SZ strani območja ob novih skladiščnih proizvodnih halah. Predvideno je 32 PM in podaljšek obstoječih parkirišč pri pizzeriji "Čebelica" -cca 14 PM. Tu je predvidena tudi površina za parkiranje tovornega vlačilca, ki ga pregleda carina pred vstopom na tovarniško območje.
Ob novi vratarnici je, še pred ograjo, zasnovanih 6 PM, na različnih lokacijah znotraj območja Zazidalnega načrta, pa še 8 PM.
Zaradi varnosti se obnovi tudi dovoz in parkirišča na prekritju Medije ob upravni zgradbi ETI. S preureditvijo se pridobi 11 + 20 PM, ki so izključno namenjena za goste - obiskovalce.
Skupaj pridobimo na obravnavnem območju 265 novih PM, obstoječih pa je 246 PM.
Vse cestne površine in parkirišča so v asfaltu, dvorišča pa so lahko obdelana v drugih protiprašnih izvedbah. Pešcem je namenjen nov pločnik ob obeh regionalnih cestah, znotraj območja so označene tudi peš poti.
Za vse posege v varovalni pas kategoriziranih cest si je investitor dolžan pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste na podlagi predložene projektne dokumentacije (PGD, PZI) s pripadajočo situacijo zunanje in prometne ureditve, ki mora upoštevati spodaj navedene pogoje in veljavne zakonske predpise (Zakon o javnih cestah, Temeljni predpisi o projektiranju mestnih prometnih površin,
Pravilnik o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč, Pravilnik o prometnih znakih in Zakon o varnosti cestnega prometa).
1.1. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati veljavno dokumentacijo s področja cestne infrastrukture in sicer:
- Zakon o javnih cestah (Ur. list SRS, št. 29/97) in pridobiti ob nameravani rekonstrukciji cestišča državnih cest pogoje Direkcije RS za ceste
- pri posegih, ki tangirajo državno prometno omrežje in naprave je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa
- upoštevati uvedbo o kategorizaciji državnih cest (Ur. list SRS, št. 49/97).
1.2 Pri novogradnjah ali adaptacijah objektov v varovalnem pasu državnih cest, Direkcija RS za ceste ne prevzema nobene finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa, tresenja in podobno.
1.3 Posebno pozornost je potrebno posvetiti priključevanju obravnavanih objektov na kategorizirane ceste. Vsi objekti se na te ceste praviloma navezujejo preko obstoječih cestnih priključkov.
1.4 Za morebitno gradnjo novih cestnih priključkov na kategorizirane ceste oziroma rekonstrukcijo obstoječih, si je investitor dolžan pred izdajo gradbenih dovoljenj pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste v smislu 54. člena Zakona o javnih cestah.
1.5 Posebej poudarjamo problem parkirnih površin pri poslovnih objektih, pri čemer je potrebno upoštevati glede na dejavnost tudi njihovo število v skladu s Temeljnimi predpisi o projektiranju mestnih prometnih površin.
1.6 Navesti je potrebno tudi priključevanje na komunalne naprave, če pri tem trasa komunalnega voda križa cesto ali kakorkoli posega v varovalni pas kategoriziranih cest.
1.7 Za kolesarski in peš promet je potrebno predvideti posebne hodnike, ki morajo biti dvignjeni od cestišča in od njega fizično ločeni. Izvedba hodnika za pešce se predvidi tudi ob notranji cesti, s tem ko se kolesarski promet odvija po cesti. Elemente za pločnik in kolesarsko stezo je potrebno uskladiti z vsemi veljavnimi tehničnimi predpisi.
1.8 Pri nadaljnji projektni obdelavi se predvidi avtobusna postajališča izven vozišča kategoriziranih cest in v skladu s Pravilnikom o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč.
1.9 Meteorne in druge odpadne vode iz objektov, parcel in zunanje ureditve ne smejo pritekati na cesto oz. na njej celo zastajati in ne smejo biti speljane v naprave za odvajanje ceste in cestnega telesa.
1.10 Zaradi predvidene izgradnje (avtobusnega postajališča, hodnika za pešce, priključka in parkirnih prostorov) odvodnjavanje ceste ne sme biti ovirano, zato mora investitor predpisano urediti odvodnjavanje vseh predvidenih objektov.
1.11 Na celotni trasi cest, kot tudi znotraj samega kompleksa (parkirišča, dovozne poti) se mora predvideti ustrezna vertikalna in horizpntalna prometna signalizacija v skladu s Pravilnikom o prometnih znakih (Ur. list SFRJ, št. 48/81, p. 59/81) in Zakona o varnostni cestnega prometa (Ur.list RS, št. 30/98).
1.12 V primeru oviranja prometa na kategoriziranih cestah vsled tehnplogije izvajanja del si mora izvajalec za polovično/delno zaporo ceste si mora investitor v smislu 65. člena Zakona o javnih cestah pridobiti odločbo od pristojnega upravnega organa za promet.
2. Vodni viri
Predmetno območje je oskrbovano z lastnim vodovodnim zajetjem preko lastnega vodovodnega omrežja za potrebe sanitarne vode in z obstoječim hidrantnim omrežjem za potrebne požarne vode.
Ob sanaciji vodovodnih sistemov in vodnih virov je potrebno namestiti čistilne naprave pri tistih virih, ki nimajo kvalitetno pitno vodo.
Z izgradnjo novih objektov se bodo povečale potrebe s higiensko neoporečno pitno vodo in protipožarno vodo, zato je v ta namen predviden tudi dodatni rezervni priključek na javno vodovodno omrežje, po usposobitvi vrtine na Izlakah.
3. Kanalizacija
Za odvajanje tehnoloških, fekalnih in meteornih vod se vzdržuje ločen trojni kanalizacijski sistem.
Čiste meteorne vode s streh in zelenic je s posebno kanalizacijo (lahko tudi več krakov) speljati v potok Medija.
Meteorne vode z utrjenih površin se pred vključitvijo v meteorno kanalizacijo očistijo z usedalniki, ki so opremljeni s peskolovi in lovilci olja.
Tehnološke odplake so s posebno kanalizacijo speljane, preko usedalnikov in tehnološke čistilne naprave, v kanalizacijski sistem. Eventualne strupene snovi se morajo kot sedimenti izločiti in deponirati na za to določeno mesto, to je skladišče nevarnih in strupenih snovi (glej list št. 6, objekta 37). Skladiščenje nevarnih in strupenih snovi je možno le v pokritih prostorih, same cisterne (ali druge posode) morajo imeti ustrezne vodotesne lovilne sklede.
Fekalne vode iz obstoječih in novih objektov bodo speljane na skupno čistilno napravo. Locirana bo ob objektu št 4, ob usedalniku tehnološke vode in čistilni napravi za tehnološke vode. Za odvajanje in čiščenje sanitarnih odpadnih vod iz industrijskega kompleksa so bile na HIDROINŽENIRINGU d.o.o. izdelane osnove za izdelavo zazidalnega načrta, ki so kot priloga sestavni del zazidalnega načrta.
4. Vodnogospodarske ureditve
Osnovni recipient, za meteorne in površinske vode na obravnavanem območju, je že urejen potok Medija.
Ministrstvo za okolje in prostor - Uprava RS za varstvo narave - Izpostava Ljubljana je mnenja, da je predlog zazidalnega načrta iz vodnogospodarskega vidika ustrezno utemeljen, za izdajo lokacijskega dovoljenja pa je potrebno vso vodnogospodarsko problematiko obdelati v fazi PGD (meteorne vode, sanitarne in fekalne vode, tehnološke vode, zajetje vseh zunanjih meteornih voda, ki potekajo na zazidalno območje), ker drugače ni možno pristopiti kasneje k izdelavi PGD, PZI proj. dok. za ureditev odnosno rekonstrukcijo vseh navedenih objektov (1-38). Zato predlagajo, da investitor pred izdajo lok. dovoljenja izdela za vso infrastrukturo idejne ustrezne lokacijske načrte s tem, da se predhodno odloči za vrstni red rekonstrukcije obst. tov. objektov in gradnjo novih objektov kot to narekuje bodoča ureditev tehnološkega procesa tekoče in bodoče modernizirane proizvodnje.
Iz vodnogospodarskega vidika opozarjajo na prednostne naloge z naslednjimi sugestijami:
• Z odvodom padavinskih voda, ki potekajo na zazidalno območje, je potrebno najprej preprečiti, da bi te vode ogrožale obstoječe objekte (1001. vode) in s tem samo proizvodnjo. Glavni recipient teh voda bo p. Medija in že delno obstoječa mreža kanalov (tudi kanalov za fekalne in tehnološke vode), ki so sposobni provajati te vode.
• Za vse sanitarne, fekalne in tehnološke vode pa naj bi se čimprej zgradila nova kvalitetna odvodna mreža z dovodom teh vod na novo ČN.
• Za tehnološke vode (zlasti tiste z zelo strupeno vodo
- galvana in podobno) je zgraditi povsem ločen sistem z reciklažo in določiti program, kako se bodo nevtralizirali strupeni sedimenti (težke kovine, fenoli itd.) odnosno kako bo urejen odvoz istih in kam.
• Gradnja parkirišč na plazpvitem območju (21) se lahkp realizira le na osnovi posebne hidrogeološke študije. Ker ev. plaz lahko popolnoma zapre (ali dvigne dno reg. Medije) in povzroči škodo neslutenih razsežnosti. Funkcioniranje parkirišča v zimskem obdobju (večje snežne padavine) bo možno le z odvozom snega, ker odriv snega izven površin parkirišča proti zahodu ali na pobočje etaž lahko povzroči preobremenitve terena in zamakanje, to pa pomeni ponovno aktiviranje plazišča.
• Razširitev mostu čez Medijo (22) in graditev novega (31) spada v prioritetni program. Prekritje Medije (območje 13) je tehnično možno, vprašanje pa je ekonomika.
• Parkirišče pri objektu 20 je ustrezno urediti, makadamska izvedbaje iz ekol. razloga neprimerna.
• Lovilci olja na utrjenih površinah morajo biti tipski (najnovejše tehnologije) in pod stalno kontrolo (posebni Poslovnik).
• Obstoječe greznice (ki naj bodo vodotesne in nepretočne) je čim preje opustiti in za fekalne (sanitarne) vode čim preje zgraditi novo ČN. Za te očiščene vode in kontrolo tehnoloških voda je predpisati poseben monitoring, nadzor pa poveriti pooblaščeni instituciji.
• V požarnem elaboratu je posebej opozoriti in določiti ukrepe, da pri gašenju onesnažena požarna voda ne more direktno odtekati v Medijo.
5. Elektro omrežje in ogrevanje
Območje ureditvenega načrta se napaja z električno energijo iz javnega elektro omrežja, po DV 10 kV Zavine, preko obstoječe transformatorske postaje Keramika. Rezervnemu napajanju služi odcep DV 10 kV Bprovnik I, ki je tudi kabelsko vključen v isto TP. Zaradi preobremenitve in pogostih izpadov el. energije na področju Izlak je potrebno zgraditi novo razdelilno postajo RP 20 kV Izlake z razvodi in TP ETI-2, katerih lokacija je predvidena v območju Zazidalnega načrta.
TP ETI - 2 se bo napajala z novim podzemnim visokonapetostnim kablovodom.
Zaradi zanesljivejšega napajanja celotnega kompleksa Izlak, področja proti Mlinšam ter možnosti napajanja transformatorskih postaj na bodočem avtocestnem odseku Blagovica - Vransko, je predvidena izgradnja 20 kV razdelilne postaje z razvodi. Priključna pot za posluževanje razdelilne postaje bo vključena na predvideno transportno pot. Obstoječi nadzemni visokonapetostni vodi 10 (20) kV bodo vključeni s podzemnimi visokonapetostnimi kablovodi v razdelilno postajo, ter naprej v smeri proti Izlakam.
Pod cesto Kisovec-lzlake se zgradi kabelska kanalizacija in od tu naprej vse do križanja s potokom Orehovica in križišča pri Obreziji, kjer se kabelska kanalizacija razcepi tako, da poteka prvi krak v smeri proti Medijskim toplicam, drugi krak pa v smeri proti Mlinšam, vse do objekta "Čebelica". Pri odcepu ceste za Šemnik, preide iz dveh podzemnih kablovodov na obstoječi nadzemni visokonapetostni vod za Mlinše.
Po izgradnji teh kabelskih povezav odpade prostovodni visokonapetostni priključek za obstoječo TP Keramika, ki poteka po zelo strmem in težko dostopnem terenu.
V podzemno kabelsko izvedbo preideta tudi obstoječa nadzemna daljnovoda 10 (20) kV, DV Zavine in DV Borovnik I, pri plinski postaji Izlake.
Prav tako bo potrebno kablirati tudi vse NN in VN nadzemne vode znotraj obravnavanega območja ETI, jih prilagoditi novi zazidavi in temu ustrezno prestaviti.
Za energetske potrebe bo uporabljen plin oziroma elektrika. Vsi novi objekti, ki bodo ogrevani, se energetsko priključijo na obstoječo centralno toplarno, ki je v sklopu tovarniškega kompleksa.
6. Plinsko omrežje
Na obravnavanem območju poteka trasa slovenskih plinovodov - plinovod PE 200/S8, JK DN 200, ki je v rednem obratovanju. Trasa poteka od plinske postaje ob robu regionalne ceste Trojane - Zagorje l-221, kjer v zaščitnem pasu plinovoda 2 x 2 m, ni dovoljeno postavljati objektov ali saditi kultur, ki bi ogrožale plinovod.
Poleg trase Slovenskih plinovodov, se v okviru Zazidalnega načrta nahaja tudi plinska postaja MRP Izlake in plinovod P251A, od R25A v 6 + 229 - MRP Izlake, v dolžini cca 50 m stacionaža 23/8 m.
V okviru plinske postaje GEO plina je zgrajena tudi plinska postaja investitorja Slovenski plinovodi.
Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora v 2 x 200 m zaščitnem pasu plinovoda in plinske postaje je potrebno pridobiti soglasje k lokaciji in gradnji, od upravljavca plinovodnega omrežja.
V 2 x 30 m pasu plinovoda je po zgraditvi plinovoda prepovedano graditi poslopja za stanovanje ali bivanje ijudi. Omenjena gradnja se stne graditi v pasu ožjem pd 30 m, če je bila gradnja predvidena z urbanističnim načrtom pred projektiranjem plinovoda in če se uporabljajo posebni varstveni ukrepi.
V pasu plinovoda 2 x 5 m se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in nadzorom pooblaščenega predstavnika upravljavca plinpvoda, po predhpdni pridobitvi soglasja upravljavca plinovodnega omrežja.
7. Telekomunikacije
Na obravnavanem območju potekajo obstoječi nadzemni in zemeljski PTT kablovodi.
Telefonske priključke v predvidene nove objekte je potrebno predvideti z zemeljskim kablom.
8. Javna razsvetljava
Predvidena je klasična javna razsvetljava.
Medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40,00 m. Kabli, PP 41 A5 x 16 + 2,5 mm2, naj se vodijo ob nizkonapetostnem razvodu in kabelski kanalizaciji. Svetilke so lahko tipizirane, višina kandelabrov znotraj kompleksa je lahko največ 7,00 m. Ob regionalni cesti naj se uporabi dvojna razsvetljava, in sicer kandelabri višine 9,00 m ob regionalni cesti ter višine 7,00 m ob objektih.
VII. ZAHTEVE GLEDE VARNOSTI OBJEKTOV IN NAPRAV V PRIMERU POŽARA, NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ
12. člen
Obravnavana lokacija zazidalnega območja je pogojena z naravnimi lokacijskimi danostmi terena, ter potrebo po razvoju tovarne. Območje je oskrbljeno z lastnim vodovodnim zajetjem - preko lastnega vodovodnega omrežja za potrebe sanitarne vode in z obstoječim hidrantnim omrežjem za potrebne požarne vode.
V zazidalnem načrtu so upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa:
Pogoji za varen umik Ijudi in premoženja iz objektov, so zagotovljeni (upoštevanje SIST DIN 14090 in SIS standarda 1013) z ustrezno dimenzioniranimi, razmeščenimi in označenimi izhodi, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti, na predvidena zbirna mesta, izven cone nevarnosti.
Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so med obstoječimi objekti v zatečenem stanju in jih zaradi omejenih prostorskih možnosti ni mogoče spreminjati. Pri novogradnjah so zagotovljene z ustreznimi dostopnimi potmi, dovoznimi potmi za gasilska vozila, postavitvenimi in delovnimi površinami, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa (upoštevanje SIST DIN 14090). Predpisani radiji, višine in širine dovoznih poti ter odmiki so razvidni iz geodetske zazidalne situacije list št. 4.
Potrebni odmiki med objekti
Predpisanih medsebojnih oddaljenosti pri obstoječih objektih, zaradi omejenih prostorskih možnosti in zatečenega stanja na terenu, ni mogoče doseči. Protipožarna ločitev in požarne ovire se zagotovijo z ustreznimi tehničnimi ukrepi in gradbenimi konstrukcijami, ki celoten kompleks ločujejo na ustrezno število ločenih požarnih sektorjev.
Pri lociranju vitalnih novih objektov, so upoštevani z zakonodajo in pravilniki določeni odmiki za naslednje objekte:
• Da se zagotovi varstvo Ijudi in premoženja, varstvo naftovodov in plinovodov ter njih postrojev in naprav so, po tabeli 3., Pravilnika o teh. ppgojih in normativih za varen transport tekočih in plinastih ogljikovodikov..., (Ur. list SFRJ, št. 26/85) in določili Zakona o temeljih varnosti transporta po naftovodih in plinovodih (Ur. list SFRJ, št. 64/73), medsebojni odmiki med objekti naslednji:
Merilna-regulacijska postaja MRP-GEO plin Izlake (kapacitete do 30000 m3/h) je obstoječa samostoječa, nadzemna zgradba, masivne, pritlične izvedbe, oddaljena od:
• stanovanjske hiše in poslovne stavbe več kot 15,00m
• proizvodno tovarniškega poslopja ali delavnice več kot 15,00m
• skladišča vnetljivih tekočin več kot 15,00m
• električnih neizoliranih nadzemnih vodov, višina droga daljnovoda +3,00 m
• transformatorske postaje -TP ETI-2 (objekt oz. 11) več kot 30,00 m
• nadomestne mešalne postaje za plin-ETI več kot 15,00m
• regionalne in lokalne ceste več kot 10,00m
• transportne ceste več kot 6,00 m
• vodnega tpka več kpt 5,00 m
• sprehajališča, parkirišča več kot 10,00m
• drugih objektov:
~ 20 kV elektro RP-razdelilne postaje (objekt oz. 38) več kot 10,00 m
~ visokoregalno skladišče (objekt oz. 4) več kot 10,00m
Regulacijska postaja RP-Slovenskih plinovodov (kapacitete do 30000 m3/h) je obstoječa in v okviru plinske postaje Geoplin, stoji na zemljišču, ograjenem z zaščitno ograjo. Novo visokoregalno skladišče bo od RP oddaljeno več kot 10,00 m. Predpisane oddaljenosti od ostalih objektov so enake zgoraj navedenim, ki veljajo za MRP.
Nadomestna mešalna postaja za plin ETI (objekt oz. 5) je samostoječa, nadzemna zgradba, masivne, pritlične
izvedbe. Od obstoječe merilno-regulacijske postaje Geoplina MRP-lzlake in od obstoječe regulacijske postaje RP-Slovenskih plinovodov bo oddaljena več kot 20,00 m. Ostale predpisane oddaljenosti od objektov so enake zgoraj navedenim, ki veljajo za MRP.
V situaciji požarne varnosti so označene nevarnostne cone 2 (19. čl.) v katerih ne sme biti snovi ali naprav, ki lahko povzročijo požar ali omogočijo njegovo širjenje.
• Da se zagotovi varstvo elektroenergetskih postrojev in naprav pred požarom in varstvo pred širjenjem požara na objekte v bližini teh postrojev in naprav, so novi elektroenergetski objekti locirani skladno z določili 7. in 8. člena Pravilnika o tehničnih normativih za varstvo elektroenergetskih postrojev in naprav pred požarom (Ur. list SFRJ, št 74/90). V obravnavnem območju je locirana:
- 20 kV elektro RP-razdelilna postaja (objekt oz. 38) je elektrpenergetski postroj, brez transformatorjev, postavljen v samostoječi, nadzemninzgradbi, masivne, pritlične izvedbe, oddaljena od najbližjega objekta več kot 15,00 m.
- Transformatorska postaja TP-ETI-2 (objekt oz. 1 1) je elektroenergetski postroj s transformatprji, nameščenimi v objektu masivne, pritlične izvedbe, z ravno AB ploščo, oddaljena od najbližjega objekta 5,00 m.
• Za zagotovitev požarne in eksplozijske zaščite skladišč so upoštevana:
- Določila Pravilnika o tehničnih normativih za požarno in eksplozijsko zaščito skladišč (Ur. I. SFRJ, št. 24/87) za novo, zaprto, samostoječe visokoregalno skladišče (objekt oz. 4), ki je srednje velikosti, površine do 3000 m2. V njem bo cca. 9000 paletnih mest, namenjenih proizvodnji PTK - tehnična keramika. Objekt je višine 30,00 m, dostopen za gasilska vozila iz treh strani.
- Določila Zakona o eksplozijskih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh (Ur. I. SRS, št 18/77) za skladišče nevarnih snovi in odpadkov (objekt oz. 37), in za pomožni objekt za skladiščenje jeklenk (objekt oz. 28). Objekta sta locirana tako kot pogojuje 6. člen tega zakona. Zgrajena morata biti iz negorljivih snovi in dovolj oddaljena pd komunikacij in drugih objektov, v katerih bi bili lahko ogroženi Ijudje, ali iz katerih bi se lahko razvil požar. Locirana sta tako, da je omogočen dostop pri gašenju in reševanju.
Vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje predstavljajo obstoječi rezervoarji sanitarne in požarne vode (za notranje hidrantno omrežje), kapacitete cca 350 m3 in obstoječe črpališče v potoku Medija, pri objektu OEI.
Območje je oskrbovano iz lastnega vodovodnega zajetja, preko lastnega vodovodnega omrežja za potrebe sanitarne vode in z obstoječim hidrantnim omrežjem za potrebne požarne vode.
Za zagotovitev ustreznih količin požarne vode, povečanega sanitarnega odjema ter ustreznih hidravličnih razmer, bo zazidalni kompleks mogoče oskrbeti tudi preko javnega vodovodnega omrežja po usposobitvi vrtine na Izlakah.
Obstoječe hidrantno omrežje in predvideno razširitev hidrantne zanke na zahodu, se opremi z ustreznim številom hidrantov (NO 80 ali NO 100), na razdalji največ 80 m, tako da se požar na vsakem objektu gasi z najmanj dveh zunanjih hidrantov.
Skupna količina vode, potrebna za gašenje požara (po Pravilniku o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91) v industrijskih in drugih objektih (v odvisnosti od stopnje odpornosti objekta proti požaru in kategorije tehnološkega procesa) je glede na ogroženost pred požarom (po tabeli 2 - za predvideno prostornino objektov, ki se varujejo), 25 l/s. Površina na kateri je kompleks industrijskih objektov je cca. 8 ha, zatp se računa z enim istočasnim požarom. Ob gašenju ppžara sama požarna voda ne sme priti v stik s površinsko vodo, dokler se le-ta ne nevtralizira.
Pri projektiranju posameznih novih objektov ter pri rekonstrukcijah in adaptacijah obstoječih objektov, se mora po pravilnikih o požarni varnosti, v projektih PGD, izdelati ocene požarne ogroženosti, študije požarne varnosti in požarne načrte.
Križanja medsebojnih energetskih vodov morajo biti v skladu s soglasji pristojnih soglasodajalcev.
Iz grafičnih prilog so razvidni vsi intervencijski dostopi in dovozi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite, glavni izhodi za evakuacijo, predvidena zbirna mesta evakuiranih ter predviden in razširjen sistem zunanjega hidrantnega omrežja.
Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.
VIII. VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
13. člen
Med najpomembnejšimi kriteriji pri izdelavi zazidalnega načrta je bil kriterij programa, ki ne bo kvarno deloval na naravo in bivalno okolje (upoštevati je potrebno Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št. 45/95) in Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Ur. list RS, št. 66/96).
Arhitektonska in urbanistična zasnova, kot izboljšava okolja, je že opisana v 6. členu tega odloka.
S posebnim razpisnim natečajem se bo izbrala arhitektonska oblika novega poslovnega objekta (oznaka 13) na zemljišču sedanje stanovanjske hiše pred upravno zgradbo ETI.
Na skrajnem severozahodnem delu območja sta predvideni dve novi proizvodno - skladiščni hali, ki s svojo arhitekturo in volumnom ne bosta presegali obstoječe gradnje.
Zelo kvalitetno obdelano mora biti tudi visokoregalno skladišče, saj bo zelo izpostavljeno pogledu ob vstopu v naselje Izlak iz smeri Zagorja. Ostali objekti so v bistvu podaljški, prizidki oziroma nadzidave obstoječih objektov in se morajo kvalitetno vkomponirati v tovarniški kompleks.
14. člen
Posebno pozornost je potrebno nameniti zunanji ureditvi industrijskega kompleksa.
Na mejah območja so predvidene goste zasaditve z avtohtono vegetacijo, ustrezno pa naj se ozelenijo tudi oporni zidovi. Ureditev parkirišč na Grosovem travniku sledi značaju terena in je kot velika izpostavljena površina, dodatno zasajena z visokodebelno vegetacijo
Obvezna je ureditev vseh zelenic z drevesnim in grmvnim nasadom .
Zelene površine je potrebno pravilno vzdrževati, predvsem v prvih letih po sajenju (zalivanje, odstranjevanje plevela, dognojevanje...).
15. člen
Občina Zagorje ob Savi je v fazi uvajanja ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, z že sprejetim novim odlokom o ravnanju z odpadki. Za zazidalno območje je predvideno zbiranje in oddajanje odpadkov na ta način. Posode za zbiranje odpadkov morajo biti nameščene izven parkirnih površin. Iz grafične priloge št. 6 je razvidna lokacija za zbiranje surovin (komunalni odpadki, keramični odpadki, kovinski odpadki, ostružki, gumijasti in plastični odpadki, odpadne lesene palete, odpadna olja, karton in papir, predviden prostor za zbiranje nevarnih snovi in posebnih odpadkov...).
16. člen
Vsi posegi v brežine in teren morajo biti izvedeni tako, da bodo v najmanjši meri vplivali na obstoječo vegetacijo. Vse poškodbe v fazi izgradnje je potrebno ustrezno sanirati.
Površine, namenjene pešcern, dovozi in dostopi morajo biti v protiprašni izvedbi. Širine dostopov in nakloni ramp morajo biti prilagojeni invalidnim in v gibanju motenim osebam.
Za predvideno parkirišče na področju plazu (Grosovem travniku) je treba z geomehanskimi vrtinami ugotoviti ali je plaz še aktiven in ali je v zadostni meri poskrbljeno za odvajanje zalednih voda.
17. člen
Kanalizacijski sistem mora biti ločen za tehnološko, meteorno in fekalno kanalizacijo, tako da ne bo nevaren za okolje. Vse onesnažene vode je potrebno pred iztokom v potok ustrezno očistiti:
• Meteorne vode se čistijo z lovilci olja in peskolovi.
• Tehnološke odpadne vode je pptrebno pred izpustom v potok očistiti z ustreznimi usedalniki in čistilno napravo za tehnološko vodo.
• Za fekalne odplake iz obstoječih in novih objektov je potrebno zgraditi novo zbirno kanalizacijsko omrežje z lokalno čistilno napravo, dokler ne bo dokončno zgrajen kanalizacijski kolektor s skupno čistilno napravo.
IX. ETAPNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
18. člen
Zazidalni načrt je mogoče izvajati v večih med seboj neodvisnih etapah. Tako lahko prenova in novogradnja potekata neodvisno od ostale gradnje, vendar je treba posamezne etape smiselno povezati in jih medsebojno uskladiti (na primer ureditev kanalizacije in popločenje zunanjih površin, ipd.).
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
19. člen
Pred izgradnjo posameznih objektov in naprav mora investitor preveriti morebitno onesnaženost temeljnih tal in le-to ustrezno sanirati.
• Obveznost investitorjev in izvajalcev na območju zazidalnega načrta so:
Zagotoviti je potrebno usklajeno in racionalno izvajanje komunalne infrastrukture.
• Pred izgradnjo oziroma rekonstrukcijo posameznih objektov in naprav je treba predhodno preveriti ustreznost oz. dotrajanost obstoječih komunalnih vodov ter jih po potrebi obnoviti.
• Izvajanje posameznih posegov zazidalnega načrta mora spremljati strokovna organizacija, ki je načrt izdelala.
XI. KONČNE DOLOČBE
20. člen
Sestavni del odloka so tudi vsi tekstualni in grafični deli zazidalnega načrta.
21. člen
Zazidalni načrt je vsem zainteresiranim stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu, na Oddelku za okolje in prostor.
22. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.
23. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan od dneva objave v Uradnem vestniku Zasavja.
Številka: 352 -1 / 98
Datum: 30.9.1999
ŽUPAN
OBČINE ZAGORJE OB SAVI
MATJAZ ŠVAGAN
s.r.