Na podlagi 11. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Ur.l. RS, št. 33/2007 in Ur.l. RS, št. 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 Skl.US: U-I-43/13-8), ob uporabi Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011) je Občinski svet Občine Poljčane na 20. redni seji dne 26. Junija 2013 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA POSLOVNO TRGOVSKI OBJEKT JAGER V POLJČANAH
I. Uvodne določbe
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za poslovno trgovski objekt v naselju Poljčane«, v nadaljevanju OPPN, katerega je osnutek izdelalo podjetje PROJEKTOR d.o.o., Kratka ulica 7, 3311 Šempeter v Savinjski dolini, št. projekta PR_88/2011. Dopolnjen osnutek in predlog OPPN pa je izdelalo podjetje PROJEKTIVA- INŽENERING Celje d.d., št projekta 970/12.
Odlok o OPPN za poslovno trgovski objekt Jager v Poljčanah, v nadaljevanju odlok, določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja ter obveznosti investitorjev.
V obravnavanem OPPN so upoštevana vsa stališča do pripomb, ki so bile podane na javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta, za poslovno trgovski objekt Jager v Poljčanah, ki je potekala v obdobju od 10.09.2012 do 10.10.2012. Stališča do pripomb in predlogov na razgrnjeno gradivo je pripravil izdelovalec prostorskega načrta, PROJEKTIVA – INŽENIRING CELJE, d.d., Opekarniška cesta 15 d, 3000 Celje. Stališča do pripomb so bila potrjena na občinski seji, dne 28.03.2013.
V času javne razgrnitve so bile evidentirani trije predlogi ali pripombe, nanašale pa so se na izgradnjo cestnega priključka, predvsem na priključevanje občanov na državno cesto. V ta namen je podjetje PROJEKTIVA – INŽENIRING CELJE, d.d., Opekarniška cesta 15 d, 3000 Celje izdelalo PZI cestnega priključka k TC Jager v Poljčanah na R1-219/1236 Slov. Bistrica- Poljčane v km 8.0 + 40.0, št. projekta 970/12, marec 2013, za kar je prejel soglasje DRSC št.: 37167-548/2011/42(1506), z dne 06.05.2013.
2. člen
(sestavni del OPPN)
A_Odlok o OPPN
B_Grafični del
2.1 Prikaz lege prostorske ureditve na širšem območju
2.2 Območje podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
2.3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
2.4 Ureditvena situacija- Zazidalna zasnova
2.5 Ureditvena situacija- Zasnova zunanje in prometne ureditve
2.5.a Ureditvena situacija- Situacija prometne ureditve priključka
2.6 Prikaz priključevanja objekta na gospodarsko javno infrastrukturo
C_Priloge
PRILOGA 1: Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
PRILOGA 2: Prikaz stanja prostora
PRILOGA 3: Strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve OPPN
PRILOGA 4: Smernice in mnenja
PRILOGA 5: Obrazložitev in utemeljitev OPPN
PRILOGA 6: Povzetek za javnost
II. Opis prostorske ureditve
3. člen
(opis prostorske ureditve)
OPPN obravnava zemljišča v osrednjem delu Poljčan ob glavni prometnici na območju proizvodne dejavnosti. S sprejetjem odloka OPPN se na parcelah v obravnavanem območju omogoči gradnja novega poslovno trgovskega objekta s pripadajočo zunanjo, komunalno energetsko in prometno ureditvijo ter se določijo pogoji glede ostalih posegov v prostor.
III. Ureditveno območje OPPN
4. člen
(seznam parcel, velikost in oblika ureditvenega območja OPPN)
Ureditveno območje OPPN leži v osrednjem delu Poljčan ob glavni prometnici Slovenska Bistrica – Poljčane.
Velikost ureditvenega območja je 6002,27 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 492/9, 492/15 in 492/17, vse k.o. Pekel. Obravnavana površina je trapezne oblike z daljšimi stranicami na severozahodni ter jugovzhodni strani in krajšimi stranicami na severovzhodni im jugozahodni strani. Severovzhoda stranica je dolga cca. 57 m, jugovzhodna cca. 89,50 m, jugozahodna cca. 61,5 m in severozahodna stranica cca. 113,50. Teren je v najvišjem delu na severovzhodni strani območja na nadmorski višini cca. 262,50 m in se postopoma spušča proti jugozahodnemu robu obravnavanega območja, kjer je nadmorska višina na cca. 261,5 m. na severnem delu se teren v smeri proti vesti sunkovito dvigne na nadmorsko višino ceste, ki je na višini cca. 264 m.
5. člen
(opis poteka meje ureditvenega območja OPPN)
Opis meja ureditvenega območja poteka v smeri urinega kazalca in se začenja v izhodiščni točki T, ki jo predstavlja severni vogal parcele št. 492/15. Od točke T poteka meja proti jugovzhodu po robovih parcel 492/15, 492/17 in 492/9. Ko meja doseže jugovzhodni vogal parcele 492/9, se obrne proti jugozahodu in poteka naprej po robovih parcel 492/9 in 492/17 do skrajnega jugozahodnega vogala parcele 492/17. Tam se obrne proti severozahodu in poteka naprej po robu parcele 492/17 do njenega severozahodnega vogala, kjer se obrne proti severovzhodu. Nato potek meje sledi robu parcel 492/17 in 492/15 vse do severovzhodnega vogala parcele 492/15, kjer se zaključi v izhodiščni točki T. Vse opisane meje ležijo v katastrski občini Pekel. Meja ureditvenega območja OPPN je prikazana v kartografskem delu OPPN (list 2 – Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem).
Večji del objekta je predviden na parceli 492/17 (k.o. Pekel), parkirišča s povezovalnimi cestami pa so predvidena na parcelah 492/9, 492/15 in jugovzhodnem delu parcele 492/17 (vse k.o. Pekel). V kolikor se po sprejemu odloka o OPPN izvedejo nove parcelacijske spremembe območja iz prejšnjega odstavka, se za isto območje uporabljajo nove parcelne številke.
IV. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
6. člen
(vpliv in povezave prostorske ureditve s sosednjim območjem)
Ureditveno območje se nahaja v severnem delu Poljčan in meji na svoji severovzhodni strani na cesto R1-219/1236 Slovenska Bistrica – Poljčane ter preko nje na naselje stanovanjskih hiš. Na jugovzhodni strani je omejeno z lastniško parcelo in poslovnim objektom na njej, na jugozahodni strani pa z manjšim potokom in železniško progo št. 30, Zidani Most – Šentilj – d.m. Na severozahodni strani meji na lastniško parcelo in objekt Lesno industrijskega podjetja Poljčane d.d.
Glede na trgovsko – poslovno namembnost objekta ni pričakovati bistvenih vplivov na sosednja območja, saj je obravnavano območje že namenjeno proizvodnim dejavnostim in tako na sosednjih parcelah na isti strani ceste že stojijo objekti s podobno dejavnostjo. Predlog oblikovanja se tudi dimenzijsko ustrezno navezuje na obstoječo pozidavo na južni strani ceste Slovenska Bistrica – Poljčane. Predvideni objekt s poslovno trgovsko dejavnostjo pa tudi programsko dopolnjuje stanovanjsko področje, ki se nahaja severno od obravnavanega področja.
Prometno se obravnavano območje na cesto Slovenska Bistrica – Poljčane navezuje preko novega cestnega priključka. Na tej cesti je predvidena izvedba tretjega zavijalnega pasu s čimer bo bistveno zmanjšan vpliv na obstoječi promet.
Objekt bo lociran na odmiku 23,45 m, nadstrešek pa 15,80 m od zgornjega roba brežine potoka Brežnica. Od železniške proge št. 30, Zidani Most – Šentilj – d.m. bo objekt odmaknjen 45 m. Slovenske železnice – Infrastruktura d.o.o. se z lokacijo objekta strinja in nimajo pripomb.
7. člen
(rešitve načrtovanih objektov in površin)
Namembnost ureditvenega območja
Ureditveno območje OPPN je namenjeno za izgradnjo objekta s poslovno trgovsko dejavnostjo. Predvidena je izvedba poslovno trgovskega objekta z zunanjo ureditvijo ter s pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
Ureditvena zasnova obravnavanega območja
Z OPPN je načrtovana ureditev zemljiških parcel za izgradnjo trgovsko – poslovnega objekta, ki je umeščen na jugozahodno stran obravnavanega območja. Dovoz do objekta je predviden s severo-vzhodne strani preko novega cestnega priključka na cesto R1-219/1236 Slovenska Bistrica – Poljčane, ki poteka ob severnem robu parcel 492/15 in 492/9, obe k.o. Pekel. Na državni cesti R1-219/1236 Slovenska Bistrica – Poljčane, je izven obravnavanega območja OPPN, kot rešitev vključevanja v promet predvidena izvedba tretjega zavijalnega pasu, ki je natančneje opisana in prikazana v strokovnih podlagah v vsebini prilog (PZI cestnega priključka k TC Jager v Poljčanah na R1-219/1236 Slov. Bistrica- Poljčane v km 8.0 + 40.0, št projekta 970/12, marec 2013, za kar je prejel soglasje DRSC št.: ..37167-548/2011/42(1506), z dne 06.05.2013).
V območje med cestnim priključkom in objektom so predvidene površine namenjene dovozu, cestnemu omrežju parkirišča in posameznim parkirnim mestom. Urejeno parkirišče z dovoznimi cestami zagotavlja 89 klasičnih parkirišč in 5 parkirišč prilagojene za invalide. Na jugozahodnem delu objekta so urejene površine namenjene odprtemu skladišču in površine za zbiranje odpadkov. Ozelenjene površine so predvsem na severni strani objekta kot ločitveni deli med parkirišči in cesto.
Po obodu obravnavanega območja je predvidena izvedba ograje na parcelni meji v višini 2 m od kote terena, kjer ograja stoji.
Kolesarski in peš promet se odvija po skupnih voznih površinah. Na cestni površini se pojavljata kolesarski in motorni promet.
Zazidalna zasnova
Predvideno oblikovanje objekta pod enotno streho združuje vse potrebne trgovske in poslovne prostore, za objektom je odprto skladišče pokrito z enotno enokapno streho.
Etažnost objekta je pritličje + nadstropje (P + N) z idejno višinsko koto pritličja ±0,00 = +262,45 m n.m.v. Predviden gabarit objekta je podolgovat z razmerjem stranic 1:1,4 ali več, nepravilne trapezne oblike in dimenzij 44,76 × 62,60 m. na jugozahodni in severozahodni strani objekta so predvideni nadstreški nad odprtim prostorom dimenzij 25,70 × 8,80 m, 2,20 × 10,50 m, 3,00 × 6,70 m in 1,95 × 20,35 m. vsi nadstreški se k objektu prilegajo z daljšo stranico.
Največja višina objekta (višina maske na jugovzhodni strani objekta) je 9,60 m nad koto pritličja, na severozahodni strani kjer je maska objekta nižja pa je višina maske na 5,70 m nad koto pritličja. Sleme poteka v smeri severovzhod – jugozahod in je na višini 7,10 m nad koto pritličja.
Streha je razgibana večkapnica z naklonom od 3 – 10%. Kritina je sistem obrnjene ravne strehe.
Odmiki objektov od sosednjih parcelnih mej so prikazani v kartografskem delu OPPN (list – 2.4 – Ureditvena situacija).
8. člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Pogoji za oblikovanje objekta
Oblikovni princip, izbor materialov in barv določi projektant arhitekture v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zunanja podoba objekta, pomožnih objektov in ograj naj bo medsebojno oblikovno usklajena. Višina stavbe naj se meri kot razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko na maski stavbe (v primeru gradnje na nagnjenem terenu se višina stavbe meri od najnižje kote stavbe na terenu in najvišjo točko stavbe). Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, instalacijske naprave, sončni zbiralnik ali sončne celice, dostop do strehe, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture, vendar ne več kot za 1 m.
Streha je lahko enokapnica, dvokapnica, večkapnica z naklonom največ 15% ali ravna streha, smer slemena je lahko poljubna. Osvetlitev prostora je dovoljena tudi s strešnimi okni in svetlobniki. Kritina je lahko sistem klasične ravne ali obrnjene ravne strehe oz. kakršnekoli sistem kritine primeren za naklon do 15%.
Za vse odmike poslovno trgovskega objekta od sosednjih parcel, ki so manjši ob 8 m, je potrebno zagotoviti soglasje lastnikov sosednjih parcel in hkrati zagotoviti ustrezne požarnovarstvene ukrepe in sanitarne pogoje.
Pogoji za urejanje zunanjih površin
Ureditev vseh površin mora omogočati neoviran dostop in uporabo funkcionalno oviranim osebam. Tlakovane površine ob objektu naj bodo nivojsko izenačene s površinami parkirišča ali v obliki dvignjenega odhodnega pločnika okoli objekta. Površine parkirišča je priporočeno izvajati v asfaltu kontroliranega odvajanja meteornih vod. V skladu s predpisi mora biti zagotovljeno zadostno število parkirnih mest vključno z zadostnim številom parkirnih mest za invalide. Do prostora za zbiranje odpadkov mora biti omogočen dostop za prevzemanje in odvoz odpadkov s strani za to pooblaščene organizacije.
Ozelenitev površin naj se izvaja z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Drevesa naj bodo posajena v smiselnem številu glede na izbrano vrsto dreves in njihovo predvideno rast. Morebitne višinske razlike naj se prioritetno urejajo z brežinami. Podporne zidove naj se izvaja predvsem izjemoma in se jih v tem primeru intenzivno ozeleni.
Zagotovljeni morajo biti ustrezni intervencijski dostopi in delovne površine za gasilce. Vse površine namenjene intervencijskim vozilom morajo biti utrjene na 10 ton osne obremenitve. V območju intervencijskih poti ni dopustna postavitev grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Širine in radii intervencijskih poti in delovnih površin morajo ustrezati veljavnim standardom.
Pogoji za postavitev pomožnih objektov
Načelno se samostojni pomožni objekti poleg osnovnega poslovno trgovskega objekta odsvetujejo skladno s priporočilom, da se vsi potrebni prostori že nahajajo pod skupno streho osnovnega objekta. Za izvedbo ograje po obodu obravnavanih parcel je v procesu pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebno pridobiti soglasja lastnikov sosednjih parcel, na katere ograja meji. V primeru postavitev drugih nezahtevnih in enostavnih objektov, naj se jih izvaja in zanje pridobiva dovoljenja skladno u Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008, 99/2008).
Posegi izven ureditvenega območju OPPN
Posegi dovoljeni za potrebe izgradnje komunalne, energetske in prometne infrastrukture, za potrebe priključevanja objektov znotraj ureditvenega območja OPPN.
V. Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture
9. člen
(zasnova projektnih rešitev in pogoji za urejanje prometnih površin)
Splošno
Celotno vplivno območje OPPN – poslovno trgovski objekt Jager Poljčane, na parc. Št 492/9, 492/15, 492/17, k.o. Pekel, leži v varnostnem pasu državne ceste R-I št. 219, odsek 1236 od km 8,000 do km 8,060. Območje OPPN se priključuje na državno cesto R-I št. 219, odsek 1236 od km 8,000 preko novega cestnega priključka s pasom za levo zavijanje. Projekt cestnega priključka k TC Jager Poljčanah na 1-219/1236 Slov. Bistrica- Poljčane, je izdelalo podjetje PROJEKTIVA- INŽENIRING Celje d.d., št projekta 970/ 12
Vključevanje prometa na državno cestno omrežje
Načrtovane prostorske ureditve morajo zagotavljati:
- varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo,
- opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
- načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
- da s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanje državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste.
Kakršnikoli objekti z zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni tako, da ne ovirajo preglednosti pri vključevanju na državno cesto. V območju priključka je potrebno s preglednostnimi trikotniki zagotoviti preglednost pri vključevanje v promet na državni cesti.
Odvodnjavanje državne ceste zaradi ureditve predmetnega območja ne sme biti ovirano. Meteorna in druga odpadna voda z območja OPPN ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa. Ureditev odvodnjavanja območja OPPN ne sme povzročiti spremembe oz. poslabšanja obstoječega odvodnjavanja državne ceste.
Vsa nova prečkanja državne ceste je treba predvideti s prebitjem oziroma prevrtanjem vozišča. Najmanjša globina vrha infrastrukturnih vodov (teme cevi) mora 1,20 m glede na nivo vozišča državne ceste, najmanjša višina zračnih vodov oziroma njihovih vodnikov pa 7,00 m ob največjem možnem povesu. Najmanjši odmik droga infrastrukture voda od zunanjega roba vozišča državne ceste mora biti enak njegovi višini, če pa te zahteve ni možno upoštevati, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo. Vsi pokrovi jaškov in naprave gospodarske javne infrastrukture morajo biti locirani zunaj vozišča državne ceste oz. zunaj kolesnic državne ceste.
Projektna dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20-letno plansko obdobje. Zaradi navedenega morebitna potreba po kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti proti tresljajem, izpušnim plinom, svetlobnemu onesnaževanju in ostalim dejavnikom prometa ne sme bremeniti upravljalca državne ceste.
Izvedba protihrupnih ukrepov, ki so posledica pozidave mora biti sestavni del komunalne opreme območja.
Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal ukrepov varstva pred hrupom za območje obstoječe poselitve, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v območju OPPN.
Notranje cestno omrežje
Cestno omrežje v ureditvenem območju OPPN je zasnovano z dovozno/izvozno potjo v širini 6m in povezovalno cesto za dostop do posameznih parkirišč. Preko dovoza in cestnega omrežja ob predvidenem objektu bo omogočen tudi dostop intervencijskih vozil.
Mirujoči promet
Parkiranje osebnih vozil je predvideno na označenih parkirnih mestih, pri čemer morajo biti zagotovljene zadostne manipulativne površine za uvažanje na parkirna mesta. Predvidenih je 85 parkirišč od katerih je 5 prilagojenih za invalide v neposredni bližini vhoda v objekt.
Peš in kolesarski promet
Pešci in kolesarji uporabljajo skupne prometne površine za motorni in ne motorni pomet. Pri ureditvi ploščadi in dostopov do objekta je potrebno upoštevati vsa določila veljavnih predpisov za projektirane objektov brez ovir.
Promet zaradi dostave in intervencije
Širina predvidenih cest in dimenzije priključnih radiev morajo zagotavljati prevoznost za merodajna intervencijska in dostavna vozila.
10. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
V bližini območja predvidenega za gradnjo se nahajajo infrastrukturna omrežja vodovoda, mešanega kanalizacijskega sistema, telekomunikacijskega omrežja, omrežja kabelske televizije in elektro omrežja. Severno od območja se nahaja transformatorska postaja predvidena za napajanje objekta. Pogoji za priključevanje so podrobno opisani v prilogi pridobljenih smernic nosilcev urejanja prostora.
Vodooskrba
Na severovzhodnem delu obravnavanega območja poteka javno vodovodno omrežje PVC 300 IN PE 90. Predviden objekt se mora oskrbovati iz primarnega cevovoda PVC 300, ki poteka ob Bistriški cesti. Na območju je potrebno zadostiti potrebam po požarni varnosti z ustreznimi hidrantnim omrežjem.
Razvodno vodovodno omrežje mora biti zasnovano tako, da zadosti sanitarno – zdravstvenim predpisom za potno vodo.
Priključitev obravnavanega objekta je predvidena iz obstoječega cevovoda PVC 300 , preko novega vodomernega jaška ustreznih dimenzij z merilnim mestom. Merilna naprava mora zagotavljati možnost daljinskega odčitavanja oz. mora biti kompatibilna s sistemom meritev upravljavca.
Vsa dela na javnem vodovodnem omrežju mora izvajati upravljavec javnega vodovoda.
Potek vodovodnega priključka z merilnim mestom mora biti obdelan v projektni dokumentaciji.
Odvajanje onesnaženih voda
Iz novozgrajenega objekta je predviden ločen sistem odvajanja meteornih in komunalnih odpadnih vod. Oba sistema se priključujeta na mešan sistem fekalne in meteorne kanalizacije.
Obstoječa mešana kanalizacija
V sklopu prometne ureditve (ureditev tretjega zavijalnega pasu na cesti Slovenska Bistrica – Poljčane), je potrebno obnoviti vso obstoječo mešano kanalizacijo in sicer:
- ob priključitvi kanala M1 na kanal M2 (DN 500 mm) ob glavni cesti je potrebno postaviti razbremenilni jašek,
- razbremenitev je potrebno izvesti pod glavno cesto in sicer preko ustreznega jaška na kanal M3,
- obnoviti je potrebno kanal M3 (DN 500 mm) v celotni dolžini in izvesti priključitev na kaskadni jašek na kanalu M4,
- obnoviti kanal M2 ob priključitve na kanal M1 pa vse do razbremenitve, ki povezuje kanal M4,
- obnoviti razbremenitveni kanal M4 (DN 500 mm) pod glavno cesto vse do kaskadnega jaška,
- za odpadne padavinske vode s področja podrobnega prostorskega načrta (OPPN) se priključitev izvede na kanal M4 preko revizijskega jaška.
Komunalne odpadne vode
Odvajanje fekalnih vod je predvideno preko komunalne čistilne naprave za katero mora biti redno praznjenje zagotovljeno v okviru javne službe (6. Člen Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Poljčane (Ur. List RS, št. 94/2008). Čistilna naprava mora biti skladna s standardi navedenimi v 1. točki 2. člena Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. List RS, št 98/2007).
Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora investitor za odvajanje odpadnih fekalnih vod pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji. Eden izmed pogojev za izdajo soglasja je tudi z izvajalcem javne službe v občini sklenjena pogodba o odvozu blata iz male komunalne naprave.
Iz dokumentov, ki jih investitor – prosilec priloži k vlogi za izdajo soglasja, mora biti razvidno (10. člen Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, Ur. List RS, št. 98/2007):
- upravljavec male komunalne čistilne naprave,
- zmogljivost male komunalne čistilne naprave in način čiščenja komunalne odpadne vode v njej,
- kraj male komunalne čistilne naprave, ter vodno telo površinske oziroma podzemne vode v katerega se bo odvajala odpadna voda iz male komunalne čistilne naprave,
- koordinatne točke iztoka prečiščenih komunalnih odpadnih vod neposredno ali posredno v vode,
- koordinatne točke postavitve (lokacija) male komunalne čistilne naprave,
- ravnanje z blatom iz male komunalne čistilne naprave,
- način odvajanja odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave
Očiščene komunalne odpadne vode se lahko odvajajo posredno v podzemno vodo ali neposredno v celinsko površinsko vodo, upoštevajte omejitve navedene v 4. členu Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. List RS, št. 98/2007) in Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. List RS, št. 30/2010).
Padavinske odpadne vode s streh in pohodnih površin je potrebno priključiti preko lovilcev peska in tako očiščene odvajati v kolikor ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo prioritetno v ponikanje, pri tem mora biti ponikovalnica locirana izven vpliva voznih in manipulativnih površin; če ponikanje ni možno in v kolikor geološke razmere za ureditev ponikanja niso ugodne, je treba padavinske vode speljati v bližnji jarek ali vodotok.
Padavinske odpadne vode z voznih površin in parkirišč je potrebno priključiti preko lovilca olj in tako očiščene odvajati, v kolikor ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno v ponikanje, pri tem mora biti ponikovalnica locirana izven vpliva voznih in manipulativnih površin; če ponikanje ni možno in v kolikor geološke razmere za ureditev ponikanje niso ugodne, je treba padavinske vode speljati v bližnji jarek ali vodotok.
Elektrooskrba
Območju obravnave OPPN se približuje potek nizkonapetostnega zračnega omrežja, ki je napajano iz TP 20/04 Poljčane Pekel (t-430 OE Slovenska Bistrica). Priključna moč predvidenega objekta znaša 140kW.
Za potrebe napajanja predvidenega objekta z električno energijo je potrebno:
- v transformatorski postaji TP 20/04 Poljčane Pekel zamenjati transformator 250 kVA z novim 400 kVA,
- zgraditi nizkonapetostni kabelski priključek od transformatorske postaje do predvidenega objekta (dolžine 150 m),
- pridobiti upravno in projektno dokumentacijo za izgradnjo nizkonapetostnega priključka,
- pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bo potekal nizkonapetostni kabelski priključek.
Pred pričetkom projektiranja je potrebno s strani Elektro Maribor pridobiti podatke o točni lokaciji obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, pridobiti soglasje za priključitev na omrežje in v skladu z njim pripraviti projektno dokumentacijo za NN razvod in NN kabelski priključek skladno s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, tehničnimi predpisi in standardi. Projektna dokumentacija mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
V fazi pridobivanja ustrezne dokumentacije za elektroenergetske objekte in naprave morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima Elektro Maribor d.d.. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanje omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.
Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo kablov pri OE Slovenska Bistrica. Pri vse gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav mora biti zagotovljen nadzor s strani OE Slovenska Bistrica.
Preprečite svetlobnega onesnaževanja:
- Pri načrtovanju in gradnji zunanje razsvetljave objekta, cest in javnih površin je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Upoštevati je potrebno Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Ur. List RS, št. 81/07, 109/07, 62/10)
- Na območju OPPN naj se ne namešča reflektorjev – razsvetljava naj preprečuje dodatno svetlobno onesnaževanje (brez prepuščanja svetlobe navzgor)
- Svetilke naj bodo nepredušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico. Svetilke naj bodo nizke, zasenčene in usmerjene tako, da je vpliv oddane svetlobe na okolico nebistven.
Telekomunikacijsko in CaTV omrežje
Obstoječe TK omrežje je potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve.
Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedbe del in dokumentacije izvedenih del).
Za predvidene zazidave na področju OPPN za poslovno trgovski objekt je potrebno na Telekom Slovenije dostaviti gradbene situacije v elektronski obliki in naročiti projekt za izvedbo TK priključka predvidenega objekta na TK omrežje. Predvideti je potrebno izgradnjo TK kabelske kanalizacije in ustreznega TK omrežja.
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
Za predvideno zazidalno območje je potrebno za dopolnitev komunalne opreme pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do objekta po zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradi TK kabelska kanalizacija:
- dvocevna kabelska kanalizacija dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2 × 1,2 × 1,2 cm od nove stavbe, po parkirišču in preko Bistriške ceste (v bližini hiše Bistriška cesta 23) z navezavo na kabelski jašek Telekoma Slovenije
- pred objektom prehodni jašek min. dimenzij 0,6 × 0,6 × 0,6
- priključna točka za objekt je v bodočem kabelskem jašku v križišču pri parcelni št. *238/1 K.O. Pekel prenosni medij pa bo določen posebej glede na potrebo investitorja.
Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočati Telekomu Slovenije kot obveznemu izvajalcu univerzalne storitve (prvi odstavek 11. člena ZEKom) možnosti priklopa objekta.
Pri načrtovanju objekta, na mestu, kjer bo izveden TK priključek, naj bo predvidena vgradnja dovodne TK omarice in zagotovljen ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24 urni dostop. Notranje telekomunikacijske instalacije se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske instalacije, ki se ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaključi v notranji TK omarici (minimalnih dimenzij 350 × 400 × 120). V notranji TK omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (ustrezno nameščena vtičnica 220 V, ki omogoča priklop terminalne opreme) in prezračevanje.
Omrežje kabelske televizije poteka severovzhodni strani obravnavanega območja.
Izhodiščno mesto za izvedbo zunanjih razvodov za predvideno območje je obstoječe CA TV omrežje pri objektu Bistriška cesta 10 ali Bistriška cesta 30. Zunanji razvodi se izvedejo s kabelsko kanalizacijo s položitvijo ustreznih alcaten cevi in namestitvijo kabelskih jaškov v križiščih razvoda in pred objekti.
Notranji razvodi CATV omrežja v samih objektih predstavljajo ustrezno namestitev primarne omarice za dovod zunanjega razvoda do objekta s povezavo do kabelske kanalizacije. V tej omarici je pri projektiranju potrebno predvideti NN vtičnico in ozemljitev. Povezavo do končnih porabnikov je potrebno predvideti v smislu, da iz izhodiščne omarice do vsake končne vtičnice poteka svoj kabel. Ti kabli naj ne bi presegali dolžin nad 40 m, zato je v večjih objektih potrebno predvideti več sekundarnih omaric, ki so povezane z glavno omaro z ustreznim kablom.
Ogrevanje
Za ogrevanje objekta je predviden centralni ogrevalni sistem. Ogrevanje glede na energent je lahko plinsko (cisterna), možno je predvideti tudi ogrevanje s pomočjo toplotne črpalke ali ogrevanje na biomaso. Izvedba zalogovnikov in cistern mora biti v skladu z veljavnimi pravilniki in standardi. Pri projektiranju ogrevanja, prezračevanja in priprave sanitarne tople vode morajo biti izpolnjene tehnične zahteve pravilnika o učinkovitosti rabi energije v stavbah.
Ravnanje z odpadki
Za predvideni objekt bo zagotovljen organiziran odvoz odpadkov na komunalno urejeno odlagališče s strani za to pooblaščene organizacije na tem območju. Na zemljiški parceli zunaj objekta v predelu odprtega skladišča za objektom je predvidno zbirno in odjemno mesto komunalnih odpadkov in bo urejeno skladno z veljavnimi predpisi (selekcioniranje) in skladno s pogoji pooblaščene organizacije za odvoz odpadkov.
VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
11. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
V obravnavanem območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine. V osnovi gre za zemljišče ob lokalnem potoku, ki je večkrat prestopil bregove, z gradnjo železnice v sredi 19. stoletja so bili narejeni nasipi, tako da je bilo območje takrat kultivirano in urejeno.
V primeru odkritja arheološke ostaline velja skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine splošen arheološki varstven režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja, odgovornega vodjo zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in on najdbi takoj obvesti pristojno enoto.
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroške. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jih grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke.
VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
12. člen
(varovanje okolja)
Zaščita pred hrupom
Hrup je lahko vsak zvok, ki v naravnem in življenjskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju ali škodljivo vpliva na okolje,
Viri hrupa so:
- osebni promet na območju in
- hrup delovnih strojev v času gradnje
Ravni hrupa dejavnosti v okolici objekta ne smejo presegati vrednost, kot jih za to območje predpisuje Uredba o mejnih vrednostnih kazalcev hrupa v okolju (Ur. List RS, št. 105/2005). Za ureditveno območje je določana III. Stopnja varstva pred hrupom za trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje, namenjeno kmetijski dejavnosti ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti (v nadaljevanju: III. območje);
Skladno s 5. členom uredbe so za to območje varstva pred hrupom določene naslednje mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa:
Območje varstva pred hrupom
Mejna vrednost kazalcev hrupa
Kritične vrednosti kazalcev hrupa
Lnoč (dbA)
Ldvn (dbA)
III. območje
50
60
59
69
Skladno s 3. Členom uredbe, z OPPN načrtovane ureditve v času obratovanja predvidenega objekta niso opredeljene kot nov vir onesnaževanja s hrupom.
V času gradnje objekta je potrebno obratovanje delovnih strojev ter vsa gradbena in druga hrupna dela na gradbišču opravljati le v dnevnem času 7.00 in 19.00 uro. Ravni hrupa gradnje ne smejo presegati mejnih vrednosti hrupa. Pri gradnji je treba uporabljati gradbeno mehanizacijo, ki ustreza normam kakovosti za tovrstno opremo.
Zaščita pred onesnaževanjem zraka
Glavni vir emisij snovi v zrak bodo izpušni plini motornih vozil. Okolica je že obremenjena z izpušnimi plini. Ocenjeno je, da ne bo prišlo do kritičnih poslabšanj ozračja v bivalnem okolju zaradi uporabe parkirišč.
Predviden objekt pri obratovanju ne sme bistveno povečati onesnaženost zraka. Ogrevanje objekta bo zagotovljeno z izvedbo lastne kotlovnice (plin, biomasa ali toplotna črpalka). Izvedba kotlovnic in cistern za energente mora biti izvedena v skladu z veljavnimi pravilniki in standardi. Dimno-vodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišče, torej ne presegati maksimalne dovoljene emisije določene v Uredbi o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav ((Ur. List RS, št. 73/1994 (83/1998 popr.) in spremembe Ur. List RS, št. 51/1998, 105/2000, 50/2001, 46/2002, 49/2003, 41/2004-ZVO-1, 45/2004, 34/2007).
Ohranjanje plodne zemlje
Plodno zemljo, ki se odstranjuje pred in med gradnjo objekta je potrebno začasno deponirati na površini lastne ali druge zemljišče parcele (s soglasjem lastnika parcele) in jo po končani gradnji objekta uporabiti za urejanje zelenic.
Zagotavljanje osončenja objektov
S predvideno umestitvijo na jugozahodno stran zemljiške parcele so zagotovljeni zadostni odmiki, da je osončenje sosednjih parcel zaradi gradnje novega objekta minimalno, obenem pa je omogočeno zadostno osončenje predvidenega novega objekta.
13. člen
(varovanje voda)
Odpadne vode, ki bodo nastajale zaradi obratovanja in izgradnje objekta so padavinske vode s prometnih površin in parkirišč, padavinske vode s streh ter očiščene komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave. Na območju OPPN se ob upoštevanju predvidenih ukrepov ne pričakuje onesnaženja podtalnice.
Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno s 14. čl in 37. čl. ZV-1, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka Brežnice, 5 m pri vodotokih 2. reda. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v projektu PGD označiti in kotirati.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. 1. RS, št. 88/11) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. 1. RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09).
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur. 1. RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. 1. RS, št. 47/05, 45/07, 79/09).
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz parkirišča in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilca olj. Iz PGD mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2)
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. čl. ZV-1 in sicer, na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travnate plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki … )
Direktni izpust čistih padavinskih vod v vodotok Brežnica mora biti predviden in izveden tako, da je izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan. V primeru, da gre za priključitev na obstoječi izpust, je potrebno preveriti pretočno sposobnost kanala. Rezultati preveritve morajo biti sestavni del projektne dokumentacije.
Investitor mora skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih stvarnopravnega zakonika (Ur. 1. RS, št. 87/02-SPZ in 18/07 Ski. US) za gradnjo iztoka padavinskih vod v vodotok Brežnica (parc. št. 778/3 k.o. Pekel-779), če je lastnik zemljišča RS. Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države, v skladu ZV-1, in jo je treba pridobiti po izdaji vodnega soglasja.
V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda – vode, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s 125. členom ZV-1. Če gre za rabo vode po 125. čl. ZV-1, izda vodno dovoljenje naslovni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. Za izvedbo vrtine in toplotne črpalke zgoraj omenjenih sistemov je treba pridobiti ločeno soglasje.
V skladu z 49. b členom ZGO-1, si mora investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred izgradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje. Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja morata biti izdelani v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Ur. 1. RS, št. 25/09).
Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za predvidene gradnje mora biti usklajena z veljavnimi prostorskimi akti, kar more biti razvidno iz projektne dokumentacije.
Pri gradnji objekta:
- se ne smejo uporabljati materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
- odpadne iz izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;
- vsa dela po projektu je potrebno izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;
- na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev.
14. člen
(ohranjanje narave)
Na obravnavanem območju ni zavarovanih naravnih vrednot, leži pa v ekološko pomembnem območju EPO 44100 Dravinjska dolina. Vse posege in dejavnosti se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Izvedejo se vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
Načrtovana zazidava upošteva morfologijo prostora in upošteva obstoječe kvalitete krajine ter ne posega v območje priobalnega zemljišča vodotoka Brežnica.
VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvo pred požarom
15. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Varstvo pred poplavami
Obravnavano območje ni poplavno ogroženo. S predvidenim odvajanjem vod z ureditve obravnavanega območja OPPN se bo povečala poplavna varnost.
Erozivnost in plazovitost
Obravnavano območje ni erozijsko ali plazovito ogroženo. Posebne rešitve in ukrepi niso predvideni.
Potresna ogroženost
Objekt se nahaja na območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS. Pri projektiranju je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za obravnavano območje, ki znaša 0,125g. pred gradnjo si je potrebo pridobiti geotehnično mnenje o pogojih gradnje.
Možnost razlitja nevarnih snovi
Na obravnavanem območju ne obstaja možnost razlitja nevarnih snovi.
Ob eventualnem primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov je potrebno onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladu z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča.
16. člen
(pogoji za zaščito in reševanje)
Pri gradnji objektov za zaščito in reševanje pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je potrebno dosledno upoštevati normative in potrebno varnostno opremo ter izvajati vse predpisane ukrepe, ki omogočajo vso možno zaščito.
17. člen
(varstvo pred požarom)
V skladu s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah (Ur. list RS, št.:31/04, 10/05, 14/07) in Pravilnikom študij požarne varnosti (Ur. list RS, št.:28/05, 132/06) je za Poslovno trgovski objekt Jager Poljčane potrebno izdelati – Zasnovo požarne varnosti.
Zasnova požarne varnosti naj se izdela na osnovi upoštevanja 8. Člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur. list RS, št.:31/04, 10/05, 14/07). Objekt je zasnovan na osnovi upoštevanja:
Smernice požarnovarnostnih ukrepov za graditev in uporabo zgradb, v katerih se zbira veliko ljudi IZS MST 04/10 oz. Muster-verordnug uber den Bau und Betrieb von Versammlungstatten (Muster – Versammlungsstattenverordnung – MVStattV, Fassung Juni 2005)
Tehnične smernice TSG – 1 – 001 : 2010 – POŽARNA VARNOST V STAVBAH.
V zasnovi požarne varnosti se določijo ukrepi, ki jih je potrebno izvesti, da bodo obravnavani prostori izpolnjevali gradbene zahteve za zagotovitev požarne varnosti, in katerih cilj je omejiti ogrožanje ljudi in premoženja stavb.
Z upoštevanjem predpisov bo zagotovljen vsaj enak nivo požarne varnosti kot bi ga dosegli z upoštevanjem Tehnične smernice TSG – 1 – 001:2010 – POŽARNA VARNOST V STAVBAH.
V skladu s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah (Ur. list RS, št.: 31/04, 10/05, 14/07) Priloga 1, se uvršča objekt med požarno zahtevne stavbe.
Obravnavani objekt spada v skladu z Zakonom o graditvi objektov (Ur. l.RS 102/04 ZGO-1-uradno prečiščeno besedilo, 14/05 popravek, 126/07) med zahtevne objekte.
Zasnova požarne zaščite v obravnavanem objektu obsega naslednje ukrepe:
Preprečeno mora biti širjenje požara na sosednje objekte.
Zagotovljena mora biti ustrezna nosilnost konstrukcije ter preprečeno mora biti širjenje požara po stavbi.
Zagotovljene morajo biti ustrezne evakuacijske poti in sistemi za javljanje in alarmiranje.
Zagotovljeno mora biti zadostno število naprav za gašenje in zagotovljen dostop za gasilce.
DOLOČITEV ODMIKOV OD SOSEDNJIH OBJEKTOV IN PARCEL GLEDE NA POŽARNE LASTNOSTI ZUNANJIH DELOV OBJEKTOV
Zunanje stene in strehe stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je upoštevanje njihovega odmika od meje parcele omejeno širjenje požara na sosednje objekte.
Sprejemljiv delež nezaščitenih površin zunanjih sten se lahko določi z uporabo smernice SZPV 204:
Požarnovarnostni odmiki med stavbami, ki se določi na osnovi odmikov obravnavanega objekta do sosednjih parcelnih mej in objektov.
Odmiki do sosednjih parcelnih mej in objektov so naslednji:
S severne strani je v oddaljenosti cca. 3,5 m sosednja parcela
Z zahodne strani je oddaljenosti cca. 8 m sosednja parcela
Z južne strani je v oddaljenosti > 11 m sosednja parcela
Z vzhodne strani je v oddaljenosti > 40 m glavna cesta
- Na osnovi zgoraj zapisanih odmikov se lahko na osnovi odmikov do sosednjih parcelnih mej v zunanjih stenah v skladu s smernico SZVP 204: Požarnovarnostni odmiki med stavbami naslednje požarno neodporne površine:
- v severni steni : do 40% požarno neodpornih površin
- v zahodni smeri : do 90% požarno neodpornih površin
- v južni in vzhodni steni : 100%
Glede na to, da v Smernici požarnovarnostnih ukrepov za graditev in uporabo zgradb, v katerih se zbira veliko ljudi IZS MST 04/10 oz. Muster – verordnung uber den Bau und Betrieben von Versammlungstatten (Muster-Versammlungsstattenverordnung – MVStattV, Fassung Juni 2005) ni zapisanih zahtev glede virov vode za gašenj, z izjemo zahteve, da je potrebno vgraditi notranje hidrante, bomo v tej točki upoštevali Tehnične smernice TSG-1-001:2010.
Voda za gašenje morebitnih požarov mora biti zagotovljena preko zunanjega in notranjega hidrantnega omrežja. Potrebna količina požarne vode se določi v skladu s smernico požarna varnost v stavbah (dodatek 2). Glede na prostornino največjega požarnega sektorja se zahteva 10 l/s požarne vode.
Zunanje hidrantno omrežje
Do hidrantov mora mora biti zagotovljen stalen dostop. Njihova lokacija mora biti označena s tablicami izdelanimi skladno s standardom SIST 1007, Označevalne tablice za hidrante.
Glede na to, da je obravnavana stavba požarno zahtevna, je potrebno za gašenje požara zagotoviti vsaj 2 zunanja hidranta. Hidranti morajo biti postavljeni tako, da je požar mogoče gasiti najmanj z enim hidrantom. Razdalja med hidranti in stavbo ne sme biti manjša od 5 m in ne večja od 80 m. Razdalja med zunanjimi hidranti sme znašati največ 80 m. Premer hidranta mora biti najmanj DN 80. Hitrost vode na stiku javnega hidrantnega omrežja in hidrantov na parceli ne sme preseči 3 m/s.
Notranje hidrantno omrežje
Notranji hidranti morajo biti razporejeni tako, da je s curki vode mogoče doseči celotno tlorisno površino. Pri tem se upoštevata dolžina cevi in 3 – metrski domet curka. Dovodne cevi za več hidrantov je potrebno dimenzionirati za istočasno uporabo dveh hidrantov. Do ventila na hidrantu mora biti voda vedno pod tlakom. Hidranti morajo biti mokri, s pol – togo cevjo premera 25 mm, dolgo največ 30 m, in ročnikom. Vsak hidrant mora zagotavljati pretok 70 l/min (1,16 l/s) pri tlaku 2,5 bar na ročniku. Pri izgradnji hidrantnega omrežja je potrebno s strani pooblaščene inštitucije pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju.
NAČRTOVANJE NEOVIRANEGA IN VARNEGA DOSTOPA ZA GAŠENJE IN REŠEVANJE
Ureditev dovozov, dostopov in delovnih površin je potrebno urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090.
Dostopne poti za gasilce (povzeto po standardu SIST DIN 14090)
Širina poti 1,25 m, na zoženjih 1,0 m, omogoča gasilcem dostop, polaganje cevovoda in nošenje prenosne opreme do primernega mesta ob zgradbi. Dostopna pot do vodnega vira (zunanjega hidranta) mora biti širša, saj tako ozke poti ne omogočajo nošenje prenosne brizgalne, ki jo nosijo gasilci. Svetla višina prehoda 2 m omogoča pokončno hojo večini gasilcev. Dostopna pot mora biti ravna, še posebno, če je z ene ali obeh strani omejena z zidom ali ograjo. Po dostopni poti je treba nositi tudi lestve, dolge do 6 m. Posebnih zahtev glede ureditev ni. Površina mora zagotavljati hojo po nedrseči podlagi. Dostop za gasilce je potrebno zagotoviti do vsakega izhoda, ki je predviden za evakuacijo iz stavbe.
Dovozne poti za gasilska vozila (povzeto po standardu SIST DIN 14090)
Dovozne poti za gasilska vozila povezujejo postavitvene in delovne površine z javno cesto. Dovozna pot mora biti po dimenzijah vsaj enosmerna cesta. Širina ravnega dela dovozne poti mora biti minimalno 3 m, svetla višina podvoza pa minimalno 3,5 m. Ravna dovozna pot, ki je na obeh straneh v dolžini več kot 12 m omejena z ograjo ali zidom, mora biti na tem delu razširjena na 3,5 m. Zunanji premer ovinka na dovozni poti mora biti najmanj 21 m. razširitev iz zahtevane širine 3,5 m na širino 5 m (pri zunanjem premeru zavoja med 21 in 24 m), se mora začeti najmanj 11 m pred začetkom zavoja. Tudi premeri zavojev na uvozih z javnih prometnih površin na dovozne ceste ne smejo biti manjši kot 21 m. priključek dovozne poti na javno prometno površino mora imeti razširitev iz zahtevane širine 3,5 m na širino 5 m (pri zunanjem premeru zavoje med 21 in 24 m) za obe smeri dovoza. Vzdolžni naklon dovoznih poti je lahko do 10%. Minimalna osna obremenitev dovozne poti mora znašati minimalno 100 kN. Na dovozni poti za gasilska vozila morajo biti opozorilne table z napisom »Dovozna pot za gasilska vozila«, dimenzije vsaj 210 x 594 mm. Biti morajo vidne z javnih prometnih površin.
Postavitvene površine (povzeto po standardu SIST DIN 14090)
Postavitvena površina je namenjena postavljanju dvižnih reševalnih naprav, to je vozil z lestvijo ali lestvijo s košaro, zgibnim dvigalom a košaro ali teleskopskim dvigalom s košaro. Postavitvene površine na zemljišču je treba takoj izvesti, da se z reševalnimi napravami, ki jih ima krajevna gasilska enota, lahko doseže vsa okna in druga mesta, ki so predvidena kot pot za umik iz zgradbe. Zahtevana širina postavitvene površine znaša 3,5 m. Postavitvena površina mora biti v eni ravnini. Lahko je nagnjena v katerokoli smer, vendar ne več kot za 5%. Utrjena mora biti na dopustni pritisk min. 80 N/cm2. Pri postavljanju vzporedno z zgradbo mora biti rob postavitvene površine oddaljen najmanj 3 m in največ 9 m od zunanjega zidu zgradbe. Kadar je predvidena postavitev vozila pravokotno na zgradbo, se mora utrjena postavitvena površina začeti 1 m od zgradbe. Postavitvena površina je lahko tudi del javne ceste, če je primerno oddaljena od zunanjega zidu zgradbe in če je postavitev lestve takoj na voljo. Del javne ceste, kjer je dovoljeno parkiranje vozila, temu ne ustreza. Postavitvene površine niso potrebne zgolj za gašenje objektov, temveč tudi za reševanje ljudi iz objektov.
Delovne površine za gasilska vozila (povzeto po standardu DIN 14090 in Tehnične smernice TSG)
Delovne površine morajo biti utrjene tako dovozne poti. Biti morajo čim bliže zgradbi, vendar izven območja, kjer lahko ob požaru odpadajo deli zgradbe. Lega delovnih površin mora obenem omogočiti čim lažji dostop do hidrantov. Kot delovna površina je lahko tudi javna cesta, če ni predaleč od zgradbe, vendar je ob gasilski intervenciji, potrebna vsaj delna zapora prometa. Dovoz intervencijskih vozil in intervencijskih enot do objektov mora biti zagotovljen najmanj iz dveh strani ter mora biti prost ob vsakem času. V primeru, da so na dovoznih poteh zapornice in zaporni količki se morajo le-ti odpreti s ključem za nadzemne hidrante (obešanka je dovoljena le v primeru, da premer zatiča ne presega 5 mm). Širina dovozne poti mora biti minimalni 3 m oziroma 3,5 m, če je dostopna pot na dolžini več kot 12 m obojestransko omejen s stenami, oboki ali podobnim. Svetla višina poti mora biti najmanj 3,5 m na katerikoli točki poti. Glede na tlorisno površino stavbe, mora biti zagotovljen dostop do najmanj dveh stranic stavbe ter najmanj dve delovni površini za gasilce, dimenzij 7x12 m, ki morata biti urejeni ob različnih stranicah stavbe.
Delovna površina za gasilska vozila mora biti označena z opozorilno tablo dimenzij 210x594 mm z napisom »POVRŠINE ZA GASILSKA VOZILA«. Glavni vhodi v objekt in zasilni izhodi iz objekta so istočasno tudi poti za intervencijo (pešpot za gašenje in reševanje).
Za predvidene objekte je potrebno na osnovi izračuna požarne obremenitve pri projektiranju upoštevati take materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Za takojšnje gašenje začetnih požarov je v objektu predvideti hidrantno omrežje in ustrezna ročna gasilna sredstva in naprave.
Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je v sklopu projektne dokumentacije PGD potrebo izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.
IX. Etapnost
18. člen
(etapnost)
Izvedba celotne prostorske ureditve se zaključi s pridobitvijo uporabnega dovoljenja za zgrajeni objekt, ureditvijo cestnega priključka, dokončano zunanjo ureditvijo in zgrajeno predpisano infrastrukturo.
X. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
19. člen
(dopustna odstopanja)
Odstopanje pri prometni rešitvi uvoza in vključevanja prometa na zemljiško parcelo ni možno. Odstopanja glede oblikovanja objekta so možna z upoštevanjem minimalnih dovoljenj odmikov od parcelnih mej, požarno-varstvenih zahtev, ki izhajajo iz študij oz. zasnov požarne varnosti in sanitarnih pogojev. Največja dovoljena tlorisna toleranca gabarita objekta je v vseh smereh 1 m v plus in 1 m v minus. Vertikalna toleranca gabarita dopušča zvišanje ali znižanje objekta za 0,5 m v vseh točkah gabarita. Odstopanja so možna tudi pri poteku tras in dimenzioniranju vodov infrastrukture,če se v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izkažejo drugačne rešitve za ustreznejše, so pisno odobrene s strani upravljavca posamezne infrastrukture in ne predstavljajo večje spremembe zazidalne zasnove.
XI. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta
20. člen
Odlok velja do preklica oziroma do takrat, ko ga nadomesti neki drug izvedbeni akt za obravnavano območje urejanja.
Po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta so na zgrajenih objektih dovoljena investicijsko-vzdrževalna dela, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, rešitve objektov ter novogradnje na mestu porušenih objektov. Za vse navedene posege se kot usmeritve za oblikovanje objektov smiselno upoštevajo določila tega OPPN.
XII. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
21. člen
(geotehnični pogoji)
Geotehnične pogoje za gradnjo dovoza, komunalne infrastrukture in samega objekta pridobi lastnik zemljiških parcel oz. investitor v procesu pridobivanja projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
22. člen
(obveznosti investitorja)
Investitor mora pri nameravani gradnji upoštevati pogoje gradbenega dovoljenja, ki temeljijo na pogojih odloka OPPN. Kompleksno se uredi vsa predvidena prometna, komunalna in energetska infrastruktura, za katero si investitor sam pridobi ustrezno dokumentacijo in za poseganje v prostor pridobijo upravna dovoljenja izhajajoč in pozitivne zakonodaje, ki opredeljuje področje graditve objektov. V okviru tega je potrebno zagotoviti pogoje za formalno pravno ureditev eventualnega poseganja na tuja zemljišča. V kolikor se ugotovi, da so ta zemljišča v naravi degradirana, uzurpirana, se o pogojih rešitve te situacije dogovarja investitor. Prav tako mora investitor zagotoviti finančna sredstva za izgradnjo vse infrastrukture in jo izgraditi, komunalno infrastrukturo pa prenesti v upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb.
Za opremljanje kompleksa s predvideno infrastrukturo se z investitorjem na podlagi 78. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, sklene pogodba o opremljanju.
XIII. Končne določbe
23. člen
(uveljavitev odloka)
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 9000-0005/2013-1-202
Občina Poljčane
Poljčane, dne 26. junija 2013
Stanislav Kovačič, župan