Na podlagi 12. člena v povezavi s 23. in 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, številka 110/02 in 8/03) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Radlje ob Dravi (MUV, številka 32/99, 20/00, 18/02 in 8/06) je Občinski svet Občine Radlje ob Dravi na svoji 30. redni seji, dne 22. maja 2006, sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM LOKACIJSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA MS V NASELJU RADLJE OB DRAVI
I. Uvodna določila
1. člen
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za del območja MS v naselju Radlje ob Dravi, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 5044.
2. člen
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja MS v naselju Radlje ob Dravi (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa: ureditveno območje, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja in ohranjanja narave, tolerance ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.
Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v občinskem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Radlje ob Dravi.
II. Velikost ureditvenega območja in opis načrtovane ureditve
3. člen
Območje obravnave je jugozahodni del ureditvenega območja naselja Radlje ob Dravi, v katastrski občini Dobrava. Natančneje se nahaja južno od že zgrajenega odseka načrtovane Radeljske obvoznice ter zahodno od lokalne ceste 347 021.
Velikost ureditvenega območje je cca. 7700 m2.
Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel:
Del 18/1, 18/4, 29/6, 29/7, 715/4 ter 715/5 vse k.o. Dobrava.
4. člen
Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
· območje poslovno trgovskega objekta.
IV. Urbanistični pogoji in pogoji za oblikovanje objektov
5. člen
Grafične priloge občinskega lokacijskega načrta prikazujejo:
· razporeditev predvidenih objektov in odprtih površin,
· namembnost objektov in odprtih prostorov,
· maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov in površine odprtih prostorov,
· smeri dostopov in dovozov,
· usmeritve za oblikovanje novih objektov,
· ureditev utrjenih in zelenih površin.
6. člen
Rušitve objektov
Območje obravnave predstavlja nepozidan prostor v občini Radlje ob Dravi in niso predvidene nobene rušitve objektov.
7. člen
Novogradnje stavb
stavba
namembnost
maksimalna
etažnost
velikost (m2)
višina
poslovno
trgovska
2158
P + možnost
7 m
trgovski
medetaže
objekt
8. člen
Dopustna je gradnja naslednjih enostavnih objektov:
· pomožni objekti za lastne potrebe,
· ograje,
· pomožni infrastrukturni objekti,
· začasni objekti, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,
· spominska obeležja,
· urbana oprema ter
· izvedba nujnih posegov in ureditev, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
9. člen
FUNKCIONALNO OBLIKOVALSKI POGOJI Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz grafičnih prilog št. 3/1 »Ureditvena situacija«, št. 3/2 »Urbanistični pogoji« in št. 3/4 »Prometna ureditev«, vertikalni gabariti pa so prikazani v grafični prilogi št. 3/2 »Urbanistični pogoji« in št. 3/3 »Karakteristični vzdolžni in prečni prerez«.
Pomen regulacijskih elementov iz grafične priloge št. 3/2 »Urbanistični pogoji«:
· gradbena meja je linija, ki jo predvideni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjeni v notranjost;
· etažnost - prikazane so etaže nad nivojem terena;
· maksimalna višina objekta je največja dopustna višina objekta;
· maksimalna dimenzija objekta je največja dopustna tlorisna dimenzija objekta;
· pročelje je glavna oblikovana fasada na objektu
· vhod je označena smer glavnega dostopa do objekta;
· navezovalna kota je obvezna višinska navezava na obstoječo višinsko ureditev.
Poslovno trgovski objekt
Predvidena je izgradnja visokopritlične stavbe namenjene trgovini s spremljajočimi poslovnimi prostori. Maksimalna višina stavbe je 7m.
· V notranjosti je možno izvesti delno medetažo.
· Glavni vhod v objekt je na severnem vogalu stavbe, servisni dostopi so predvideni na zahodnem delu, kjer je tudi dostava.
· Pročelje objekta je severovzhodna fasada - proti Radeljski obvoznici.
· Obdelava fasade je v sodobnih materialih – beton, steklo, jeklo
· Naklon strehe objekta daje vtis ravne strehe. Nadstrešnica sledi naklonu strehe objekta
V. Pogoji za urejanje odprtih površin
10. člen
Odprti prostor vsebuje:
· skupne prometne površine (vozne, manipulativne in parkirne
· priključek na lokalno cest
· zelene površine
· ekološki otok.
Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.
Površino na zahodnem robu območja je treba urediti kot parkovno površino z otroškim igriščem. Mora biti opremljena z igrali, klopmi, pitnikom in koši za odpadke. Proti brežini na jugozahodu je potrebna postavitev varovalne ograje.
Navedena rešitev odprtega prostora v tekstualni in grafični obliki predstavlja obvezno izhodišče za izdelavo načrta krajinske arhitekture, ki je obvezni sestavni del projektne dokumentacije. Obvezno je treba ohraniti obstoječi drevored na severni strani območja OLN.
VI. Pogoji za urejanje prometnih površin
11. člen
Prometna ureditev območja obsega:
· ureditev notranjega prometnega omrežja z navezavo na kategorizirane ceste
· ureditev: mirujočega prometa, prometa pešcev, promet kolesarjev, dostavnega in intevencijskega prometa.
Notranje prometno omrežje je treba priključiti na rekonstruirano občinsko cesto LC 347021.
Notranje prometno omrežje
Notranje prometno omrežje sestavljajo vozne, manipulativne in parkirne površine. Na lokalno cesto je notranje prometno omrežje navezano z dvosmernim dvopasovnim priključkom ob vozišču katerega je treba urediti pločnike.
Pri zasnovi notranjega prometnega omrežja je pri dimenzioniranju voznih in manipulativnih površin treba upoštevati lastnosti merodajnega vozila, ki je tovornjak vlačilec.
12. člen
Mirujoči promet
Parkirišča za osebna vozila so sestavni del notranjih prometnih
površin. Potrebno število parkirnih mest je treba določit v odvisnosti od dejavnosti skladno z veljavnim normativom 1PM/15m2
prodajne površine. Na parkirni ploščadi je treba urediti parkirišča
za vozila voznikov z invalidskimi vozički.
13. člen
Promet pešcev
Pešcem so namenjeni pločniki ob lokalni cesti. Znotraj območja so pločniki speljani do notranjih skupnih prometnih površin, ki jih pešci uporabljajo skupaj z ostalim prometom. Skladno s tem je treba notranje skupne prometne površine opredeliti kot območje umirjenega prometa in ga kot takega označiti s predpisano prometno signalizacijo.
14. člen
Promet kolesarjev
Do obravnavanega območja se kolesarji pripeljejo po voziščih obstoječih javnih cest. Na notranjem prometnem omrežju uporabljajo kolesarji skupne prometne površine. Pri vhodu v trgovski center so predvidena kolesarska stojala.
15. člen
Dostavni in intervencijski promet
Dostavni in intervencijski promet je speljan po obodnih cestah in notranjih skupnih prometnih površinah do razkladalno/nakladalne rampe na zahodni strani trgovskega centra. Notranje skupne prometne površine je treba dimenzionirati tako, da zagotavljajo prevoznost za merodajno dostavno vozilo (tovornjak vlačilec).
VII. Pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture
16. člen
SPLOŠNO
Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo in izdelati program opremljanja stavbnih zemljišč, ki je podlaga za izgradnjo in obračun vrednosti. Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in energetske vode, pri čemer je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev, vsa zakonska določila
predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.
Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5m, minimalni horizontalni odmik 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).
Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav je razviden iz grafične priloge št. 3/5 »Situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez«.
17. člen
VODOOSKRBA
Za predviden objekt bo potrebno zagotoviti ustrezne količine zdravstveno ustrezne pitne vode.
Pri gradnji in vzdrževanju javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo je treba upoštevati določila standarda SIST EN 805.
Primarni vodovodni cevovod kvalitete in dimenzije SAL 140 je potrebno pred pričetkom gradnje na obravnavanem območju prestaviti.
Za prestavitev primarnega vodovodnega cevovoda je treba izdelati poseben projekt prestavitve.
18. člen
ODVAJANJE ONESNAŽENIH VODA
Treba je načrtovati ločen sistem kanalizacije
Komunalne odpadne vode
Za odvodnjo fekalnih vod obravnavanega območja je treba izgraditi vodotesno fekalno kanalizacijo, ki jo je treba navezati na vodotesno nepretočno greznico, ki se locira na območju obdelave. Greznica ne sme biti locirana pri vhodu v objekt ali čelni fasadi. Po izgradnji kanalizacije je treba pridobiti atest o vodotesnosti.
Padavinske vode
Padavinske vode je treba speljati v interno meteorno kanalizacijo, ki se naveže na sistem ponikovalnic, ki jih je treba locirati izven manipulativnih površin. Čiste padavinske vode iz strešin je treba speljati direktno v interno meteorno kanalizacijo. Vode iz manipulativnih in parkirnih površin pa je treba v interno meteorno kanalizacijo speljati preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj.
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin.
V območju cestnega priključka je treba kanalizirati obcestni jarek ob lokalni cesti LC 347 021,v skupni dolžini cca. 80m.
19. člen
OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Za napajanje trgovskega centra je treba:
· zgraditi novo transformatorsko postajo 10(20)/0,4 kV in jo vključiti v SN omrežje
· zgraditi ustrezen nizkonapetostni kabelski razvod iz nove TP do predvidenih objektov
Za osvetlitev območja je treba zgraditi javno razsvetljavo.
20. člen
TK IN KRS OMREŽJE
Ob glavni cesti G1-1 št. odseka 0242 - Radlje poteka, telekomunkacijski (TK) kabel, na katerega je možno priključiti nove objekte pod pogoji upravljavca.
Objekte je možno priključiti na omrežje CATV, ki delno poteka po severno vzhodnem delu območja obdelave in v smeri glavne ceste G1-1 št. odseka 0242 – Radlje, pod pogoji upravljavca.
21.člen
OGREVANJE
Objekt je treba ogrevati na hladilno in grelno centralo (kurilna in hladilna naprava).
Celotni market se toplotno oskrbuje z agregatom, ki ga dobavi dobavitelj hladilnih naprav. Agregat je treba namestiti na zadnjo steno v področju skladišča. Sistem je oskrbovan izključno z električno energijo.
V zgradbi nista načrtovana kurilnica in dimnik.
22. člen
ODSTRANJEVANJE ODPADKOV
Za odjemna mesta je predviden nadkriti ekološki otok. Komunalne odpadke je treba zbirati ločeno v ustrezne tipizirane posode in poskrbeti za organiziran odvoz odpadkov.
Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastanejo pri
gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov (beton, kovina, zemlja).
Za zemeljski izkop, ki se pred ponovno uporabo začasno odloži, je potrebno zagotoviti, da se ne meša z drugimi odpadki. Treba je preprečiti onesnaženost zemljine z olji, asfaltom ali z odpadki, ki niso iz naravnih mineralnih materialov.
Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov.
Posode za odlaganje odpadkov je potrebno nedvoumno označiti tako, da se da jasno razbrati kakšna frakcija sodi v posamezno posodo.
Komunalne odpadke je potrebno zbirati in odvažati v skladu z veljavnim Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Radlje ob Dravi.
VIII. Pogoji za varovanje okolja
23. člen
HRUP
Območje občinskega lokacijskega načrta spada v III. stopnjo, varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa.
Od obveznih ukrepov za preprečevanje prekomernega hrupa je v času obratovanja treba upoštevati naslednje ukrepe:
· kompresor za stisnjeni zrak in sesalec za čiščenje je treba namestiti v protihrupno zaščiten prostor in mu omogočiti potrebno zračenje. Za zmanjšanje hrupa morajo te naprave delovati na električni pogon.
· v času gradnje je treba obratovanje delovnih strojev ter vsa gradbena in druga hrupna dela na gradbišču opravljati le v dnevnem času med 7.00 in 19.00 uro. Ravni hrupa gradnje ne smejo presegati mejnih vrednosti hrupa. Pri gradnji je treba uporabljati gradbeno mehanizacijo, ki ustreza normam kakovosti za tovrstno opremo.
V kolikor pride do prekomerne obremenitve s hrupom je treba vir hrupa sanirati.
24. člen
ZAŠČITA PRED ONESNAŽENJEM ZRAKA
V izogib onesnaženju zraka je predvideno ogrevanje na hladilno in grelno centralo
Gradnje območja lahko predstavlja vir onesnaženja zraka, zato je med gradnjo treba:
· uporabljati gradbene mehanizacije in naprav, ki ustrezajo normam kakovosti,
· ustrezno nalagati in čistiti prevozna sredstva, ko zapuščajo gradbišče in se vključujejo v promet,
· čistiti javne prometne površine,
· prekrivati deponije in prekrivati transportna sredstva v času prevozov sipkega materiala
· med izvajanjem gradbenih del predvideti namakanje transportnih poti in odkritih površin ob sušnih in vetrovnih dnevih zaradi zmanjšanja prašenja.
· redno servisirati gradbene stroje in naprave zaradi preprečitve nepotrebnih emisijskih dizelskih izpuhov.
25. člen
ZAŠČITA PRED ONESNAŽEVANJEM VODA
Na območju lokacijskega načrta je treba registrirati morebitne obstoječe vodne vire, jih ohraniti, po potrebi sanirati ter preprečiti možnost onesnaženja. S predvidenimi posegi se v ničemer ne smejo poslabšati odtočne in naravovarstvene razmere ali povzročati škoda drugim uporabnikom prostora.
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
Kanalizacijsko omrežje je treba projektirati vodotesno in izvesti iz atestiranih materialov.
Komunalne odpadne vode je treba odvajati v nepretočno greznico.
Vsa parkirna mesta, vozišča in druge površine parkirišč namenjene prometu motornih vozil, je treba urediti tako, da so neprepustne za vodo in naftne derivate. Površine je treba obdati z robniki, meteorne vode z njih pa je treba speljati v meteorno kanalizacijsko omrežje preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj. Le ti morajo obratovati skladno z zahtevami tehnične specifikacije EN 8582.
Padavinske vode iz strehe objekta se lahko vodijo neposredno v meteorno kanalizacijo.
Meteorno kanalizacijo je treba voditi v ponikovalnice, ki jih je treba locirati izven manipulativnih površin.
Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je potrebno ravnati v skladu z določili Uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur.l.RS, št. 35/96 in 21/03). Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Ureditev gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža zalog pitne vode;
Na parkirnih mestih ni dovoljeno prati, vzdrževati oziroma popravljati vozil. Na parkiriščih so dovoljeni samo dnevni pregledi vozil ter najnujnejša popravila nenadnih okvar.
Na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk).
Na parkiriščih ni dovoljeno pretovarjanje ali pretakanje nevarnih snovi.
Treba je izbrati takšne lovilce olj, ki bodo zadostili izračunu o dopustnem dotoku. Treba je izvajati reden mesečni pregled oljnih lovilcev in jih po potrebi očistiti. Ostanke iz oljnih lovilcev ni dovoljeno spuščati v javno kanalizacijo.
Vsa dela po projektu je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela.
26. člen
TLA
Pri vseh posegih v prostor je potrebno plodno zemljo odgrniti in deponirati. Plodna zemlja se uporabi za ureditev zelenih površin.
Parkirna mesta, vozišča in druge površine namenjenemu prometu motornih vozil, je treba utrditi, tako, da so meteorne vode z njih speljane v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj in goriv in obdane z robniki.
Na gradbišču je treba urediti sanitarije, garderobe in umivalnice tako, da komunalna voda in odpadki ne bodo onesnažili tal in podtalnice. Treba je namestiti prenosne sanitarije.
27. člen
NARAVNA DEDIŠČINA
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
28. člen
POŽARNA VARNOST
Treba je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
V hidrantnem omrežju je potrebno zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov.
Potrebno je zagotoviti zadostne odmike med stavbami skladno s predpisi ali s pomočjo metod požarnega inženirstva. Projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo.
Treba je zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah, dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
Dodatno je treba upoštevati požarna tveganja povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi, tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov, tehnoloških procesov in možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
IX. Tolerance v lokacijskem načrtu
29. člen
TOLERANCE
Tolerance glede oblikovanja objektov
Pri gradbenih mejah in maksimalni višini objekta je možno odstopanje za 10%. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji.
Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.
Tolerance glede infrastrukturnih ureditev
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem lokacijskim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s smernicami, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu lokacijskemu načrtu. V primeru odstopanj od smernic je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
X. Obveznosti investitorjev in izvajalcev
30. člen
Vsa zemeljska dela, izvedba temeljenja objektov in površine, ki so predvidene za asfaltiranje se morajo izvajati pod stalnim nadzorom geomehanika.
Po vzpostavitvi normalnih delovnih pogojev je potrebno opraviti pregled ureditve odvajanja odpadnih vod in meritve ustreznosti delovanja lovilcev olj in meritev emisij snovi v zrak iz kurilne naprave.
31. člen
Zaradi predvidenih prostorskih ureditev mora investitor izven ureditvenega območja:
· za odvodnjo komunalnih odpadnih vod obravnavanega območja izgraditi vodotesno kanalizacijo do priključka na kolektor ki vodi do obstoječe čistilne naprave.
· rekonstruirati lokalno cesto LC 347021
· meteorno kanalizacijo navezati na obstoječi odprti jarek, katerega je treba po potrebi rekonstruirati.
XI. Končne določbe
32. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka na območju urejanja prenehajo na ureditvenem območju iz 3. člena tega odloka veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Radlje ob Dravi (prečiščeno besedilo) (MUV št. 33/04),
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Številka: 35001-1/06-07
Datum: 22.5.2006
Občina Radlje ob Dravi
Alan Bukovnik, župan