Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l. SRS št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Ur. l. RS št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 16. člena Statuta Mestne občine Maribor je Mestni svet na 37. seji dne 22. oktobra 1997 sprejel
ODLOK
o zazidalnem načrtu
dela območja S-8 in Š-8/1 - Pristan v Mariboru
1. Splošne določbe
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje S-8 in Š-8/1 Pristan v Mariboru, ki ga je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor pod številko 30-07/96, septembra 1997.
S tem odlokom se sprejmejo Spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta dela območja S8 in Š8/1 - Pristan v Mariboru , ki ga je izdelal URBIS d.o.o. Maribor, Svetozarevska 6, pod številko ZN-55/02.
1. a člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta dela območja S-8 in Š-8/1, ki ga je izdelalo podjetje OSA arhitekti d.o.o., Strma ulica 13, 2000 Maribor, pod številko projekta 10-81.
2. člen
Zazidalni načrt iz 1. člena vsebuje:
A Tekstualni del
B Soglasja in mnenja pristojnih organov
C Grafični del
1.
Izsek iz Srednjeročnega plana občine Maribor (spremembe in dopolnitve 1993)
M 1: 5000
2.
Obstoječe stanje z mejo območja obdelave
M 1: 500
3.
Zazidalna situacija z zasnovo ureditve zelenih površin
4.
Kletna etaža s prikazom podzemnih garaž
5.
Funkcionalno oblikovalski pogoji
6.
Situacija prometnih površin s prometnim režimom
7.
Situacija prometnih površin - višinska ureditev
8.
Situacija prometnih površin - horizontalni podatki
9.
Podolžni profili cest
10.
Shematski prerez skozi območje
11.
Situacija komunalnih naprav
12.
Karta rušitev
13.
Tehnični elementi za zakoličenje objektov - kletna etaža
14.
Tehnični elementi za zakoličenje objektov - pritličje
15.
Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel
16.
Položaj, velikost in namembnost novih gradbenih parcel v odnosu do obstoječih
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta iz prejšnjega člena vsebujejo tekstualni del, grafični del in soglasja pristojnih organov in organizacij.
A. TEKSTUALNI DEL
1. Obrazložitev pogojev za posege v prostor
2. Osnutek odloka o spremembah ZN
3. Pogoji in soglasja k ZN
B. GRAFIČNI DEL
Izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana - urbanistična zasnova - namenska raba površin M - 1 : 5000
Posnetek obstoječega stanja z mejo obdelave zazidalnega načrta M - 1 : 500
Situacija rušitev M - 1 : 500
Zazidalna situacija z zasnovo ureditve zelenih površin M - 1 : 500
Funkcionalno oblikovalski pogoji M - 1 : 500
Situacija prometa s prikazom podzemnih garaž M - 1: 500
Značilni prerezi M - 1 : 500
Situacija komunalnih naprav M - 1 : 500
Tehnični elementi za zakoličenje objektov M - 1 : 500
Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel M - 1: 500
Položaj, velikost in namembnost novih gradbenih parcel v odnosu do obstoječih M - 1 : 500
Kopija uradnega katastrskega načrta M - 1 : 500
2.a člen
SPLOŠNI DEL:
- izjava odgovornega prostorskega načrtovalca
ODLOK O LOKACIJSKEM NAČRTU
KAZALO VSEBINE KARTOGRAFSKEGA DELA
Načrt namenske rabe prostora
1. Izsek iz kartografske dokumentacije prostorskega plana Mestne občine
Maribor
1.1. Izsek iz veljavnega ZN
M – 1 : 5000
M – 1 : 1000
Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije
2. Območje sprememb in dopolnitev ZN z obstoječim parcelnim stanjem
Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji
3. Zazidalna situacija
3.1. Funkcionalno oblikovalski pogoji
3.2. Prometno tehnična situacija
3.3. Zbirni načrt komunalnih vodov in priključkov
3.4. Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel in objektov
M – 1 : 500
SEZNAM PRILOG sprememb in dopolnitev ZN
- Izvleček iz strateškega prostorskega akta
- Obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta
- Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve z njihovimi povzetki
- Smernice, mnenja in projektni pogoji
- Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani
pri izdelavi sprememb in dopolnitev ZN
- Grafike nagrajenih natečajnih rešitev, ki prikazujejo okvirno umestitev novega objekta UGM
II. Obseg ureditvenega območja
3. člen
Območje obdelave sega na severu do Koroške ceste, na vzhodu do Vodnikovega trga in Pristaniške ulice, na jugu do Drave in na zahodu do Strme ulice.
Območje je omejeno z naslednjimi parcelami, začenši z vogalom Strme ulice in Koroške ceste v smeri urinega kazalca: na severu pare. št. 2165/1 - Koroška cesta, na vzhodu parc.št. 2161 in 2181 - Pristaniška ulica, na jugu parc.št. 2186 - Ulica ob bregu in na zahodu parc.št. 2184 - Strma ulica.
Območje obdelave obsega naslednje parcele: k.o. Koroška vrata 2042, 2043, 2044/1, 2044/2, 2045, 2046, 2047, 2048, 2049, 2050/1, 2050/2, 2051/1, 2051/2, 2051/3, 2052, 2053, 2054/1, 2054/2, 2054/3, 2054/4, 2054/7, 2054/8, 2055, 2056, 2058, 2059, 2060, 2061, 2062, 2063, 2064, 2065, 2066/1, 2066/2, 2066/3, 2067, 2068, 2069, 2070, 2071, 2072, 2073, 2074, 2075, 2076, 2077/1, 2077/2, 2078, 2079, 2080, 2081/1, 2081/2, 2082, 2083, 2084, 2085, 2085, 2086, 2087, 2088/1, 2088/2, 2089/1, 2089/2, 2090/1, 2090/2, 2091/1, 2091/2, 2092/1, 2092/2, 2092/3, 2092/4, 2092/9, 2092/10, 2092/11, 2092/12, 2092/4, 2093/1, 2093/2, 2093/3, 2094/1, 2094/2, 2094/3, 2096, 2097/1, 2097/2, 2098/1, 2098/2, 2099/1, 2099/2, 2099/3, 2099/4, 2100/1, 2100/2, 2100/3, 2100/4, 2100/5, 2100/6, 2101, 2102/1, 2102/2, 2102/3, 2103/1, 2103/2, 2103/6, 2103/7, 2103/8, 2104/1, 2104/2, 2104/3, 2104/4, 2105/1,2105/2, 2105/3, 2106/1, 2106/2, 2106/3, 2106/4, 2107, 2108/1, 2108/2, 2109, 2110/1, 2110/2, 2111, 2112, 2113, 2114, 2115, 2116, 2117, 2118, 2119/1, 2119/2, 2119/3, 2120, 2121, 2122/1, 2122/2, 2185/, 2186, 2187, 2188/2.
3.a člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta iz 1.a člena obsegajo parcele številka: Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema parcele oz. dele parcel št.: 2113/1, 2118/1, 2117/1, 2117/2, 2048/1, 2050/3, 2113/2, 2120/2, 2119/3, 2120/1, 2122/2, 2121, 2122/3, 2122/1, 2186, 2108/1, 2107, 2108/2, 2119/1, 2119/2 in 2185/1– vse k.o. Koroška vrata.
III. Funkcija območja
4. člen
Območje, ki ureja ta zazidalni načrt leži v delu prostorsko planske enote Rt5 - SD (bivše območje S8 in Š8/1). Na obravnavanem območju je predvidena stanovanjska gradnja s poslovnimi prostori, lokali v pritličju in podzemnimi garažami privatnega ali kombinirano privatno-javnega značaja ter izgradnja plavalnega športnega centra.
4.a člen Na območju iz člena 1.a in 3.a so predvideni: zgradba Umetnostne galerije Maribor (v nadaljevanju UGM) s pomožnimi in tehničnimi prostori ter objekti za dopolnilne dejavnosti osnovni dejavnosti ter ureditev odprtih prostorov.
IV. Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
5. člen
Območje obravnave se navezuje na strnjeno zazidavo historičnega mestnega središča na vzhodu in novejšo stanovanjsko zazidavo na zahodu. Na sredi območja je locirano obstoječe pokrito kopališče Pristan, obstoječa pretežno stanovanjska poselitev pa ga obdaja na vzhodnem, severnem in zahodnem robu.
Gradbene linije so obvezne in so v grafičnih prilogah označene s polno črto.
Gradbene meje so spremenljive in so v grafičnih prilogah označene s prekinjeno črto. Možna odstopanja so ± 2 m.
Višinska kota pritličja objektov se lahko spremeni za ±1 m.
Število in gabariti garažnih etaž se določijo na osnovi potreb in tehničnih zmožnosti v posameznem primeru. Podatki o kapacitetah garaž na listu ,Situacija prometa s prikazom podzemnih garaž so informativni. Dejansko število se določi na osnovi projekta. V uvozih in izvozih v garaže, ki se nahajajo pod okni stanovanj, je potrebno načrtovati dostop tako, da je vhodna zapora (garažna vrata, zapornica ...) umaknjena v notranjost objekta vsaj za 5 m. če to ni mogoče je potrebno na tehnično-sanitarno ustrezen način rešiti zaščito stanovanjskih prostorov pred hrupom in izpušnimi plini v oddaljenosti 6 m od odprtine dostopa v garažo.
5.1 Kare 1, 3, 5 in objekt 9
Objekti se bodo z vzdolžno lamelo ob Koroški cesti gabaritno, to je z višino fasadnega venca in višino slemena prilagodili sosednjim objektom na vzhodni (objekta 1 in 3), oz. zahodni strani (objekt 5). Možna odstopanja so ± 0,50 m. Večja odstopanja so možna samo lokalno, za izvedbo morebitnih arhitekturnih poudarkov. Objekti morajo imeti proti Koroški cesti poševno streho v enakem naklonu kot sosednji objekt. Kritina mora biti opečna ali iz drugih ustreznih materialov.
Dvoriščne lamele višinsko ne smejo presegati kote venca objekta ob Koroški cesti.
Objekt 9 se bo izvedel kot zaključni objekt slepe fasade obstoječega objekta na Strmi ulici. Višina objekta, naklon strehe in kritina se določa pod pogoji, opredeljenimi v prvem odstavku točke 5.1 tega člena.
Pod dvorišči objektov se bodo izvedle podzemne garaže z dovozom iz južne strani - ceste ,AČ.
V pritličjih objektov proti ulicam bo nameščen javni program (poslovna, trgovska, mirna obrtna ali gostinska dejavnost) z dnevnim obratovalnim časom. Etaže objektov bodo namenjene stanovanjskemu in poslovnemu programu.
Hiša na Koroški 41 se lahko nadzida za eno etažo do višine sosednjih hiš. Višina se določa po pogojih opredeljenih v prvem odstavku točke 5.1 tega člena.
Novi objekti ob Koroški cesti bodo imeli proti ulici umaknjeno pritličje za 1 - 2 m od fasadne linije obstoječih objektov.
5.2 Kare 7, 8, 10, 11, 14, 15 in 16
Objekti so določeni z gradbenimi linijami lamel in z nezazidano na jug ali zahod odprto stranico zelenega atrija. Pod objekti so garaže, ki služijo programu objektov in so dimenzionirane v skladu z zmogljivostmi objekta. Objekt številka 15 ima dva (2) garažna uvoza iz Ribiške ulice. V pritličjih objektov proti ulicam bo nameščen javni program (poslovna, trgovska, mirna obrtna ali gostinska dejavnost) z dnevnim obratovalnim časom ali stanovanjski program. Etaže objektov so namenjene stanovanjskemu programu.
Vzdolžne lamele objektov v karejih 7, 8, 10 in 11 (vzporedne s Koroško cesto) so etažnosti K+P+3, prečne so enake etažnosti ob pogoju, da se lahko v zadnji etaži pozida največ 70 % bruto površine tipične etaže.
5.3 Objekt 13 - športni center Pristan
Objekt kopališča se bo dozidal v več fazah in v gabaritih, ki so razvidni iz grafičnih prilog. Potrebne parkirne kapacitete za celoten program kopališča Pristan bodo zagotovljene v delno javni garažni hiši pod objekti v kareju 5 na severni strani kopališča. Dostop za oskrbo poslovnih prostorov na objektu kopališče se organizira preko pločnika in parkirišča ob promenadi na južni strani.
5.4 Kare 12
Objekti so določeni z južno fasadno linijo. Pritličja objektov proti ulici Ob bregu so umaknjena v notranjost. Objekti so dostopni za stanovalce s severne strani, za uporabnike javnih lokalov pa iz južne strani.
Objekt 12.1 bo imel pokrita parkirna mesta za stanovalce v objektu, objekt 12.2, 12.3 pa v garažah karejev 10 in 11 ali v javni garažni hiši Pristan.
V pritličjih objektov proti ulici Ob bregu bo nameščen javni program (poslovna, trgovska, mirna obrtna ali gostinska dejavnost) z dnevnim obratovalnim časom. Etaže objektov so namenjene stanovanjskemu ali poslovnemu programu.
5.5 Kare 17, 18, 21 in 22
Objekti so določeni z zahodno gradbeno linijo proti Ribiški ulici, južno proti ulici E in severno proti novemu trgu. Severna fasadna linija se navezuje na severo-zahodni vogal obstoječega objekta Koroška cesta 25 v kareju 21. V notranjosti je predpisana južna gradbena linija srednje lamele, ki se navezuje na južni vogal obstoječega objekta Vodnikov trg 5.
Lamele v smeri V-Z so etažnosti K+P+2+M, lamele v smeri S-J pa K+P+1+M. Strehe so dvokapnice z opečno kritino ali iz drugih ustreznih materialov.
Objekti, ki se priključujejo na obstoječe objekte (17.1, 22.1, 22.3), se bodo njihovim gabaritom prilagodili z višino fasadnega venca in višino slemena. Možna odstopanja so ± 0,5 m. Objekti morajo imeti poševno streho z opečno kritino v enakem naklonu kot sosednji obstoječi objekt.
Pod objekti sta garaži, ki služita programu objektov in sta dimenzionirani v skladu s številom stanovanj in potrebnimi parkirnimi mesti za javni program. Garaža pod objekti v kareju 18 in 22 se lahko izvede v več nivojih kot delno javna garažna hiša.
V pritličjih objektov proti ulicam bo nameščen javni (poslovna, trgovska, mirna obrtna ali gostinska dejavnost) z dnevnim obratovalnim časom ali stanovanjski program. Etaže objektov so namenjene stanovanjskemu ali poslovnemu programu.
5.6 Kare 23
Kare 23 je določen s tremi gradbenimi linijami: proti severu, jugu, vzhodu in gradbeno mejo proti zahodu.
V objektu so garaže, ki služijo programu objektov in so dimenzionirane v skladu z zmogljivostmi objekta.
Garaže se lahko izvedejo tudi kot delno javne. V pritličju objekta bo nameščen javni program (poslovna, trgovska, mirna obrtna ali gostinska dejavnost) z dnevnim obratovalnim časom, v etažah pa poslovni ali stanovanjski.
Zahodna fasada objekta se od meje z otroškim vrtcem ob Ribiški ulici odmakne za 10 m.
5.7 Sprehajalna pot ob Dravi
Za ureditev sprehajalne poti ob Dravi je potrebno razpisati krajinsko arhitekturni natečaj.
5.8 Rušitve objektov
Objekti, ki niso zaščiteni z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na področju občine Maribor, se na osnovi ustreznega tehničnega mnenja lahko porušijo in nadomestijo z nadomestnimi v enakih gabaritih. Za porušitev je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - območna enota Maribor, Slomškov trg 6.
5.a člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se nanašajo na umestitev objekta UGM in ostalih spremljevalnih objektov skladno z nagrajeno natečajno rešitvijo in usmeritvami pristojnih služb. Območje je podkleteno. V klet je možno umestiti parkirne, tehnične in druge spremljevalne prostore. Višinski gabarit je skladen z nagrajeno natečajno rešitvijo. Ta omejitev velja za zgornjo koto zadnje plošče, nad to koto je dovoljena le izvedba prostorov za tehnične naprave, strojne instalacije in telekomunikacijske naprave. Objekti bodo priključeni na komunalno in energetsko infrastrukturo, kot jo predvideva sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta. Območje južno od galerije se oblikuje v skladu z nagrajeno natečajno rešitvijo mednarodnega natečaja EPK – Drava 2012. 5.b člen (usmeritve glede posegov na obstoječih objektih) Objekte, ki jih natečajna rešitev predvideva za rušitev je dopustno podreti, na objektu Pristaniška ulica 8 (parc. št. 2119/1) pa so dopustna le vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminja zunanji gabarit in konstrukcijsko zasnovo objekta. Dopustne so tudi sprememba namembnosti v javno vsebino in dozidave na severnem robu objekta.
V. Tolerance
VI. Prometna ureditev
7. člen
V sklopu zazidalnega načrta je potrebno urediti, oz. zgraditi naslednje ulice:
Izgradnja Ulice Ob bregu in ureditev peš promenade
Ulica Ob bregu se uredi za dvosmerni promet, na severni strani se uredi peš pločnik v minimalni širini 2 m in pas pravokotnega parkiranja za osebna vozila. Na južni strani se uredi peš promenada s kolesarsko stezo v skupni širini 6,5 m. Podrobnejša ureditev se določi v projektni dokumentaciji.
Ureditev Koroške ceste
Koroška cesta ostaja dvopasovna, dvosmerna z razširjenimi pločniki in kolesarskimi stezami, kjer je to možno. V območju zavarovanih objektov ob koroški cesti se profil ceste prilagodi prostorskim zmožnostim. Ob soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine se hodniki za pešce lahko v skladu z njihovimi napotki izvedejo delno v pritličjih objektov. Izvede se priključek Ribiške ulice na Koroško cesto z novim priključevalnim pasom.
Interno prometno omrežje
Znotraj območja se uredi interno prometno omrežje z navezavo na Ulico Ob bregu in Strmo ulico. Ulice so dvopasovne, dvosmerne z obojestranskim pločnikom in vzdolžnim parkiranjem.
Parkiranje
Parkiranje za stanovalce se zagotovi v podzemnih garažah v posameznih objektov.
Javne parkirne površine se zagotovijo z izgradnjo dveh podzemnih garažnih objektov, pri kopališču Pristan v kareju 5 in v kareju 23.
Na odprtih površinah je 111 parkirnih mest za osebna vozila.
Za potrebe športnega centra se ob Ulici Ob bregu uredijo 3 parkirna mesta za avtobuse.
V sklopu garažnih objektov in pred javnimi objekti je potrebno zagotoviti prostor za parkiranje koles.
7.a člen Za območje sprememb in dopolnitev veljajo na slednji pogoji: Vodovod Na območju, ki je predmet sprememb in dopolnitev ZN se nahaja obstoječi vodovodni cevovod ustrezne kvalitete in dimenzij v krožni zasnovi. Z izgradnjo krajših odsekov je možno direktno priključevanje novih porabnikov na javno vodovodno omrežje. Kanalizacija Predvideno objekte je možno priključiti na obstoječo javno kanalizacijo. V projektu kanalizacije je potrebno predvideti vodotesno izvedbo kanalizacije po vseh veljavnih predpisih. Odvodnjavanje odpadnih vod od predvidenih objektov in odprtih površin je potrebno predvideti v ločenem sistemu z ustreznimi navezavami na javno kanalizacijo, izgrajeno po obodnih ulicah. Za odvodnjavanje je potrebno predvideti izdelavo projektne dokumentacije in pripadajočih načrtov kanalskih priključkov. Za odvodnjavanje odpadnih voda iz nižje nivojskih etaž predvidenih objektov (garaže, tehnični prostori) je potrebno predvideti primeren način navezave in priključevanja na javno kanalizacijo (npr. lokalna prečrpališča,…) ter ustrezna lokalna zavarovanja v primeru zapolnitve kanalizacije. Javne površine - kanalizacija V projektni dokumentaciji je potrebno pred vodeti izvedbo in saniranje prekopov po detajlu KP NIGRAD d.d.. V kolikor gre pri izvedbi cest za prečkanje javne kanalizacije in zveznih cevi meteornih voda javnih površin, je potrebno predložiti tehnično rešitev in način njihove zaščite. Na mestu prečkanja javnih površin v upravljanju Nigrad d.d. je predvideti izvedbo v zaščitnih ceveh (za telefon, KTV, plinovod, elektrika,…). Elektro omrežje Obstoječe NN omrežje se odstrani in se uredi nadomestno napajanje v skladu s predvideno zazidavo. Predvideni objekti se vključijo v električno omrežje preko NN kabelski razvodov, ki se položijo v posameznih dostopnih ulicah. Za vsako enoto je predvidena posebna priključna omarica. Napajanje se lahko izvede fazno. V posameznih ulicah se izvede javna razsvetljava v kabelski izvedbi. Kabli se položijo v skupen jašek z NN omrežjem. TK in KTV omrežje Telekom V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti do posameznih stavb na zemljišču TK kabelsko kanalizacijo: - po glavni ulici vsaj dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2x1,2x1,2m; - do posameznih objektov ena cev fi 110 za poslovne stavbe ali fi 50 do stanovanjskih stavb. Prenosni medij bo določen za vsako zazidavo posebej glede na potrebe investitorjev. Na celotnem območju obdelave in na robovih le te je potrebno vso obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške vseh posegov nosi investitor sam, kakor tudi stroški odprave napak na omrežju. Za vse posege je potrebno naročiti projekte za izvedbo TK priključkov predvidenih objektov na TK omrežje. Predvideti je potrebno izgradnjo TK kabelske kanalizacije ob izgradnji ceste E v dolžini cca 100m (povezava TK kanalizacij po Pristaniški in Ribiški cesti) in ustreznega TK omrežja. KTV Po vseh javnih cestah se predvidi položitev kabelske kanalizacije z zaščitnimi PVC cevmi Ø 110 mm. Na vsakih 60 – 80 metrov se naj predvidi postavitev kabelskega jaška Ø 600 mm, od katerega se do bližnjih objektov položi zaščitna PVC cev Ø50 mm, ki se zaključi v naročniški KRS podometni omarici na steni objekta. Plinovod Okoli celotnega zazidalnega območja je že zgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje. Večina objektov je že priključena na plinovodni sistem, enako tudi kotlovnica kopališča Pristan. Za potrebe načrtovane ureditve se zgradi plinovodno omrežje z navezavo na obstoječe omrežje. Uporaba zemeljskega plina je dovoljena za gospodinjske potrebe, za ogrevanje samo v obstoječih objektih, ki se ohranijo in kot začasna rešitev do izvedbe toplovodnega omrežja. Pred pričetkom gradbenih del je dolžan investitor na lastne stroške pri sistemskem operaterju distribucijskega omrežja zemeljskega plina Plinarni Maribor d.o.o. naročiti zakoličbo obstoječega plinovodnega omrežja in si zagotoviti distribucijski nadzor predstavnika sistemskega operaterja distribucijskega omrežja Plinarne Maribor d.o.o.. Za potrebe kuhinjskega plina ali plina za ogrevanje je potrebno obstoječe omrežje dograditi z ustrezno dimenzioniranimi novimi plinovodi z navezavo na obstoječe plinovodno omrežje. Ogrevanje Na obravnavanem območju dela območja S-8 in Š-8/1 je po lokalnem energetskem konceptu MOM in Urbanistični zasnovi mesta Maribor (MUV, št. 19/2006) predvideno daljinsko ogrevanje in hlajenje. Za potrebe energetskega napajanja objektov severno od ceste E je potrebna priključitev le teh na že izvedene priključke v vzhodnem pločniku Ribiške ulice in na severnem izvozu/uvozu na cesti E se priključuje na vročevod DN 150 po Pristaniški ulici. Pri izvedbi uvoza s stani Ribiške ulice je potrebno upoštevati obstoječe stanje razvoda in jaška vročevodnega (J848). Pri načrtovanju omrežja je potrebno upoštevati Splošne in tehnične pogoje za priključitev na vročevodno omrežje MOM ter aktualno projektno nalogo sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.
VII. Ureditev komunalne infrastrukture
8. člen
Za predvideno infrastrukturo se izdela tehnična dokumentacija. Pri izdelavi tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljalcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu. Upoštevati je potrebno tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5 m, minimalni horizontalni odmik 3,0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi.
Kanalizacija:
Zgraditi je potrebno kanalizacijsko omrežje mešanega tipa z navezavo na levobrežni kolektor. Kanalizacijsko omrežje se zgradi v osi internih prometnicCelotno omrežje se izvede iz vodotesnih cevi ustreznega premera.
Prestaviti je potrebno levobrežni kolektor B100 v dolžini 140 m, vključno z razbremenilnim objektom, ki ima izpust v reko Dravo. Kolektor se prestavi v os Strme ulice in Ulice Ob bregu. Ob kolektorju se predvidi nov razbremenilni kanal z izpustom v reko Dravo.
Vodovod:
Zgraditi je potrebno nov vodovodni cevovod LŽ 200 in LŽ 150 v Ulici Ob bregu, ki nadomesti obstoječi vodovod. Predmetna soseska se naveže na obstoječe vodovodno omrežje preko predvidenih vodovodov LŽ 200 in LŽ 150 v ulici "4", ulici "3" in Ribiški ulici z navezavo na obstoječe omrežje v Koroški cesti in rekonstruirano omrežje v Ulici Ob bregu.
V ostalih internih cestah se zgradijo cevovodi LŽ 100 za napajanje posameznih objektov in požarno zaščito.
Na cevovodih je potrebno predvideti podzemno in nadzemno hidrantno omrežje v skladu s predpisi.
Elektrika:
Za oskrbo z električno energijo je potrebno: ● rekonstruirati obstoječo TP 239-Pristan z zamenjavo in dograditvijo novega transformatorja; ● prilagoditi obstoječe in zgraditi novo nizkonapetostno omrežje do posameznih objektov: ● v posameznih internih cestah zgraditi omrežja javne razsvetljave.
Plin:
Zgraditi je potrebno plinovodno omrežje za gospodinjske potrebe z navezavo na obstoječe omrežje v Koroški cesti, Ulici Ob bregu in Strmi ulici.
Ogrevanje:
Predvideni objekti se ogrevajo iz skupne kotlovnice v objektu Pristan. Gorivo je zemeljski plin. Obstoječa kotlovnica ima dovolj kapacitet za ogrevanje, potrebna je samo dogradnja kotlov (dopolnitev) ali vgradnja naprave za sočasno proizvodnjo električne in toplotne energije - kogeneracije.
Iz kotlovnice se do posameznih objektov predvidi ustrezno toplovodno omrežje.
Do izvedbe toplovodnega omrežja je možno objekte začasno ogrevati na plin.
TK omrežje:
Zgraditi je potrebno ustrezno telekomunikacijsko omrežje z navezavo na obstoječe omrežje.
Odvoz smeti:
Zbiranje odpadkov: Na obravnavanem območju se skladno z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. list RS, št. 21/01) postavi dvoje ekoloških otokov (zbiralnic ločenih frakcij za biološke odpadke, papir, drobne odpadne embalaže iz stekla, plastike, kovine in preostanka odpadkov) in sicer na javni površini in sicer ob križišču ulice B in D (med karejema 8 in 11) in ob križišču Ribiške in ulice E (na severni strani otroškega vrtca). Lokacija je razvidna tudi iz grafičnih prilog.
Možna so odstopanja od predlagane rešitve komunalnih vodov, če se v nadaljnjem postopku izdelave tehnične dokumentacije ugotovijo racionalnejše rešitve. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in soglasji, pridobljenimi k zazidalnemu načrtu. Z odstopanji morajo soglašati vsi organi in organizacije, katerih delovno področje sprememba zajema.
8. a člen REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE Za poseg na območju registrirane kulturne dediščine je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Predvideno območje gradnje je po Odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Maribor (MUV, št. 5/92) opredeljeno kot nepremični kulturni in zgodovinski spomenik - naselbinsko območje NO 8 - Mariborsko mestno jedro, cona B širšega območja historičnega mestnega jedra po in je varovano kot urbanistični spomenik, Maribor – Mestno jedro - EŠD 424 v registru kulturne dediščine RS. Območje še ni bilo arheološko raziskano. Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi obvesti enoto ZVKD Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE Na območju ni naravnih vrednot ali varovanih območij.
VIII. Varstvo naravne in kulturne dediščine, krajinskih značilnosti in dobrin splošnega
pomena
9. člen
Na območju sta evidentirana naslednja objekta naravne in kulturne dediščine: Vodnikov trg 4 in Koroška cesta 31. Za navedena objekta velja varstveni režim, predpisan z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor (MUV 5/92).
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pri gradnji objektov, je treba uporabiti za ureditev zelenih površin in nasipov.
IX. Varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
10. člen
Z odmiki med objekti mora biti zagotovljeno enakomerno osončenje vseh objektov.
11. člen
Novi objekti ne smejo dodatno onesnaževati zraka, kar se zagotovi s priključitvijo na toplovodno omrežje.
11. a člen Varstvo voda Pri načrtovanju prostora in posegov na obravnavanem območju je potrebni upoštevati vsa določila Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur. l. RS, št. 24/07), saj obravnavano območje spada v ožje vodovarstveno območje – VVO II. Izkopi niso dovoljeni, če niso izdelani več kakor 2m nad najvišjo gladino podzemne vode. V skladu z navedenim naj investitor pred izkopom gradbenih jam za podzemne garaže parkirišča in druge objekte pridobi ustrezne hidrogeološke analize in strokovno mnenje, v katerih se opredeli izgradnja potrebnih piezometrov na območju pred posegom in za njim v smeri toka podzemne vode do črpališča Vrbanski plato. Upoštevano mora biti dejansko hidrološko stanje v naravi. Vse objekte je obvezno priključiti na javno kanalizacijo in samo v javno kanalizacijo odvajati odpadne komunalne in predhodno prečiščene tehnološke in padavinske vode, skladno z vso veljavno zakonodajo. Nivo podzemnih garaž ne sme segati pod nivo Drave, oziroma je potrebno pridobiti ustrezno strokovno mnenje tako, da poseg ne vpliva na kakovost in količino pitne vode na Vrbanskem platoju. Prav tako je potrebno glede na Zakon o vodah upoštevati 15 m priobalni odmik od meje vodnega zemljišča (na vodah 1.reda, kamor spada reka Drava). Zaradi načrtovanja ukrepov za zmanjšanje porabe pitne vode, naj se predvidijo tehnične rešitve za uporabo deževnice, kjer je to možno. Padavinske vode iz obravnavanega območja je potrebno, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih površin in manipulativnih površin in vsaj 1.0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Odvodnjavanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba urediti tako, da se v čim večji meri zmanjša hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. Tla v podzemnih garažah morajo biti načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le teh pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesne sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za padavinske vode. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti vodno soglasje ter v skladu s predpisi, ki urejajo kriterije za določitev vodovarstvenih območij, izdelati in revidirati Analizo tveganja za onesnaženje. Ukrepi za zavarovanje podtalnice, ki jih predvidi analiza morajo biti sestavni del projektne dokumentacije. Analiza tveganja, hidrološke raziskave, lokacija piezometrov in načrt monitoringa (v kolikor bo potrebno) potrdi javna gospodarska služba oskrbe s pitno vodo (Mariborski vodovod). Po opravljenih raziskavah se le ti brezplačno predajo v last Mestne občine Maribor. Projektna dokumentacija mora vsebovati elaborat ureditve gradbišča.
12. člen
Predvidene funkcije ne smejo presegati dovoljenih ravni hrupa opredeljenih v Uredbi o hrupu v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS št. 45/95) in v Uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS št. 66/96).
Obravnavano območje leži v širšem - 3. varstvenem pasu zalog pitne vode Vrbanskega platoja, zato je pri načrtovanju in izgradnji objektov potrebno upoštevati določila Odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode (MUV, št. 19/98 in 23/98) zaradi varovanja zalog pitne vode. Investitorji morajo pri načrtovanju in izvedbi objektov upoštevati Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 35/96) in skladno z njo pred uporabo preizkusiti tesnost vsakega zgrajenega cevovoda, jaška ali objekta sistema za odvod odpadnih vod po standardu SIST EN 1610.
12. a člen
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREĆAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
1. Varstvo pred požarom
Za zaščito pred požarom morajo biti zagotovljeni:
- pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
- odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov,
- prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
- vir za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, se mora v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študija požarne varnosti. Investitorji so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti.
Skladno z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. l. RS, št. 57/96) objekt ne spada med objekte za katere je potrebna gradnja zaklonišča. Predvidi se ojačitev prve plošče.
2. Intervencijske poti in površine
Na območju je treba zagotoviti dovozne poti in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi. Intervencijske poti morajo biti izvedene tako, da gasilskim vozilom ni potrebna vzvratna vožnja (krožne poti in krožna obračališča).
Dovozne poti ter delovne površine za gasilska vozila morajo biti načrtovane za 10 ton osne obremenitve. Načrtovane in označene morajo biti skladno z zahtevami veljavnih predpisov.
Dovozna pot v območje je zagotovljena z Ruške ceste.
3. Hidrantno omrežje
Za gašenje požara mora biti v območju ZN načrtovano zunanje hidrantno omrežje v obročasti zanki z nadzemnimi talnimi hidranti tako, da je možno objekt gasiti iz najmanj dveh strani hkrati. Hidranti morajo biti ustrezno označeni in zavarovani. Zasnova notranje hidrantne mreže skladno z Študijo ali zasnovo požarne varnosti.
4. Varstvo pred potresom
Predvideni objekt mora biti načrtovan potresno varno in mora biti projektiran v skladu z veljavnimi predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Objekt mora biti načrtovan varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
Območje OPPN se nahaja v 7. coni potresne ogroženosti po MSC lestvici.
5. Možnost izlitja nevarnih snovi
Parkirne površine morajo biti opremljene s kanaletami in peskolovi, ki preprečujejo morebitno izlitje nevarnih snovi v podtalnico. Območje se nahaja v ožjem (VVO II) vodovarstvenem območju zajetja pitne vode, ki je zavarovano z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur. l. RS, št. 24/2007).
Požarna voda in hidrantna mreža
V primeru požara se bo za gašenje požara uporabljala voda iz javnega vodovodnega omrežja, na katero se bo navezalo interno hidrantno omrežje.
Če se v fazi projektiranja izkaže, da javno vodovodno omrežje ne zadošča za potrebe gašenja, si mora investitor na lastni gradbeni parceli zagotoviti ustrezno požarno varnost v skladu z veljavnimi požarnimi predpisi.
Za objekte, za katere je potrebna študija požarne varnosti, se mora v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študija požarne varnosti. Investitorji so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
Odmiki
Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara iz objekta na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji, ki se izdela v sklopu izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se zmanjša možnost za nastanek požara in preprečitev njegove širitve na sosednje zemljišče.
13. člen
Urbanistično - arhitektonska zasnova omogoča dovoz in dostop urgentnih vozil.
Predvidena je gradnja hidrantnega omrežja za zagotovitev zadostnih količin požarne vode.
Intervenčni dovozi so zagotovljeni iz Ulice Ob bregu, Strme ulice in Koroške ceste.
13.a člen V obravnavanem območju obdelave se odprti prostori in zelenje uredi skladno z nagrajeno natečajno rešitvijo. Dovoljena je postavitev urbane opreme razen večnamenskega kioska oz. tipskega zabojnika. Ob predhodnem soglasju UGM so dovoljeni so objekti za oglaševanje programskih aktivnosti galerije. Dovoljena je postavitev začasnih objektov.
14. člen
Funkcionalna zemljišča objektov bodo urejena kot zelenice, zasajena z okrasnim in avtohtonim drevjem ter grmovnicami in otroškimi igrišči.
14.a člen Izgradnja območja je možna v več fazah. Faze niso v naprej določene.
X. Etapnost gradnje
15. člen
Možna je etapna gradnja posameznih zaključenih karejev znotraj območja in posameznih objektov ob Koroški cesti, Ulici Ob bregu in Vodnikovem trgu.
Možne so začasne rešitve dostopov in komunalnih priključkov, vendar tako, da jih je možno vključiti oz. navezati v končno fazo izgradnje, kot jo predvideva zazidalni načrt.
XI. Začasna namembnost zemljišč in objektov
16. člen
Do izgradnje ostajajo objekti in zemljišča v sedanji rabi.
Dovoljeni so gradbeni posegi. ki ne spreminjajo gabaritov objekta in so nujni za tekoče vzdrževanje objektov.
Dovoljene so spremembe namembosti brez večjih gradbenih posegov. ki so v skladu s sedanjo funkcijo območja.
Dovoljeno je vzdrževanje in urejanje prostih površin.
XII. Obveznosti investitorjev
17. člen
Za izvedbo zazidalnega načrta je potrebno porušiti objekte, ki so razvidni iz grafične situacije rušitev in iz tabele kot sledi:
2077/2
Strma ulica 3
prizidek
2076
Koroška cesta 51
stanovanjska zgradba, drvarnica
2075
Koroška cesta 49
poslovni prostori
2065
Koroška cesta 47
drvarnice
2069
Koroška cesta 47A
stanovanjska zgradba
2071
Koroška cesta 47C
2072
Koroška cesta 47D
20687
Koroška cesta 47B
2063
Koroška cesta 45
garaža
2064
Koroška cesta 45A
2062
Koroška cesta 43A
2059
Koroška cesta 41
dvoriščna zgradba
2058
Koroška cesta 39
dvoriščna ruševina
2103/1
Koroška cesta b.š.
poslovni prostor
2056
Koroška cesta 35
stanovanjska zgradba, garaža
2055
Koroška cesta 33
stanovanjska zgradba, poslovni prostor
2042, 2043
Koroška cesta 27
2117
Pristaniška ulica 4
ruševina
2122/1
Ob bregu 2
market, stanovanjska zgradba
Ob bregu 4
poslovni prostori, drvarnice
2121, 2122/1, 2120
Ob bregu b.št
pomožni in skladiščni prostori
2049, 2050, 250/2
Ribiška ulica 9 in 9a
2047
Ribiška ulica 7
2106/1, /4, /3, /2
Ob bregu 10
2105/1, /2, /3
Ob bregu 12
2093/1 , /2, /3
Ob bregu 20
2091/1, /2
Ob bregu 26
2089/1
Strma ulica 15
drvarnica, garaža
2084
2079, 2080
2030
Zazidalni načrt in spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta so stalno na vpogled pri Mestni občini Maribor, Uradu za komunalo, promet, okolje in prostor, Sektorju za urejanje prostora, Grajski trg 7, 2000 Maribor.
XIII. Končne odločbe
18. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri Zavodu za prostorsko načrtovanje Mestne občine Maribor in v mestni četrti Koroška vrata.
20. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Zazidalni načrt za kopališki center ob Koroški cesti (MUV št. 13/70) in Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za dele območij urbanistične zasnove mesta Maribor v občini Maribor-Rotovž (MUV št. 22/88) v delu območja, ki ga ureja ta odlok.
20.a člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Zazidalni načrt dela območja S-8 in Š8/1 – Pristan v Mariboru (MUV, št. 27/97, spremembe in dopolnitve MUV, št. 24/02) v delu območja, ki ga ureja ta odlok.
21. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Predsednik Mestnega sveta
št.: 35205-004/95-1700 Mestne občine Maribor
Datum: 24. oktober 97 Borut Ambrožič, dipl.ing.agr., s.r.
Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta dela območja S8 in Š8/1 (Rt5 - SD) - Pristan v Mariboru (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 24/2002) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.