Na podlagi 171. člena v povezavi s prvo točko 190. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Ur.list RS, št. 110/02 in 08/03) je Občinski svet Občine Preddvor na podlagi 23. člena Statuta Občine Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 2/95) na svoji 12. seji dne 15.7.2004 sprejel
ODLOK
o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Preddvor
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986 – 2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/86, 16/88, 23/88, 38/96 in 44/96, Ur.list RS, št. 20/91, 55/92 in 27/96 ter Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 6/98 in 8/2003) ter spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986 – 1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/86, 13/88, 3/89, 38/96, 5/97 in 43/97, Ur. list RS, št. 41/92, 50/92, 55/92, 43/93, 70/94 in 27/96 ter Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 6/98 in 8/2003) za območje občine Preddvor, ki jih je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o., Ljubljanska 76 iz Domžal v februarju 2004 (predlog) in na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave dopolnila v aprilu 2004 (dopolnjeni predlog).
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Kranj za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje občine Preddvor se preimenujejo v PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE PREDDVOR (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni in družbeni plan).
2. člen
Dolgoročni plan sestavljajo tekstualni in grafični del, ki vsebuje tematske publikacijske karte, kartografski del, Urbanistično zasnovo Preddvora, Ureditvena območja drugih naselij in Kartografsko dokumentacijo k planu, vse v predpisanih merilih in obsegu.
Družbeni plan sestavljajo tekstualni in grafični del s posebnim poudarkom na programskih zasnovah širitve večjih območij poselitve v občini in obravnavi kompleksnih posegov, predvsem v okviru Urbanistične zasnove Preddvor.
II. DOLGOROČNI PLAN
1. IZHODIŠČE
3. člen
Dolgoročni plan občine Preddvor je temeljni prostorski razvojni dokument občine, s katerim se določajo osnovne usmeritve za urejanje prostora in varstvo okolja.
2. OBMOČJE PROSTORSKEGA UREJANJA
4. člen
Dolgoročni plan občine Preddvor določa usmeritve za celotno območje občine. Vključuje poselitvena območja naslednjih naselij: Bašelj, Breg ob Kokri, Hraše pri Preddvoru, Hrib, Kokra, Mače, Možjanca, Nova vas, Potoče, Preddvor, Spodnja Bela, Srednja Bela, Tupaliče, Zgornja Bela.
Površina obravnavanega območja občine Preddvor znaša 8699 ha 51a 30 m2.
3. SKUPNI INTERESI IN CILJI RAZVOJA
5. člen
Občina Preddvor spada v Gorenjsko regijo, ki je šesta največja slovenska regija in vključuje 17 lokalnih skupnosti. Na območju občine Preddvor živi 1,6 % prebivalstva regije. Občina Preddvor spada v Gorenjski regiji med občine z najnižjo stopnjo podjetniške iniciative - delovna mesta nudijo predvsem osrednja industrijska podjetja, saj je število gospodarskih družb večje kot število samostojnih podjetnikov. Povprečna mesečna plača zaostaja za slovensko in je v regiji med najnižjimi, saj je v večini odvisna od turizma. V okviru regionalnega razvojnega programa Gorenjske 2002 – 2006 je bila občina opredeljena kot območje s posebnimi razvojnimi problemi in potrebami na področjih razvoja dodatnih dejavnosti na podeželju, razvoja infrastrukture in preprečevanja zaraščanja krajine.
6. člen
Skupni interesi in cilji izhajajo iz usklajenega razvoja regije upoštevajoč primerjalne prednosti občine Preddvor glede na ostale lokalne skupnosti v prostoru.
Strateški cilji razvoja občine so usmerjeni v krepitev vloge v regiji, ki postaja dinamična evropska regija s tem, da bo:
(1) razvijala tiste segmente gospodarskega razvoja, ki ji glede na primerjalne prednosti omogočajo konkurenčnost in prepoznavnost v prostoru regije;
(2) poudarjala prednosti lege v prostoru ter zato razvijala področje turizma in rekreacije;
(3) sledila dosedanjim demografskim trendom ter zagotavljala zadostne površine za poselitev povsod tam, kjer je to z vidika sonaravnega urejanja to smotrno ter
(4) varovala kvalitetne prvine naravnega in ustvarjenega okolja ter s tem poudarjala značilnosti predalpske krajine.
Na podlagi usmeritev strateških ciljev bo občina Preddvor uveljavljala sledeče razvojne interese:
(1) predvsem zagotavljala vzdržni razvoj; zagotovila rabo prostora, ki bo ob varovanju predalpske krajine, in ob upoštevanju prostorskih možnosti zagotavljala racionalnejšo poselitev ter glede na infrastrukturno in prometno mrežno omogočala dinamičen razvoj gospodarstva in urbanih središč (Preddvor, Zgornja in Srednja Bela, Bašelj in Tupaliče);
(2) omogočala pogoje razvoja turizma (Preddvor, Kokra, Bašelj in Možjanca);
(3) pogoje za povečanje zaposlenosti prebivalstva;
(4) izboljšala sistem javne infrastrukture;
(5) pogoje za poseljeno in aktivno podeželje;
(6) ohranjala kulturno krajino in naravne vrednote;
(7) zagotavljala pogoje za doseganje višje kakovosti življenja v jedru Preddvora in na podeželju;
(8) skrbela za dvigovanje kakovosti okolja in fizičnih pogojev bivanja v njem (gospodarska infrastruktura);
(9) omogočala povečevanje dostopnosti, kakovosti javnih storitev ter turističnih in rekreacijskih krajev;
4. USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU
7. člen
4.1. Usmeritve funkcij na poselitvenih območjih
4.1.1. Občina Preddvor je sorazmerno mlada občina, nastala iz možnosti in hotenj spreminjajoče se lokalne samouprave. Enako kot ostale občine nastale z delitvijo večjih matičnih občin, se spopada s porajajočimi razvojnimi problemi; iskanje lastne identitete v prostoru ob zavedanju dosedanjega premajhnega razvoja primarnih funkcij, ki so se skoncentrirale večinoma zgolj v nekdanjem centru občine, Kranju. Kljub vsemu je ohranila nekaj svojih značilnih funkcij, ki so večinoma vezane na specifične prostorske danosti med katerimi prednjači vodilno naselje Preddvor, pomembnejše razvojne funkcije pa so dane tudi Kokri, Bašlju, Tupaličam ter Zg. in Sr. Beli.
4.1.2. Vodilno poselitveno območje s celotno paleto razvojnih funkcij je Preddvor, katerega razvoj je določen z urbanistično zasnovo.
Temelji na:
(1) poudarjanju funkcij javne infrastrukture za celotno območje lokalne skupnosti (javna uprava, vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, kultura in verske dejavnosti);
(2) ohranjanju in krepitvi prepleta turistične in kulturnozgodovinske funkcije osrednjega in severovzhodnega dela urbanistične zasnove (turizem ob jezeru Črnava in pritoku Bistrica, kompleks gradu Hrib, apartmajsko naselje in kamp, sakralni kompleks v jedru);
(3) razvijanju poslovne in gospodarske funkcije obrtne, storitvene in ekološko sprejemljive proizvodne dejavnosti (poslovno-proizvodne cone med glavno cesto Kokro, Jelovica);
(4) ohranjanju primata osrednjega stanovanjskega območja v občini z diverzifikacijo podrobnejše namenske rabe območij stanovanj (prevladujoča območja eno in dvostanovanjskih stavb, območja večstanovanjskih stavb na zahodu, stanovanjska območja za posebne namene – oskrbovana stanovanja v prepletu s turističnimi zmogljivostmi na severovzhodu, stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi na robovih, kot značilen pojav prehoda v območja krajine);
(5) zaokrožitvi rekreacijskih območij na severu (jezero Črnava, iztek kampa proti strelišču) na jugu
(rekreacijska cona z nogometnim igriščem ob Kokri) ter severozahodu (travne in gozdne rekreacijske površine ob vodotoku Suha).
4.1.3. Razloženo naselje Kokra z osrednjim območjem poselitve ob cerkvi Sv. Marije tvori pomemben razvojni potencial z aktiviranjem poselitvenega območja v povezavi z gondolsko žičnico Kokra – Gospinca na Krvavcu.
Razvoj je usmerjen v:
(1) zagotavljanje površin za razvoj turističnih zmogljivosti (dnevne in nastanitvene zmogljivosti) in
(2) prestrukturiranje obstoječih kmetijskih gospodarstev v dopolnilne dejavnosti turističnih kmetij z gostinskimi in nastanitvenimi kapacitetami.
4.1.4. Poselitvena območja Tupalič in Zgornje ter Srednje Bele svojo prostorsko zaokrožitev opredeljujejo na izhodiščih:
(1) zagotavljanja zadostnih površin za poselitev populacije naravnega prirastka ob sočasnem
(2) uravnoteženem razvoju vzporednih poslovnih ter obrtno-storitvenih funkcij vseh treh naselij.
4.1.5. Poselitvena območja Bašlja s širšim, severnim zaledjem ter Možjance, oboje na prostorsko atraktivnih lokacijah, terjajo z vidika sonaravnega urejanja prostora občutljiv pristop z upoštevanjem naravnega razvoja jedra naselij ter zaokrožitvijo novoformiranih sklopov območij počitniških hiš (zelene cezure) v zadnjih desetletjih oziroma spojitvijo območij poselitve s transformacijo počitniških hiš v območja eno in dvostanovanjskih stavb.
4.1.6. Druga poselitvena območja v občini imajo značaj vaških naselij, kjer se prepleta kmetijstvo, bivanje in druge oblike zaposlitve. Poudarjena je usmeritev ohranjanja obstoječih funkcij. V teh naseljih naj se zagotavlja lokalna oskrba in ustrezna infrastrukturna opremljenost.
4.1.7. Naselja v severnem in severovzhodnem delu občine, ki so vezana zgolj na prometne tokove Jezersko – Preddvor in imajo ambicijo razvoja poselitve, so načeloma razložena podeželska naselja, pri katerih naj se ta značilnost ohranja, nadaljnji razvoj se izvaja z dopolnjevanjem in zaokroževanjem obstoječih gruč poselitve.
8. člen
4.2. Usmeritve za razvoj poselitve
4.2.1. Občina Preddvor bo s konceptom usmerjanja poselitve v prostoru:
(1) težila k zgoščevanju poselitve v nepozidanih območjih stavbnih zemljišč znotraj naselij (notranji razvoj območij);
(2) zaokroževala površine znotraj urbanistične zasnove Preddvor tako, da bo načrtovala eno in dvodružinsko gradnjo v strnjenih kompleksih z enakomerno porazdelitvijo, večstanovanjsko gradnjo pa zaokroževala na lokacijah, ki so že komunalno opremljene oziroma načrtovane z ustrezno opremo (zahodni del in osrednji del vodilnega naselja);
(3) poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in zgoščevanje objektov v okviru obstoječih poselitvenih površin, še posebej v jedru Preddvora;
(4) širitev drugih naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu, izhajajoč iz dejanskih potreb širitve poselitve;
(5) preprečevala nadaljevanje gradnje izven poselitvenih območij, razen v primerih, ko se več manjših skupin razpršene gradnje lahko zaokroži v večjo gručo;
(6) dopušča gradnjo novih kmetij izven oziroma na robovih ureditvenih območij naselij, v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine;
(7) preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah;
(8) z izvedbenimi prostorskimi akti določila merila in pogoje za skladnost v urbanističnem in arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v prostor;
(9) varovala obvodni prostor vodotokov reke Kokre in potokov Bistrice in Suhe ter varovala krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred novimi nekontroliranimi posegi;
(10) ohranjala kvalitetna kmetijska zemljišča nižinskega dela za primarno rabo;
(11) z izvedbenimi prostorskimi akti določila dovolj široka merila in pogoje glede dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, s čimer bomo zagotovili preplet bivanja, dela ter turističnega razvoja;
(12) dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjala v prostor;
(13) dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na razvoj drugih dejavnosti oziroma narekovala ukrepe za eliminacijo negativnih vplivov;
(14) planirala širitev naselij v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukturne opreme pri čemer širitev ne bo čezmerno oslabila obstoječo oskrbo;
(15) oblikovala pogoje za realizacijo načrtovane ključne gospodarske infrastrukture (vzhodna razbremenilna cesta Preddvora, žičniška povezava Kokra – Gospinca);
(16) zagotovila lokacije za ureditev javnih večnivojskih parkirišč ob in v naselju Kokra;
4.2.2. Za realizacijo razvoja poselitve je celotno območje občine razdeljeno na sklope urejanja. Občino
Preddvor sestavljajo štiri makrocelote, ki so opredeljene glede na tipične značilnosti in sicer:
(1) makrocelota urbanistične zasnove Preddvor;
(2) makrocelota nižinskega dela;
(3) makrocelota doline Kokre in
(4) makrocelota hribovitega dela.
Posamezne makrocelote združujejo več makroenot oziroma gravitacijskih območij poselitev (naselij).
4.2.2.1. Makrocelota urbanistične zasnove Preddvor vključuje območja za poselitev naselja Preddvor in Nove vasi, ki sta medsebojno povezana z rekreativnim in kamp območjem ob potoku Bistrica in jezerom Črnava.
4.2.2.2. Makrocelota nižinskega dela vključuje območja za poselitev naselij Zg., Sr. in Sp. Bela, Hraše, Breg ob Kokri in Tupaliče s pripadajočimi površinami pretežno ravninskega dela občine.
4.2.2.3. Makrocelota doline Kokre vključuje razloženo naselje Kokro ter zaselke, ki se neposredno navezujejo na prometnico Jezersko – Preddvor.
4.2.2.4. Makrocelota hribovitega dela vključuje območja za poselitev naselij Bašelj, Mače, Potoče in Možjanca s pripadajočimi površinami pretežno hribovitega dela občine.
9. člen
4.3. Usmeritve za razporejanje osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora
4.3.1. Razvoj dejavnosti in namenska raba prostora sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom. Kvalitetne rešitve iz veljavnih urbanističnih dokumentov so načeloma podlaga za razporeditev novih ali ohranitev starih dejavnosti, pri čemer je različnim tipom zazidanosti in urbanistični izgrajenosti posameznih območij potrebno prilagoditi nove prostorske ureditve - tako v strukturnem kot oblikovnem smislu. Pogosto je od stopnje uresničenosti posamezne ideje odvisno, ali posamezno urbanistično ureditev sprejemamo kot kvaliteto ali kot tujek v prostoru, torej ali je utemeljenost dejavnosti na posamezni lokaciji ustrezna podlaga za nadgradnjo oziroma nadomestitev. 4.3.2. Usmeritve namenske rabe in dejavnosti v prostoru
Namenska raba prostora je opredeljena ločeno za poselitvena območja, območja gospodarske infrastrukture in območja krajine.
A) Površine, ki so namenjene poselitvi so razvrščene na:
(1) S - Območja stanovanj (območja pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi stavbami splošnega družbenega pomena, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem).
(1.1.) SE - Območja stanovanj (območja namenjena pretežno eno ali dvostanovanjskim stavbam).
(1.2.) SV - Območja večstanovanjskih stavb (območja pretežno namenjena večstanovanjskim stavbam).
(1.3.) SP - Območja počitniških hiš (območja namenjena stavbam, ki se občasno uporabljajo za počitek ali oddih).
(1.4.) SK - Stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi (območja pretežno namenjena stanovanjskim in nestanovanjskim kmetijskim stavbam za opravljanje kmetijske dejavnosti).
(1.5.) SS - Stanovanjska območja za posebne namene (območje namenjeno domovom za ostarele, socialno varstvenim zavodom in drugim skupinskim nastanitvenim stavbam).
(2) KP - Območja kmetijske proizvodnje (območja namenjena objektom, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji in stanovanjskim stavbam kmetij).
(3) D - Območja stavb splošnega družbenega pomena
(3.1.) DI - Območja namenjena vzgoji in izobraževanju.
(3.2.) DZ - Območja namenjena zdravstvu, bolnišnicam in zavodski oskrbi.
(3.3.) DU - Območja namenjena za potrebe javne uprave
(3.4.) DK - Območja namenjena kulturi (muzeji, knjižnice, kulturni domovi itd.).
(3.5.) DV - Območja namenjena čaščenju in opravljanju verskih obredov.
(4) M - Mešana območja
(4.1.) MS - Območja urbanih vaških središč (območja pretežno namenjena trgovskim, gostinskim,
storitvenim, kulturnim in stanovanjskim stavbam).
(4.2.) MB - Območja pretežno namenjena trgovskim, gostinskim, storitvenim, obrtnim in poslovnim stavbam.
(4.3.) MD - Območja pretežno namenjena stanovanjskim, trgovskim, gostinskim, obrtnim, poslovnim in storitvenim stavbam.
(4.4.) MK - Posebna območja (območja namenjena zavetiščem in kočam z manjšimi okrepčevalnicami).
(4.5.) MT - Turistična območja (območja namenjena turizmu z možnostjo nastanitve in rekreacije).
(4.6.) MP - Območja pretežno namenjena storitvenim, proizvodnim in trgovskim dejavnostim.
(5) P - Območja proizvodnih dejavnosti
(5.1.) PI - Proizvodna območja pretežno namenjena proizvodnji, skladiščem in parkiriščem.
(6) Z - Območja športno-rekreacijskih in zelenih površin.
(6.1.) ZS - Športna in rekreacijska območja namenjena zunanjim športnim igriščem.
(6.2.) ZP - Območja urejenih javnih zelenih površin – parki.
(6.3.) ZK - Območja namenjena pokopališčem.
(6.4.) ZD - Druge zelene površine
B) Površine, ki so namenjene gospodarski infrastrukturi so razvrščene na:
(1) I – Območja prometne infrastrukture
(1.1.) DC - Območja državnih cest.
(1.2.) LC - Območja občinskih lokalnih cest in javnih poti.
(2) Različno – Območja ostale infrastrukture
(2.1.) EE - Območja za oskrbo z električno energijo.
(2.2.) OV - Območja za oskrbo z vodo.
(2.3.) OC - Območje za čiščenje voda.
(2.4.) T - Območje telekomunikacijske infrastrukture.
C) Površine, ki se nahajajo na območju krajine so razvrščene na:
(1.1.) VC - Vodna zemljišča celinskih voda.
(1.2.) VI - Območja vodne infrastrukture.
(2.1.) R - Območja mineralnih surovin.
(3.1.) KI - Najboljša kmetijska zemljišča.
(3.2.) KO - Druga kmetijska zemljišča.
(4.1.) G - Lesno proizvodni gozdovi.
(4.2.) GV - Varovalni gozdovi.
(4.3.) GN - Gozdovi s posebnim namenom.
(4.4.) GRL - Območja rekreacijskih gozdov lokalnega pomena
(4.5.) GTL – Območja gozdov lokalnega pomena s turistično funkcijo
Pri razporejanju dejavnosti izhajamo iz temeljne ugotovitve dejanske in planirane pretežne namembnosti območij in površin. Za področja večine območij poselitve so dejavnosti razporejene izključno na osnovi potreb in analiz prevladujočih obstoječih dejavnosti, pri vodilnem naselju Preddvor pa so dejavnosti in namenska raba prostora določene s prikazom podrobnejših coniranj podobmočij in podrobnejše namenske rabe. Po načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja je možen tudi preplet posameznih kompatibilnih dejavnosti oziroma komplementarnih rab.
Preko območij podrobnejše namenske rabe segajo območja sekundarne rabe. To so varstveni pasovi za oskrbo s pitno vodo, območja ohranjanja narave, območja varstva kulturne dediščine, območja mineralnih surovin, varovanja in varstveni pasovi gospodarske infrastrukture, ogrožena območja ter varstvene cone območij obrambe.
4.3.2.1. Kmetijstvo
Kmetijska zemljišča, ki so pomembna za kmetijsko proizvodnjo se ohranjajo in so namenjena kot trajno varovalna območja. Te površine so razvrščene med najboljša kmetijska zemljišča. Pretežno so to površine v ravninskem predelu in nekaj na blažjih naklonih zemljišč in tam, kjer so kvalitetna zemljišča.
V občini prevladuje živinoreja, njej pa je podrejena poljedelska proizvodnja, v kateri je največ površin namenjenih za pridelavo živinske krme.
Na območju Kočne, Grintovca in Kalškega grebena obstaja že več stoletna tradicija ovčereje in se jo kot oblika pašništva ohranja tudi vnaprej.
Dovoljuje se postavitev lesenih obor.
4.3.2.2. Gozdarstvo
Gozdnatost obsega 73 % (6.360 ha) občine Preddvor in je precej višja od državnega povprečja, vendar je različna po tipih krajine.
V gorski gozdnati krajini, ki zajema 67 % občine, je gozda 79 %. Zajema zgornje dele doline Kokre in storžiško pogorje. Večina tega prostora so nenaseljena gozdna območja pod vrhovi Kamniško Savinjskih Alp, ki jih proti vrhu prekinjajo alpinske trate oz. pašniki, proti vznožju pa kmetijski osredki.
V gozdnati krajini, ki zajema 25 % občine, je gozda 71 %. Večina tega prostora so strnjena gozdna območja, ki jih v spodnjem delu doline Kokre prekinjajo posamezne gorske kmetije in manjši zaselki, na predalpskem vznožju pa večji zaselki s kmetijskimi površinami.
V kmetijski krajini, ki zajema 8 % občine, je gozda le 29 %. Zato ta prostor nima več ohranjene ekološke infrastrukture, ki bi omogočala polne naravne življenjske procese. Gozdni ostanki imajo zato izjemno poudarjene ekološke in socialne funkcije, zlasti ob vodotokih in na mokriščih. Hkrati je ta prostor obremenjen z infrastrukturnimi objekti, urbanizacijo in kmetijstvom.
Za prostor občine Preddvor so določene, ovrednotene in prostorsko prikazane funkcije gozdov v skladu s predpisanimi merili. Na podlagi funkcij gozdov so določene osnovne kategorije gozdov. Te so:
- večnamenski gozdovi;
- gozdovi s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni;
- gozdovi s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni;
- varovalni gozdovi.
V občini se nahajajo naslednji varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom in večnamenski gozdovi, ki so opredeljeni z zakonom oz. z izvršilnim predpisom:
- Varovalni gozdovi so razglašeni na podlagi odločbe Skupščine Občine Kranj, št. 321-06/1966-04 z dne 10.11.1966 (Ur. vestnik Gorenjske št. 18-175/66) in odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 321-06-3-90-II/azb z dne 21.12.1992, ki potrjuje Gozdnogospodarski načrt območja Kranj za dobo 1991 – 2000.
- Od gozdov s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni so razglašeni
- gozdovi v območju protokolarnega objekta Brdo pri Kranju z Uredbo razglasitvi gozdov Brda za
gozdove s posebnim namenom (Ur.l. RS, št. 76/01)
- del gozdov ob jezeru Črnjava z odločbo Skupščine Občine Kranj (Ur.vestnik Gorenjske, št. 18/66)
- Od gozdov s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, so razglašeni
- gozdovi v gozdnem rezervatu Zaplata, Hude stene in Viševski hrib z odločbo Skupščine Občine
Kranj št. 321-78/1979-12 z dne 24.10.1979.
Razglašeni gozdovi s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni in gozdovi s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni se imenujejo gozdovi s posebnim namenom.
Na območjih gozdnih zemljišč je dovoljena gradnja in prostorske ureditve v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja to področje. Za vse posege v gozd in gozdni prostor je predhodno potrebno pridobiti soglasje Zavoda RS za gozdove. Vzpodbuja se postavitev lesenih obor.
Usmeritve za območja gozdov:
- V gozdovih je dovoljeno gospodarjenje z gozdovi. (Gospodarjenje z gozdovi obsega opravljanja varstvenih in gojitvenih ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi.)
- Za zavarovana območja gozdov se oblikujejo posebne gozdnogospodarske prostorske ureditvene enote in prilagojene smernice za gospodarjenje z gozdovi v skladu s predpisi.
- Gozdove v neposredni okolici turističnega dela Preddvora in doma starejših občanov bo občina razglasila za gozdove s posebnim namenom.
- Nosilci usmerjanja in gospodarjenja z gozdnim prostorom si morajo prizadevati za ohranjanje podobe kulturne krajine, zlasti v območju logov v okolici večjih naselij, na alpskem vznožju na krajinskih dominantah (Zaplata, Potoška gora, Možjanca).
- V gozdovih je prepovedana vsaka takšna sočasna raba gozda, ki bi ogrožala njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.
- Najbolj pomembna varovana območja gozdov so varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom, gozdovi v območjih naravnih vrednot, gozdni ostanki v hudourniški krajini in ostali gozdovi z izjemno poudarjenimi ekološkimi ter socialnimi funkcijami.
- V zavarovanih gozdovih so posegi dovoljeni v skladu z določili predpisov o zavarovanju.
- V gozdnih rezervatih niso dovoljeni posegi v prostor niti gozdnogospodarski ukrepi.
- V varovalnih gozdovih posegi v prostor niso dovoljeni; izjemoma so dopustne lokalne krčitve za infrastrukturne objekte, če po presoji vplivov na okolje ne ogrožajo ekoloških funkcij; dovoljeno je izvajati raziskave in v omejenem obsegu mehkejše oblike rekreacije (sprehod, pohodništvo, opazovanje, poučne dejavnosti) po urejenih poteh in načrtovane gozdno-gojitvene, varstvene ter zaščitne ukrepe.
- V ostalih najbolj pomembnih varovanih območjih gozdov so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali onemogočajo njihovih ekoloških in socialnih funkcij; v gozdovih z izjemno poudarjeno biotopsko funkcijo se dovolijo le raziskave in v omejenem obsegu poučne dejavnosti, sprehajalne in druge rekreacijske poti niso dopustne.
- V večnamenskih gozdovih, ki imajo izjemno poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo le izjemoma (za javni interes), v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora.
- V osrednjih predelih velikih kompleksov gozdov je dopustno na račun gozda osnovati le travne in vodne površine ter speljati gozdno cesto.
- V kmetijski krajini krčitve gozdov niso dopustne; izjema so nujni infrastrukturni objekti, v izjemnih primerih so dopustni drugi posegi v robnem območju večjih kompleksov gozdov ob predhodnem osnovanju nadomestnih gozdnih površin v prizadeti krajini.
- V prostoru, funkcionalno povezanim z gozdom, se
- ob gozdnem robu ob posegih v prostor zagotavlja odmik objektov vsaj 20 m od roba, če ogrožajo
funkcije gozdov, oziroma mora biti tolikšen, da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oz. rab prostora (če so objekti bližje robu, investitor prevzame odgovornost za poškodbe na svojih
objektih, ki bi jih povzročili normalno gospodarjenje z gozdom, premiki gozdnih proizvodov ali ujme ter sanacija njihovih posledic), ohranja pestrost primarnih rab prostora, zmanjšuje negativne vplive drugih rab, dodatno ukrepa oziroma opremlja za rekreacijo, ohranja in namensko vzdržuje drevnine ter redke biotope, preprečuje nenadzorovano oziroma neciljno zaraščanje, vzdržuje stalen pester gozdni rob, ohranja dostopnost do gozda (ohraniti je potrebno obstoječe dostope oziroma urediti nadomestne);
- na presekah za zračne vode skozi gozdne komplekse ohranja obstoječo ali vzpostavlja drugo primarno rabo, prirezuje rastje, vzdržuje okolje za živalski svet in podobno.
- Za gradnjo enostavnih objektov na gozdnih zemljiščih, ki niso vključena v poselitvena območja oziroma z izvedbenim prostorskim aktom ni določeno, da je na njih gradnja dopustna, mora investitor pred začetkom gradnje pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
- Pred posegi v prostor zunaj naselij je potrebno predhodno evidentirati in ovrednotiti drevnine in biotope ter opredeliti njihovo ranljivost, varstvene ukrepe in dopustnost ter pogoje za poseganje vanje.
- Zunaj naselij je potrebno ohranjati skupine gozdnih dreves in posamična gozdna drevesa, obrežno vegetacijo, omejke (živice), grmišča in redke biotope (zlasti mokrišča) z izjemno poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami. Pri gospodarjenju z njimi so dopustni varstveni in gojitveni posegi ter dendrometrično in zdravstveno spremljanje stanja. Posebno poudarjena tovrstna pozornost je potrebna v kmetijski krajini in v območju logov.
- Za posege v posamično gozdno drevje oziroma v skupine gozdnega drevja zunaj naselij izda Zavod za gozdove Slovenije lastniku strokovno navodilo za poseg. Pri pripravi navodila sodelujejo tudi organizacije, pristojne za varstvo okolja in varstvo naravne ter kulturne dediščine.
Za posamezne širitve poselitvenih območij na območja gozdov je potrebno upoštevati pogoje in usmeritve, ki jih je podal Zavod RS za gozdove, OE Kranj in so v tabelarični obliki priloga odloku.
4.3.3. Usmeritve za podrobnejše razporejanje dejavnosti v območjih poselitve (A) se določajo za večino zgoraj navedenih podrobnejših namenskih rab
(1) V stanovanjska območja (SE, SV) se usmerjajo:
- gradnje novih stanovanjskih stavb in spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem;
- dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb, ki so v skladu z namensko rabo območja, v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje oziroma za večstanovanjske objekte tudi v skladu z dovoljenim faktorjem izrabe gradbene parcele (FI);
- nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z višinskim gabaritom dovoljenim za to območje;
- spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
- gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj, postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v okviru meril za pozidanost oziroma v skladu z dovoljenim faktorjem izrabe (FI), pri večstanovanjskih območjih (SV) pa mora biti takšna gradnja organizirana.
(2) V stanovanjska območja s stavbami grajenimi v nizu (SN) se usmerjajo:
- gradnje novih stanovanjskih stavb v nizu;
- dozidave obstoječih stavb v nizu (dovoljene samo pri končnih enotah stavb, kadar to dopuščajo velikosti parcel, pod pogojem oblikovanja enakega obstoječemu nizu in v skladu z namensko rabo območja);
- nadzidave obstoječih stavb v nizu iste namembnosti (dovoljene samo tokrat kadar se nadzida celoten niz, pod pogojem, da višinski gabarit ne presega višine določene za to območje);
- nadomestne gradnje in odstranitve objektov (so sicer dopustne, vendar le pod pogojem, da se nadomesti oziroma odstrani celoten niz);
- gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj ter postavitve spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele).
(3) V območja počitniških hiš (SP) se usmerjajo:
- gradnje novih počitniških hiš;
- dozidave zakonito zgrajenih počitniških hiš v skladu z merili za oblikovanje in do izrabe površine dovoljene za pozidanost počitniškega območja;
- gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj ter postavitve spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo do izrabe dovoljene tlorisne površine za pozidanost počitniškega območja.
(4) V stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi (SK) se usmerjajo:
- gradnje novih stanovanjskih in nestanovanjskih kmetijskih stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti ter gradnje dopolnilnih dejavnosti kmetij;
- dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje; - nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z višinskim gabaritom dovoljenim za to območje;
- spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja oziroma predstavlja dopolnilno dejavnost kmetije;
- gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj ter pomožnih kmetijskih objektov, postavitve začasnih in vadbenih objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe in pomožni kmetijski objekti se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele).
(5) V stanovanjska območja za posebne namene (SS) se usmerjajo:
- gradnje domov za ostarele, socialno-varstveni zavodi in druge nastanitvene stavbe;
- dozidave in nadzidave obstoječih stavb v skladu z namensko rabo območja in v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
- sprememba namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
- gradnje in postavitve ograj, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
(6) V območja kmetijske proizvodnje (KP) se usmerjajo:
- gradnje objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji (hlevi, gospodarska poslopja, skednji, silosi, sušilnice, strojne lope, shrambe, kašče, kozolci, rastlinjaki in steklenjaki, ograje, obore in drugi pomožni objekti namenjeni kmetijski dejavnosti) in gradnje dopolnilnih dejavnosti kmetij;
- gradnje stanovanjskih stavb le v primeru, da so te sestavni del kmetije;
- dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
- gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele).
(7) V območja namenjena vzgoji in izobraževanju (DI) se usmerjajo:
- gradnje dozidave in nadzidave stavb namenjenih izobraževanju in znanstveno-raziskovalnemu delu v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
- gradnje in postavitve ograj, postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
(8) V območja namenjena za zdravstvo (DZ) se usmerjajo:
- gradnje, dozidave in nadzidave stavb za zdravstveno, bolnišnično in zavodsko oskrbo ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
(9) V območja namenjena za potrebe javne uprave (DU) se usmerjajo:
- gradnje, dozidave in nadzidave stavb namanejenih javni upravi v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
- postavitve začasnih objektov (razen objekotv namenjenih skladiščenju), spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
(10) V območja namenjena za kulturo (DK) se usmerjajo:
- gradnje, dozidave in nadzidave stavb za kulturo in razvedrilo, muzeje in knjižnice ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti v skladu z merili za pozidanost in oblikovanje;
- gradnje in postavitve ograj, postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
(11) V območjih namenjenih za čaščenje in opravljanje verskih obredov (DV) se ohranijo in razvijajo:
- gradnje in dozidave stavb za čaščenje in opravljanje verskih obredov ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti;
- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo območja;
- gradnje in postavitve ograj in spominskih obeležij.
(12) V območja urbanih vaških središč (MS) se usmerjajo:
- gradnje izobraževalnih, trgovskih, gostinskih, storitvenih, kulturnih, gasilskih, stanovanjskih stavb ter kmetij;
- dozidave in nadzidave obstoječih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
- gradnje in postavitve objektov za lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj ter pomožnih kmetijskih
objektov, postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe in pomožni kmetijski objekti se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele).
(13) V območja mešanih dejavnosti (MB) se usmerjajo:
- gradnje, dozidave in nadzidave trgovskih, gostinskih, obrtnih, poslovnih in storitvenih stavb v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
- gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
(14) V območja mešanih dejavnosti (MD) se usmerjajo:
- gradnje, dozidave in nadzidave stanovanjskih, trgovskih, gostinskih, obrtnih, poslovnih in storitvenih stavb v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
- gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih za skladiščenje) in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
(15) V območja posebnega namena (MK) se usmerjajo:
- gradnje in dozidave stavb namenjenih zavetiščem ter planinskim, lovskim, ribiškim, taborniškim in drugim kočam z manjšimi okrepčevalnicami;
- gradnje in postavitve ograj ter spominskih obeležij.
(16) V turistična območja (MT) se usmerjajo:
- gradnje, dozidave in nadzidave stavb namenjenih turizmu z možnostjo nastanitve ter rekreacije v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
- gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
(17) V območja mešanih dejavnosti (MP) se usmerjajo:
- gradnje, dozidave in nadzidave stanovanjskih, trgovskih, gostinskih, proizvodnih, obrtnih, storitvenih in poslovnih stavb.
(18) V območja proizvodnih dejavnosti (PI) se usmerjajo:
- gradnje, dozidave in nadzidave objektov namenjenih proizvodni, skladiščenju, parkiriščem in spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti (upravni prostori, trgovine lastnih proizvodov, okrepčevalnice, železniški terminal, bencinski servis,....);
- gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov in urbane opreme.
(19) V športno-rekreacijska območja (ZS) se usmerjajo:
- gradnje športnih igrišč in drugih objektov za šport in rekreacijo na prostem ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti (gostinske stavbe, pisarne, garderobe, sanitarije in podobno);
- dozidave obstoječih spremljajočih objektov;
- spremembe namembnosti obstoječih spremljajočih objektov pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo območja;
- gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme.
(20) V območjih urejenih javnih zelenih površin (ZP) se načrtujejo:
- ureditve parkov, vrtov in drugih zelenih javnih površin s sprehajalnimi potmi ter postavitve spominskih obeležij.
(21) V območja namenjenih pokopališčem (ZK) se usmerjajo zgolj:
- gradnje in širitve pokopališč ter gradnje in dozidave pokopaliških stavb s spremljajočimi objekti;
(22) V območja drugih zelenih površin (ZD) se usmerjajo:
- ureditve zelenih površin s sprehajalnimi potmi.
10. člen
4.4. Usmeritve za ohranjanje narave in kulturne dediščine Občina Preddvor si je kot eno svojih temeljnih izhodišč zadala nalogo varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine. Posebej se bo zavzemala za celostno (integralno) varstvo z vključevanjem kulturne dediščine in naravnih vrednot v materialno okolje s pripravo programov za revitalizacijo, rehabilitacijo ali renaturacijo.
4.4.1. Območja ohranjanja naravnih vrednot
Po Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 - popr. in 119/02) se ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti nanašajo na celotno naravo in preko varstva habitatnih tipov, ekološko pomembnih in posebnih varstvenih območij ter varstva rastlinskih in živalskih vrst, posegajo na vsa področja dejavnosti človeka. Pojem naravne vrednote je v celoti prekril pojem naravne dediščine in naravnih znamenitosti (162. člen ZON).
Pri urejanju prostora, rabi naravnih dobrin in varstvu nepremične kulturne dediščine se po ZON upoštevajo nekatera splošna načela in principi ohranjanja narave:
(1) ohranjanje biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave;
(2) fizične in pravne osebe morajo ravnati tako, da prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in varujejo naravne vrednote. Država, lokalna skupnosti ter druge osebe javnega prava so pri izvajanju nalog iz svoje pristojnosti dolžne upoštevati načela, cilje in ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter pri tem medsebojno sodelovati;
(3) posegi v naravo, ki vključujejo tudi gradnje, se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave. V postopkih načrtovanja rabe ali izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja prostora mora pristojni državni ali lokalni organ izbrati tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Preddvor« (ZRSVN, OE Kranj, januar 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Preddvor. V smernicah je opredelil usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanja biotske raznovrstnosti.
V nadaljevanju so navedene preglednice že zavarovanih območij, delov narave, ki so v postopku sprejemanja ter delov narave, ki naj se zavarujejo. Varstveni režimi, usmeritve in priporočila za ravnanje na teh območjih so določena v naravovarstvenih smernicah.
4.4.1.1. Območja pričakovanih naravnih vrednot
ZAP.ŠT.
IME
KRATKA OZNAKA
1
ZG. KOKRA
KERATOFIR, PORFIRIT, NJIHOVI TUFI
2
ČEMŠENIŠKI POTOK
KERATOFIR, PORFIRIT, TUFI
3
OLŠEVEK
4.4.1.2. Zavarovana območja
Ev.št.
KRATKA oznaka
STATUS
Uradna objava
5094
Potoče – platani ob gradu Turn
Platani ob gradu Turn v Potočah
NS
Uradni vestnik Gorenjske št.
4.4.1.3. Predlagana zavarovana območja
ZAP. ŠT.
EV.ŠT.
Kratka oznaka
124
Karavanško-Kamniško- Savinjski regijski park
(KKSRP)
Kamniško – Savinjske Alpe in Karavanke zaradi naravnih značilnosti in kulturnih kvalitet območja sodita med pokrajinska območja izjemnega pomena za Slovenijo in preko državne meje
pRP
4.4.1.4. Deli narave predlagani za naravne vrednote
EV. ŠT.
END ŠT.
ZVRST
72
192
Huičev boršt
Osamelec bukovega gozda na Zaplati nad Preddvorom
ekos
pNS, NVDP
136
729
979
185
168
195
Kokra-vodotok
Belica pod Storžičem-soteska
Viševski hrib
Reka Kokra od povirja v Karavankah do izliva v Savo, levi pritok Save
Soteska Belice pod Storžičem z drastami, občasnimi slapovi in tolmuni
Gozdni rezervat pod Jezerko Kočno
hidr,
geomorf
NVLP
1903
207
Povšnarjeva bukev
Bukev blizu kmetije Povšnar v Kokri
drev
NVDP
3692
736
Zaplata -vzhod
Gozdni rezervat na jugovzhodnih pobočjih Zaplate
3703
Zaplata - zahod
Gozdni rezervat na jugozahodnih pobočjih Zaplate
3705
4915
4935
1010
956
957
Hude stene
Potoče -povirje
Koritarica -soteska
Gozdni rezervat na pobočjih Hudih sten nad Kokro
Povirje z endemičnimi jamskimi polžki, južno od Potoč pri Preddvoru
Soteska Koritarice, desnega pritoka Kokre
Ekos
Ekos, zool
hidr, geomorf
4936
975
Preddvor – sekvoje ob gradu Hrib
Skupina sekvoj ob gradu Hrib v Preddvoru
Predlog za NS, NVLP
5022
961
Strah graben v Kokri
Potok Strah graben pri Kokri
Hidr, geomorf
5024
940
Skok na Vobenci- slap
Slap v dolini potoka Vobenca, desnega pritoka Kokre
hidr
Predlog za NS, NVDP
206
NZ (UVG, 1961),
5115
209
Stara Povšna - tisa
Stara tisa v Stari Povšni severno od Zgornje Kokre
pNS, NVLP
5121
444
Suhadolnik - tise
Več tis ob kmetiji Suhadolnik, ob poti na Cojzovo kočo
5122
443
Zgornja Kokra – tisa pri kmetiji Rekar
Tisa ob kmetiji Rekar v Zgornji Kokri
5217
453
Spodnja Kokra - lipovca
Lipovca pred pokopališčem v Spodnji Kokri
5230
1058
Potoče – lipi ob znamenju
Lipi ob znamenju ob poti med gradom Hrib in Potočami
5265
456
Mače - lipa
Lipa ob znamenju zahodno od Mač pri Preddvoru
5291
1068
Preddvor – fluvioglacialna terasa – vzpetina pri jezeru Črnava
Vzpetina na robu fluvioglacialnega nanosa in zaključku konglomeratne terase reke Kokre ob jezeru Črnava v Preddvoru
5296
309
Tupaliče – divji kostanj
Divji kostanj v Tupaličah
5372
5394
1076
959
Kokra – kamnolom magmatskih kamnin
Srednja Bela - Mlaka
Kamnolom ladinijskih magmatskih kamnin (predornine, kisli keratofir, bolj bazični porfirit in še bolj bazični diabaz ter tufi) v Kokri
Mlaka vzhodno od Srednje Bele
Geol
Ekos, bot
5404
42
Možjanca – kredne plasti "scaglia" in triasni dachsteinski
apnenec
Rdečkasti in zelenkastorjavi skrilavi laporji in apnenci zgornjekredne starosti jugozahodno od Možjance, vzhodno od Preddvora
geol
5415
1004
Zgornji Dolci – okno na Dolcih
Naravno okno na Dolcih, med Kočno in Grintavcem
4.4.1.5. Deli narave opredeljeni za obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije
ŠT. ORI
841
Hudičev boršt na Zaplati
pNS
481, 482
Karavanško-Kamniško-Savinjski regijski park
842, 843
Kokra - vodotok
844
4.4.1.6. Ekološko pomembna območja
Koda
OPIS
status
11300
KAMNIŠKOSAVINJSKE ALPE Z VZHODNIMI KARAVANKAMI
- Gorska veriga z raznolikimi habitatnimi
tipi: npr. skalovja, visokogorska
travišča, rušje, življenjski prostor
ogroženih rastlinskih in živalskih vrst,
- Del območja je predlagano kot omrežje
Natura 2000.
pEPO,del ORI, PosVO,
(Natura B)
27500
KOKRA–OD PREDDVORA DO IZLIVA V SAVO
- Alpska reka hudourniškega značaja, ki
na kranjski ravnini poglablja
konglomeratni kanjon s pestrimi
obvodnimi habitati ter redkimi in
ogroženimi živalskimi in rastlinskimi
vrstami.
pEPO, ORI
LEGENDA:
- EV. ŠT. - evidenčna številka naravne vrednote iz predloga Registra naravnih vrednot;
- IME - ime naravne vrednote;
- KRATKA OZNAKA - kratka oznaka naravne vrednote;
- ZVRST - zvrst naravne vrednote, in sicer:
- geomorf – geomorfološka površinska naravna vrednota,
- geomorfp – geomorfološka podzemeljska naravna vrednota,
- geol – geološka naravna vrednota,
- hidr – hidrološka naravna vrednota,
- bot – botanična naravna vrednota,
- zool – zoološka naravna vrednota,
- drev – drevesna naravna vrednota,
- ekos – ekosistemska naravna vrednota,
- onv – oblikovana naravna vrednota,
- STATUS, in sicer:
- NVDP - naravna vrednota državnega pomena,
- NVLP - naravna vrednota lokalnega pomena,
- EPO – ekološko pomembno območje,
- HT – habitatni tip,
- pNS, pRP – predlog za zavarovanje,
- NS – zavarovano območje,
- ORI - obvezno republiško izhodišče.
Za vse naštete dele narave in območja je predpis za pridobitev posebnega statusa že v postopku sprejemanja.
Na območju občine Preddvor ni novo predlaganih naravnih vrednot ali ekološko pomembnih območij.
4.4.2. Območja varovanja kulturne dediščine
Kulturna dediščina so območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupina predmetov oz. ohranjena materializirana dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Varovanje kulturne dediščine poteka v sklopu celostnega varstva, ki se načrtuje in uresničuje z instrumenti urejanja prostora. Pomeni tako prednosti kot omejitve pri uporabi prostora. Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine na območju občine Preddvor, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj (april 2001) ter dopolnitev k strokovnih podlagam (januar 2004), so sestavni del prostorskih sestavin strateške planske dokumentacije občine ter so izhodiščno gradivo za pripravo izvedbenih prostorskih aktov.
Fizična ali pravna oseba mora za vse posege na objekte oziroma območja, ki jih opredeljujejo Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine v občini Preddvor, pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. Register pomembnejše kulturne dediščine (Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, UL RS 11/99) – obvezno republiško izhodišče:
- Območje kompleksnega varstva Brdo pri Kranju
- 871 Zgornja Bela - DomaČija Zgornja Bela 35
- 7874 Brdo pri Kranju - Park gradu Brdo
- 43 Breg ob Kokri - Cerkev sv. Lenarta
- 451 Mače - Cerkev sv. Nikolaja
11. člen
4.5. USMERITVE ZA VARSTVO PRED HRUPOM
(1) V območjih javne infrastrukture (D), počitniških hiš (SP), športnorekreacijskih in zelenih površin (Z) so dopustne dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za II. območje dopušča Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/95).
(2) V območjih stanovanj (S) in mešanih območij (M) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
(3) V območjih za proizvodnjo (P) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za IV. območje dopušča Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
(4) Upoštevati je potrebno Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, ŠT. 45/95)
(5) Skladno še veljavnim določbam 7. in 8. člen Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS št. 15/76) je pri načrtovanju prostorskih aktov, pri določanju lokacij za obrate in dejavnosti, ki povzročajo hrup in pri načrtovanju gradenj oziroma preurejanju cest v naseljih upoštevati predpise in normative, ki urejajo varstvo pred hrupom. V posameznih območjih so dejavnosti dopustne, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot je v uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju dopuščeno za to območje ter v drugih območjih ne povzročajo hrupa, ki presega raven hrupa, ki je po uredbi dovoljena za ta območja. Pri projektiranju in gradnji stanovanjskih zgradb ter razmestitvi prostorov je potrebno upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za okolje, v katerem se bo zgradba postavila in s predpisi, urbanističnimi načrti in lokacijskimi odločbami predpisane tehnične in druge normativne vrednosti za izolacijo stavb pred hrupom ter poskrbeti, da ne bo zunanji in notranji hrup motil normalnega življenja v bivalnih prostorih.
12. člen
4.6. USMERITVE ZA UREJANJE VODOTOKOV
(1) Zaradi zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda se določajo območja, ki so ogroženo zaradi poplav (poplavno območje), erozije celinskih voda (erozijsko območje), zemeljskih ali hribinskih plazov (plazljivo območje) in snežnih plazov (plazovito območje). Za vsa ta ogrožena območja veljajo pogoji in omejitve za izvajanje dejavnosti ali poseganje v prostor kot jih določa Zakon o vodah (Ur.l. RS št. 67/02).
(2) Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen
Zakona o vodah (Ur. list RS, štev. 67/02).
(4) Pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima je potrebno upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.
(5) Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegom v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.
(6) Pri urejanju in načrtovanju poselitve je potrebno upoštevati vodnogospodarske omejitve tako, da se poselitve in posegov ne usmerja v varstvene pasove vodotokov. Za vodotok Kokra je potrebno upoštevati priobalno zemljišče v širini 15 m od vodnega zemljišča, ostali vodotoki, potoki, hudourniki, suhe hudourniške struge,... pa imajo priobalna zemljišča v širini 5 m od vodnega zemljišča.
(7) Načrtovanje novih posegov v prostor mora temeljiti na predhodni analizi prostora z upoštevanjem vodnih in priobalnih zemljišč ter načinom gospodarjenja na njih, z upoštevanjem zavarovanih območij (voda v vodotokih, jezerih in podzemnih vodah, poplavnih območjih, erozijskih območjih in drugih nestabilnih območjih) ter z upoštevanjem drugih specifičnosti delovanja vodnega sistema.
(8) Z vidika obrambe pred ekstremnim delovanjem voda in s tem povezanim preprečevanjem škode in
varovanjem človeških življenj je treba zadrževati vodo na mestu nastanka, aktivirati razpoložljive retencijske površine, izvajati ustrezne hidrotehnične ukrepe in preventivno urejati erozijska območja v
povirjih in drugih nestabilnih območjih.
(9) Razvoj je potrebno usmerjati izven naravno ohranjenih in ekološko pomembnih območij ter uvajati posebne režime rabe na teh območjih s tem, da jim damo poseben pomen (vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.-2. razred po kategorizaciji urejanja vodotokov).
Gradnja objektov v varstvenih pasovih vodotokov, na poplavnih območjih in na območjih ogroženih s hudourniki in erozijo ni dopustna.
Vzpodbuja se postavitev ribogojnic, malih hidroelektrarn in objektov žagarske dejavnosti.
13. člen
4.7. USMERITVE ZA RAZVOJ GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE
Infrastrukturna omrežje naj se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja poselitve. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost naj se v bodoče dopolnjuje na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, poudarjeno pa naj se izboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev jezera z okolico ter drugih naravnih vrednot.
Na območjih poselitve, ki so planirana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske infrastrukture in zvez. Obnova infrastrukturne opreme naj se izvaja po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnovitve) naj se istočasno obnovijo vsi obstoječi ali na novo zgradijo potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezen urejan odsek ali območje. Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati v tem planu določene varstvene pasove in pogoje upravljavcev naprav.
4.7.1. Usmeritve za razvoj prometnega omrežja
4.7.1.1. Državne ceste (ORI)
Iz grafičnega dela dolgoročnega plana je razvidna delitev cest na regionalno cesto, lokalne ceste in javne poti. Regionalne ceste (Uredba o kategorizaciji državnih cest Ur. list št. 33/98), so v pristojnosti države in so že zavedene v obstoječem planu. Preko območja občine in skozi naselja poteka državna cesta R-210. Hkrati potekajo prizadevanja, da se cesta LC 183051 prekategorizira v regionalno cesto.
Za cestno omrežje so določeni varovalni pasovi. Zemljiški pas urejanja od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran avtoceste znaša 40 m, hitre ceste 35 m, glavne 25 m in regionalne 15 m.
4.7.1.2. Občinske ceste
Občinske ceste so vse preostale kategorizirane javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste.
Lokalne ceste (LC) med naselji v občini in naselji v sosednjih občinah so:
Številka ceste
Številka odseka
Začetek odseka
Potek odseka
Konec
Dolžina
183050
183051
Z odcep
Goriče-Preddvor
Z Laško
5266
183060
183061
C 183050
Trstenik-Sp. Bela
C 326020
954
326010
326011
C R-210
Sodnik-križišče d.c.
731
326012
križišče d.c.-Hotemaže
884
326020
326021
Preddvor – Kokrica
Z drža c
3480
326030
326031
Sr.Bela-Zg. Bela
1064
326040
326041
Bašelj – Gradišče
2880
326050
326051
Bašelj – brunarica
Z zajetj
1613
326060
326061
Sp. Bela – Tatinc
1460
326070
326071
C 326060
Hraše – Čadovlje
C 183060
1041
326080
326081
Zg. Bela – Sp. Bela
490
326090
326091
C 326010
Tupaliče – Žič. Krvavec
Z cerkev
3650
326100
326101
Preddvor – Mače
2354
326110
326111
Preddvor – Tupaliče
2100
326130
326131
C 326110
Breg – Sr. Bela
2092
326140
326141
Mače – Žičnica Kališče
Z žičnic
1750
326150
326151
Hrib- Jablanca
3572
326160
326161
C 326100
Preddvor – hotel Bor
C 326150
2505
326170
326171
C 326160
Nova vas – Mače
633
326180
326181
C R 210
Kokra – Čemšenik
Z vod. Z
1890
326190
326191
Sp. Kokra – Zg. Kokra
2554
390050
390051
Z kapeli
Luže-Tupaliče
678
Predvideva se rekonstrukcija naslednjih lokalnih cest:
- 183050 Goriče – Preddvor; odsek 183051
- 183060 Trstenik – Spodnja Bela; odsek0836061
- 326020 Preddvor – Kokrica; odsek 326021
- 326030 Srednja Bela – Zgornja Bela; odsek 326031
- 326090 Tupaliče – žičnica Krvavec; odsek 326091
- 326100 Preddvor – Mače; odsek 326101
- 326110 Preddvor – Tupaliče; odsek 326111
- 326150 Hrib – Jablanca; odsek 326151
- 326160 Preddvor – hotel Bor; odsek 326161
4.7.1.4. Žičnica
Enakomeren razvoj lokalnih skupnosti pod Krvavcem narekuje tudi usklajen in tehtno razporejen sistem transportnih povezav rekreacijsko turističnega centra z izhodiščnimi točkami pod pobočjem Krvavca. Zato se določa načelna žičniška povezava iz naselja Kokra s Krvavcem.
15. člen
4.7.2. Usmeritve za področje vodnih virov in oskrbo s pitno vodo
Usmeritve za vodne vire in za oskrbo s pitno vodo so:
(1) varovanje zajetij in potencialnih vodnih virov,
(2) dograditev vodovodnega omrežje na območjih brez vodovodnega omrežja,
(3) izboljšanje (sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja.
V rezervatih obstoječih in predvidenih vodovodnih koridorjev ni dovoljena gradnja novih objektov in
naprav, razen ob soglasju upravljavca. Med objekti in vodovodom mora biti dosežen odmik 4 m. Gradnja objektov in drugi posegi v prostor na območju varstvenih pasov vodnih virov se mora izvajati v skladu z določili Zakona o vodah (Ur.l. RS št. 67/2002).
Občina bo v nadaljnjem zavarovala vse zajete vodne vire, prav tako pa bo pripravila zavarovanja za potencialne vodne vire.
16. člen
4.7.3. Usmeritve za odvajanje in čiščenje odplak
Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so:
(1) zagotovitev čiščenja odpadnih voda;
(2) dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja;
(3) zagotavljati sočasno izgradnjo kanalizacijskega omrežja odpadnih vod na vseh razvojno usmerjenih območjih nove poselitve.
(4) ureditev čiščenja odpadnih vod z naravnimi samočistilnimi sistemi (biološke čistilne naprave) za razložena naselja in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod;
(5) sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih voda iz utrjenih površin;
(6) Skladno pogojem Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96) bodo načrtovane in odvajane odpadne vode, ki bodo nastajale v predvidenih objektih.
17. člen
4.7.4. Usmeritve za področje energetike
Usmeritve na področju virov in oskrbe z električno in alternativnimi viri energije so:
(1) Širina elektroenergetskega koridorja daljnovoda znaša:
- za napetostni nivo 110 kV: 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV),
- za napetostni nivo 220 kV: 40 m (20 m levo in 20 m desno od osi DV) in
- za napetostni nivo 400 kV: 50 m (25 m levo in 25 m desno od osi DV)
(2) V območju koridorja obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno upoštevati Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l. RS št. 70/96) ter Pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Ur.l. SFRJ št. 65/88).
(3) Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov pridobiti pisno soglasje GJS Prenos električne energije.
(4) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov namenjenih za stalno oz. občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oz. predvidenih daljnovodov predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja kot to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l. RS št. 70/96) ter skladno Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS. št. 70/96)
(5) Ohranjati obstoječe sisteme in vire oskrbe in proizvodnje električne energije ter zagotavljati usklajeno izgradnjo energetske infrastrukture na vseh razvojno usmerjenih območjih (poselitev).
(6) Občina Preddvor v dolgoročnih usmeritvah podpira gradnjo novih energetskih objektov na vodotokih v kolikor interes izgradnje in v nasprotju z uveljavljenimi normami varstva voda in krajine.
(7) Oskrbo z električno energijo je potrebno postopno urejati podzemno v kabelski kanalizaciji.
(8) Na območjih strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih naj se uveljavljajo lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih energetskih virov.
(9) Na območjih redkejše poselitve naj se uveljavljajo lokalni obnovljivi energetski viri.
Usmeritve na področju toplifikacije vodilnega naselja v občini (Preddvor):
(1) Na območju občine je toplificirano naselje Preddvor s Hribom ter bližnjim domom starejših občanov in hotelom Bor. Kratkoročno ni predvidena toplifikacija drugih naselij v občini.
(2) Na območju Preddvora izvesti toplifikacijo v obsegu, ki bo dolgoročno v celoti zagotavljala oskrbo s toploto za območja mešanih in proizvodnih dejavnosti ter omogočila priključevanje večini individualnih uporabnikov v območju celotne urbanistične zasnove Preddvor.
Usmeritve na področju oskrbe s plinom je težiti k oblikovanju koncepta plinifikacije v obsegu, ki bo zagotavljal dolgoročno možnost oskrbe s plinom v bolj strnjenih delih poselitve občine ter s tem prispeval k bistvenemu napredku na področju zmanjševanja onesnaženosti zraka.
Za srednjetlačne plinovode, ki bodo načrtovani v okviru sistema plinifikacije strnjenih območij poselitve, veljajo določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Ur.l. RS št. 26/2002, 54/2002).
Pri nadaljnji obdelavi je potrebno upoštevati plinovode z omejitvami v pripadajočem nadzorovanem oz.
varnostnem pasu, ki sega v obravnavano območje in pridobiti soglasja upravljavca. V 2 x 5 m pasu vseh plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom njegovega pooblaščenca. Podatki o obstoječih plinovodih so dostopni pri pristojni geodetski službi skladno s 26. členom Zakona o geodetski dejavnosti (Ur.l. RS št. 8/2000) ali pri izvajalcu storitve. Konkretizacija tras bo opredeljena v izvedbenem prostorskem aktu.
18. člen
4.7.5. Usmeritve na področju telekomunikacij
Usmeritve za telekomunikacije so:
(1) omogočati oz. povečati opto kabelsko omrežje do ključnih uporabnikov – optična povezava do vsakega naselja;
(2) dograjevati kabelsko kanalizacijo na celotnem območju občine Preddvor;
(3) dograjevati telekomunikacijska vozlišča s ciljem zagotavljanja širokopasovnega podatkovnega prenosa (multimedija);
(4) širiti nove storitve, kot so ISDN, ADSL, ATM in Centrex;
(5) vzdrževati obstoječe kabelske povezave in kabelsko kanalizacijo;
(6) predelovati obstoječe kabelsko omrežje, z namenom prerazporejanja kapacitet;
(7) povečati število komutacijskih sistemov skladno trendu, da se komunikacijska vozlišča čimbolj približajo uporabniku;
(8) pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
- prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino;
- objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
- na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;
- v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovskonakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi);
- če je le mogoče je treba objekte in naprave mobilne telefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča;
- na zavarovana območja narave, na območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status;
- v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine;
- posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje
čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani ali krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten);
19. člen
4.8. Usmeritve za varstvo naravnega in bivalnega okolja ter dobrin splošnega pomena Ekologizacija življenja se mora odraziti v prostorskih ureditvah celotne občine Preddvor. Varovanju naravnega okolja je potrebno prilagoditi izgrajevanje in prostorsko rast. V čim večji meri je potrebno naravno okolje vključevati v urbane ambiente, graditi ekološko varčno in z naravnimi prvinami pretežno naselbinsko strukturo. Takšna usmeritev pomeni večjo humanizacijo s pozitivnimi socialnimi posledicami.
Z večanjem družbenega standarda se pred urbanistično urejanje postavljajo zahteve po izenačevanju stopnje opremljenosti stanovanjskih območij in zagotavljanju primerne kvalitete bivalnega okolja. V tem smislu je potrebo zagotoviti ustrezen delež zelenih in rekreacijskih površin znotraj stanovanjskih sosesk, oskrbna središča, zadostno število parkirnih mest, ustrezno komunalno opremljenost in primerno urejenost okolja. Težiti je potrebno k aktiviranemu središču in policentrični razmestitvi polifunkcionalnih naselbinskih predelov ter tako preseči razdeljenost širšega območja na kraj bivanja in kraj dela oziroma na javne (odprte) in zasebne (zaprte) površine. Ureditve okolja, ki vzpodbujajo socialne stike in imajo socialen pomen (pol-javne površine) in zelenice znotraj stanovanjskih sosesk in stavbnih otokov, otroška igrišča morajo biti izhodišče za urejanje vsake stanovanjske soseske. V urbanističnem urejanju je potrebno ekonomsko profitni interes podrediti humanizaciji stanovanjskega okolja in ureditvam, ki omogočajo in vzpostavljajo socialne stike med prebivalci vseh treh nosilnih naselij v urbanistični zasnovi. Uveljavljati je potrebno tudi etične vrednote, ne le ekonomski in socialnih.
20. člen
4.9. Usmeritve za področje javne higiene in ravnanja z odpadki
Usmeritve občine Preddvor so:
(1) še nadalje usmerjati zbiranje in deponiranje komunalnih odpadkov na centralno deponijo Tenetiše ob hkratnem aktivnem angažiranju za pridobitev letne lokacije;
(2) spodbujanje selektivnega zbiranja trajnih odpadkov;
(3) zagotoviti več lokacij zbirnih centrov ločenega zbiranja odpadkov;
(4) s sosednjimi občinami načrtovati skupno odlagališče trajnih in posebnih odpadkov;
(5) zagotoviti možnosti kompostiranja gospodinjskih in drugih razgradljivih odpadkov za skupne potrebe, istočasno pa bo občina Preddvor spodbujala kompostiranje in dispozicijo razgradljivih odpadkov manjših količin na izvoru odpadkov (gospodinjstva individualno),
(6) deponiranje gradbenih odpadkov povezano s sanacijo gramoznic in drugih kopov mineralnih surovin;
(7) skupaj s svojimi službami sprotno odstranjevanje nelegalnih odlagališč odpadkov in izvajanje ukrepov za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč;
(8) problematika ravnanja s komunalnimi ter ostalimi odpadki se ureja v skladu s pogoji določenimi v Pravilniku o ravnanju z odpadki (Ur.l. RS št. 84/98, 25/2000 in 20/2001) ter Odredbi o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur.l. RS št. 21/2001);
(9) v primeru, da poseganje v prostor in okolje predstavlja možen vpliv na onesnaženost vodotokov, se zagotavlja ustrezno čiščenje odpadnih vod oz. priklop na kanalizacijo.
21. člen
4.10. Usmeritve za sanacijo degradiranih območij
Usmeritve za sanacijo so:
(1) izboljšanje kvalitete vodotokov z uvrstitvijo v višji kakovostni razred;
(2) z večanjem zavesti o splošnem stanju naravnih dobrin zagotoviti ukrepe za izboljšanje varstva podtalnice (ureditve kanalizacije, odstranitve in sanacije črnih odlagališč);
(3) s sistemom plinifikacije izboljšati stanje zraka in
(4) s selektivnim usmerjanjem vidika gradbenih materialov sanirati odprte kope gramoza.
22. člen
4.11. Usmeritve na področju mineralnih surovin
Na območju občine Preddvor ni registriranih večjih lokacij nahajališč mineralnih surovin.
23. člen
4.12. Usmeritve za obrambo
Na območju Občine Preddvor ni pomembnih območij za potrebe obrambe. Skladno smernicam Ministrstva za Obrambo, Urada za obrambne zadeve, Sektorja za civilno obrambo se področje zaščite in reševanja obravnava v poglavju Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
24. člen
4.13. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Poleg usmeritev za urejanje vodotokov in varstvo vodnih virov je treba pri poseganju v prostor upoštevati tudi ogrožena območja zaradi poplav, erozije, zemeljskih in snežnih plazov. Poseganje v prostor je v teh območjih omejeno.
2. URBANISTIČNA ZASNOVA
25. člen
5.1. NAMEN IN DOLOČITEV URBANISTIČNE ZASNOVE
Dolgoročni plan občine Preddvor upošteva dejansko in načrtovano namensko rabo zemljišč znotraj območja občine. Izhaja iz načela varovanja obstoječih namenskih rab izven ureditvenih območij naselij ter podrobneje določa namensko rabo poselitve znotraj območij poselitve, še posebej urbanistične zasnove Preddvora.
Na območju občine je opredeljena ena urbanistična zasnova s katero se določa globalno namensko rabo zemljišč v ureditvenem območju Preddvora, organizacijo dejavnosti in oblikovne pogoje za urejanje prostora. Z urbanistično zasnovo so določena razmerja v prostoru tam, kjer je uporabnikov veliko, kjer se njihovi interesi prepletajo in je zato potrebna precizna obdelava prostorskih razmerij. Vsebina urbanistične zasnove je tako natančna, da usmerja pripravo podrobnejše izvedbene urbanistične dokumentacije (IPA), hkrati pa tako ohlapna, da omogoča rešitve, ki so v skladu z interesi in razmerami celotnega časovnega obdobja za katerega je izdelana. Domet obeh je zato predvsem v določevanju globalnega razvoja naselja in opredeljevanju usmeritev za oblikovanje njegove podobe. Tovrstna zasnova je krovni dokument za podrobnejše in parcialnejše dokumente in edina predstavlja celotno podobo razvoja Preddvora.
5.2. URBANISTIČNA ZASNOVA PREDDVOR
26. člen
5.2.1. Interesi in cilji dolgoročnega razvoja urbanistične zasnove Preddvor
5.2.1.1. Uvod
Preddvor je do sedaj že imel izdelano urbanistično zasnovo, ki je obsegala manjše površine kot sedanja in je v svoje območje vključevala samo naselje Preddvor. Urbanistična zasnova Preddvor sedaj obsega 138 ha 78a 94 m2 zemljišč in vključuje tako naselje Preddvor kot bližnjo Novo vas, ki se nanj prostorsko in funkcijsko navezuje ter vsa območja, kjer dolgoročno načrtujemo razvoj in širitev vodilnega naselja v občini.
Oblikovanje urbanistične zasnove Preddvor izhaja iz logične zahteve dolgoročne ureditve vodilnega naselja občine na način, ki omogoča zagotavljanje vseh mestotvornih funkcij ob zavedanju specifične, historično pogojene lege v prostoru in to tako, da bo omogočena rast vseh ključnih dejavnosti, pomembnih za razvoj kraja.
Zasnova daje poudarek vsebinskemu razvoju kraja, ki znotraj območja urejanja združuje troje prvotno sicerločenih poselitvenih območij, ki pa so se z razvojem kraja, oblikovanjem kompleksa poslovno-industrijskih območij ob reki Kokri na eni strani ter širitvijo objezerskih turističnih in športnorekreativnih programov na severu do Nove vasi spojili v skupno poselitveno aglomeracijo.
5.2.1.2. Prostorski obseg urbanistične zasnove Preddvor
Ureditveno območje urbanistične zasnove vključuje širše poselitveno območje naselja Preddvor. Meja na jugu vključuje obstoječe gozdne površine ob Kokri, na vzhodu poselitveno območje vzhodno od regionalne ceste R1 – 210 (jugovzhodno do prenočišča Zaplata, severovzhodno do novonačrtovanega cestnega priključka na regionalno cesto), na zahodu obstoječe območje večstanovanjske gradnje, na severu pa novooblikovana športnorekreativna območja (strelišče, kamp), ob njih pa na zahodu naselje Nova vas. Površine poselitvenega območja so razdeljene na posamezne makroenote, te pa v skladu s prevladujočo namembnostjo na specifična območja podrobnejših namenskih rab. Prostorske makroenote so opredeljene glede na skupne prostorske in funkcijske značilnosti oziroma največkrat združujejo območja dolgoročno kompatibilnih interesnih sfer.
V okviru urbanistične zasnove Preddvor so določene sledeče prostorske makroenote:
(preglednica makroenot UZ Preddvor)
Zaporedna številka
Oznaka makroenote
Ime makroenote
Skupna površina v ha
JE
JEDRO
5,4
ŠO
ŠOLA
2,8
GH
GRAD HRIB
3,6
4
GO
GORIČICA
3,4
5
NO
NOVLJANSKO
3,2
6
FR
FRANCARIJA
2,6
7
PU
PUNGART
11,2
8
BE
BELJSKA
1,5
9
ND
NAD KOKRO
2,1
10
TU
TUPALIČE
14,0
11
JL
JELOVICA
8,9
12
PC
POSLOVNA CONA
3,5
13
SP
SREDNJE POLJE
0,7
14
PO
POKOPALIŠČE
1,4
15
NV
NOVA VAS
10,4
16
KC2
KMETIJSKA CEZURA
17
VL
V LOGU
18
BI
BISTRICA
27,0
19
ČR
ČRNAVA
2,2
20
PG
POD GRADOM
2,5
21
KO
KOKRA
8.2
22
SU
SUHA
23
ŠP
ŠPORTNI PARK
4,2
24
KC1
KMETIJSKA CENZURA
12,0
5.2.1.3. Vloga in pomen vodilnega naselja Preddvor
Preddvor predstavlja na prehodu iz hribovitega sveta in pomembne tranzitne meddržavne točke Jezerskega v ravninski del z regijskim središčem Kranjem prvo in edino pomembnejše poselitveno območje, ki združuje vse funkcije subregijskega centra. Nanj se glede na dejavnosti navezuje večina izmed preostalih deset naselij v občini, z razvojem drugega krajevnega jedra ob reki Kokri pa tudi širše zaledje z Jezerskim in delom nižjeležečih naselij.
Za občinsko središče je opredeljen koncept širitve, ki upošteva okoljske, demografske, ekonomske, krajinske in druge dejavnike, ki prispevajo k zagotavljanju kvalitetnih pogojev za bivanje in delo, izboljševanje kvalitete bivanjskega okolja, vključevanje naravnega okolja v strukturo naselja, varovanje okolja in zagotavljanje pogojev za uravnotežen prostorski razvoj ob hkratnem ustreznem varovanju in rabi naravnih vrednot in kulturne dediščine.
Za Preddvor je značilna organizacija prostora, pogojena z zgodovinskim razvojem naselja, pri čemer se
je zgornji višjeležeči plato poselitveno razvijal okrog sakralnega sklopa, nase vezal upravne (tako posvetne kot cerkvene) funkcije, nižje ležeči plato pa razvijal tradicionalne obrtne značilnosti (žage) v območju proizvodne in poslovne dejavnosti. Tretji, pomembni del se je razvijal ob grajskem kompleksu gradu Hrib, nase pa glede na ugodno lego ob jezeru vezal razvoj turističnih zmogljivosti za potrebe širšega območja.
Pomembna vloga Preddvora se zato nanaša predvsem na:
(1) poudarjanje vodilne vloge turistične destinacije z razvojem hotelsko-turističnih zmogljivosti kompleksa gradu
Hrib in hotela Bor z rekreativnim zaledjem;
(2) krepitev funkcije Preddvora kot poslovno-proizvodnega območja v delu nižjeležečega predela med
regionalno cesto R1 -210 in obstoječo stanovanjsko strukturo na zahodu (plato ob reki Kokri);
(3) ohranjanje središčne funkcije javne uprave lokalnega pomena ter vzgojno-izobraževalnega središča občine;
(4) zagotavljanje zadostnih površin za ekspanzijo poselitve izhajajoče iz potreb naravnega prirastka znotraj urbanistične zasnove ter imigracij populacije vezane na krepitev funkcije poslovno-proizvodnega območja.
5.2.1.4. Značilnosti dosedanjega razvoja
5.2.1.4.1. Splošne značilnosti (zgodovinskega) razvoja
Preddvor predstavlja poselitveno aglomeracijo, ki se je razvijala v logičnih zgodovinskih fazah:
(1) začetna faza razvoja se je odvijala na dvoje markantnih točkah, vezanih na posvetno in cerkveno oblast, ki tvorita dvoje središč; prvo ob gradu Hrib in vodotoku Bistrica, drugo ob sakralnem kompleksu in vodotoku Suha.
(2) druga faza je namenjena razvoju kmetijskih gospodarstev ob jedru, ki ga tvori širši cerkveni kompleks; hkrati se pojavljajo skupine gručaste poselitve na levem bregu Kokre ter kasneje severno nad jezerom;
(3) tretja faza je vezana na razvoj obrti in kasneje zametke industrializacije (žage ob reki in mlinščici)
oblikovanje upravnih funkcij v jedru naselja, zdravstva in objektov izobraževanja ter vzgoje;
(4) četrta faza je z razvojem transportnih sredstev, turizma in gospodarstva zaokrožila troje sicer v preteklosti ločenih poselitvenih skupin v enotno, funkcijsko prepleteno aglomeracijo.
Rezultati analize razvojnih faz usmerjajo koncept zasnove poselitve v sledeče:
(1) oblikovanje dvoje jeder naselja, prvega v središču naselja s pretežno javno, družbeno funkcijo in drugega takoj ob vstopu v naselje preko Kokre s poudarjeno poslovno-trgovsko funkcijo (nanj se v neposrednem zaledju veže obrtna in proizvodna dejavnost);
(2) oblikovanje centraliziranega sklopa javne infrastrukture vzgoje, izobraževanja in zdravstva v okviru površin družbenih dejavnosti na severozahodu;
(3) oblikovanje turistično-rekreativne poteze sever-jug, ki poteka ob gradu Hrib, zaokrožuje programe ob jezeru, nase veže rekreativno območje kampa in turistično nastanitvenega sklopa ob njem na vzhodu ter se zaključuje z območjem strelišča na severu;
(4) oblikovanje terciarnega subjedra ob regionalni cesti R1 – 210 vezanega na obstoječe gostinsko-turistično in servisne dejavnosti ter oblikovanje poslovne cone ter
(5) razmestitev tipsko diferencirane stanovanjske gradnje, ki obkroža oboje jeder in subjedro tako, da se še nadalje prostorsko enakomerno zaokrožuje obstoječa območja eno in dvostanovanjskih stavb, večstanovanjske stavbe pa zaokroži ob že obstoječih.
5.2.1.4.1. Demografske značilnosti UZ Preddvor
Med leti 1992 do 2002 se je število prebivalcev na območju občine Preddvor na osnovi selitvenega gibanja povečalo za 169 prebivalcev. Demografsko rast so doživljala vsa naselja urbanistične zasnove. Gledan na demografski razvoj v daljšem obdobju se je število prebivalcev od leta 1961 do 2002 največ povečalo v Preddvoru.
Na območju Urbanistične zasnove Preddvor živi 1362 (popis 2002) prebivalcev. Z demografsko analizo Urbanistične zasnove ugotavljamo, da se je prebivalstvo v drugi polovici prejšnjega stoletja večalo, v zadnjem desetletju predvsem na račun naravnega prirasta. Največ se je zaposlovalo v sekundarnem sektorju ter imelo končano srednjo strokovno in splošno šolo ter nižjo srednjo in poklicno šolo. Več kot polovica prebivalstva je dnevnih migrantov.
(1) Rast prebivalstva; naselja so v drugi polovici prejšnjega stoletja doživljali precejšnjo rast. Od leta 1961 do 2002 se je prebivalstvo povečalo za 52 %, v zadnjih desetih letih za 6 %. Povprečna rast v drugi polovici prejšnjega stoletja je bila 1,11 % letno.
NASELJE
Leto popisa
indeks
1869
1900
1931
1961
1971
1981
1991
2002
I2002/1961
I2002/1991
HRIB
37
52
81
79
58
62
119,23
106,90
85
76
82
97
105
120
141,18
114,29
PREDDVOR
154
161
278
476
509
654
825
829
174,16
100,48
231
220
204
285
310
282
300
351
123,16
117,00
skupaj / povprečje
507
463
567
898
997
1039
1288
1362
151,67
105,75
(2) Selitvena rast selitveno gibanje za zadnjih deset let kaže, da so se prebivalci na območje urbanistične zasnove priseljevali, najbolj v Tupaliče. Preddvor je kot edino naselje urbanistične zasnove doživljal selitveni upad.
(3) Naravni prirast; območje je v zadnjem desetletju doživljalo naravno rast prebivalstva, ki temelji na naravni rasti naselja Preddvor. V ostalih naseljih se je naravno gibanje gibalo okrog ničle.
(4) Migracije na delo; po statističnih ugotovitvah (popis 2002) predstavlja 82 % prebivalcev območja delovno aktivne dnevne migrante. Med posameznimi naselji ni večjih odstopanj. Tudi delež učencev, dijakov in študentov migrantov predstavlja v povprečju 83% vseh. Pri teh pa se večje odstopanje kaže v naselju Preddvor, kjer je delež učencev migrantov 60%, v ostalih naseljih pa med 71% in 100%.
Prebivalci se vozijo na delo v Kranj – 45 % prebivalcev, v Ljubljano – 15 %, v Preddvoru je zaposlenih 10 %, v Naklem 5 % ter v Tupaličah 3 % prebivalcev, ki živijo na območju urbanistične zasnove.
(5) Nizek odstotek gospodinjstev s kmečkimi gospodarstvi; v povprečju znaša ta odstotek 18 %. Najnižji je v Preddvoru in Novi vasi, v Tupaličah ter Hribu pa znaša okrog 33 %.
5.2.1.5. Prostorske omejitve
Zasnova poselitve načeloma upošteva sobivanje različnih dejavnosti v prostoru. V nekaterih primerih pa je stopnja nekompatibilnosti dejavnosti in omejitev tolikšna, da je potrebno omejiti in preusmeriti razvoj ter s tem zavarovati kvalitetne prioritetne dejavnosti oz. prostorske značilnosti (kompleksna območja najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč, varovana območja naravnih vrednot, strokovno kvalitetno utemeljena vplivna območja kulturne dediščine). V večini ostalih primerov razvoj urbanistične zasnove upošteva naravne danosti krajine in ustvarjene razmere, ki sicer predstavljajo prostorske omejitve, a je njihov značaj tako specifičen, da ni možna kompenzacija z izravnalnimi ukrepi.
27. člen
5.2.2. Usmeritve in cilji razvoja dejavnosti
5.2.2.1. Razvojni cilji z zasnovo organizacije dejavnosti
Bistveni razvojni cilj, ki si ga je občina začrtala v okviru urbanistične zasnove Preddvor je usklajen razvoj dejavnosti v prostoru ob hkratnem ohranjanju bistvenih prvin naravnih vrednot in kulturne dediščine na področju celotne zasnove.
Na področju stanovanjske gradnje je načrtovanih več lokacij za razvoj eno in dvodružinskih stavb, s čimer se krepi uravnotežen poselitveni vzorec urbanistične zasnove.
Stanje na področju turizma narekuje intenzivnejši angažma pri vzpostavitvi boljše kvalitete obstoječih turističnih zmogljivosti ter omogočiti nadaljnji razvoj z zagotovitvijo zadostnih površin tako za stacionarni turizem kot občasno, sezonsko ponudbo.
Razmahu privatne poslovne in proizvodne iniciative zadnjega desetletja sledi oblikovanje večjega strnjenega območja poslovnih dejavnosti drugega jedra in subjedra ter dvoje sklopov površin za razvoj industrije in podjetništva na obeh straneh reke Kokre.
Na področju prometnega omrežja se vzpostavlja možnosti za učinkovitejše prometno napajanje vzhodnega dela urbanistične zasnove z uvajanjem direktnih prometnih povezav z regionalne ceste R1 – 210 ter ureditvijo učinkovitega notranjega prometnega omrežja.
Na področju komunalne infrastrukture Preddvora si bomo prizadevali posodobiti, dograditi in na novo opremiti območja novonačrtovanih kompleksnih gradenj, s težnjo po izboljšanju stanja onesnaženosti tal, zraka in voda.
28. člen
5.2.3. Podrobnejša zasnova organizacije dejavnosti znotraj urbanistične zasnove
5.2.3.1. Usmeritve prostorskega razvoja UZ Preddvor
Konkretizacija razvojnih ciljev za posamezne dejavnosti izhaja iz upoštevanja dejanskega razvoja posameznih dejavnosti do sedaj, iz ocene ustreznosti dosedanjih usmeritev in iz usklajenega upoštevanja potreb skupnosti in posameznikov ob zagotavljanju varstva temeljnih kvalitet v prostoru.
Urbanistična zasnova Preddvor določa sledeč razvoj posameznih dejavnosti.
5.2.3.1.1. Kmetijska zemljišča (območje krajine znotraj UZ)
Glede na pretežno usmeritev urbanistične zasnove Preddvor kmetijstvo v njej ni opredeljeno kot ključna razvojna perspektiva. Kmetijske površine so glede na kriterije razvrstitve kmetijskih zemljišč razdeljene na:
(1) najboljša kmetijska zemljišča, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane in
(2) druga kmetijska zemljišča, ki v naravi predstavljajo manj kvalitetna zemljišča z vidika izkoriščanja vendar jih v urbanistični zasnovi ohranjamo kot površine, ki se jim namenska raba v načelu ne spreminja, lahko pa se prepleta z drugo specifično a kompatibilno rabo (rekreacija v naravnem okolju,...).
V območju urbanistične zasnove se nahaja okoli 30,2 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki večinoma predstavljajo zeleni varovani preduh med osrednjim naseljem in območjem Nove vasi, turističnega naselja in rekreacije na severu. Poleg kmetijskih površin se v zasnovi nahajajo tudi stavbna zemljišča za potrebe kmetijske proizvodnje, ki se jim namenska raba ne sme spreminjati.
(preglednica razporeditve kmetijskih zemljišč v okviru UZ Preddvor)
Oznaka in ime območja Podobmočja Prevladujoča namembnost
NV – NOVA VAS NV – K KI – najboljša kmetijska zemljišča
BI – BISTRICA BI – K1 KO – druga kmetijska zemljišča
KC1 – KMETIJSKA CEZURA KC1 – K KI – najboljša kmetijska zemljišča
KC2 – KMETIJSKA CEZURA KC2 – K KI – najboljša kmetijska zemljišča
ŠP – ŠPORTNI PARK ŠP – K KI – najboljša kmetijska zemljišča
5.2.3.1.2. Gozdarstvo
V skladu s strokovno podlago Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Kranj so gozdovi znotraj urbanistične zasnove razporejeni na varovalne gozdove, gozdove s posebnim namenom in večnamenske gozdove. Z dolgoročnim planom širimo obseg gozdov s posebnim namenom v obrečnem koridorju Kokre, kjer se ustrezno zmanjša druga namenska raba. Delno se zmanjša obseg gozdov na področju širjenja poselitve pretežno stanovanjskih stavb na jugovzhodu.
V območju urbanistične zasnove Preddvor se nahaja okoli 18,6 hektarja gozdnih površin ter okoli 12 hektarjev gozdov, ki se jim določa preplet funkcij z rekreacijo v naravi.
(preglednica razporeditve gozdnih zemljišč v okviru UZ Preddvor)
GH – GRAD HRIB GH – G1 GRL
GO – GORIČICA GO – G1 GRL
TU – TUPALIČE TU – G1 G
BI – G1 GTL
BI – BISTRICA
BI – G2 GTL
5.2.3.1.3. Območja stanovanj (poselitvena območja)
Urbanistična zasnova opredeljuje okoli 68,9 hektarja površin na katerih je že ali se načrtuje stanovanjska gradnja kot pretežna funkcija območja. Poleg teh je dodatno opredeljenih še 9,6 hektarjev površin v katerih se stanovanja prepletajo s funkcijo javne infrastrukture oz. so izrazito mešana območja. Stanovanjska gradnja v Preddvoru predstavlja enega od največjih uporabnikov prostora. Potrebe po stanovanjih imajo številne značilnosti – poleg tega, da so vselej aktualne, nosijo pečat strukturnih sprememb v gospodarstvu in z njimi povezanih sprememb v strukturi agrarnega in mestnega prebivalstva. Pri zasnovi načrtovanja novih stanovanjskih potreb smo izhajali iz:
(1) analize obstoječega stanja;
(2) ocene trenutno nezadovoljenih stanovanjski potreb;
(3) projekcije bodočih stanovanjskih potreb;
(4) ocene razpoložljivih finančnih sredstev za zadovoljevanje teh potreb (ki pa je pri vrednotenju stanovanjskih potreb upoštevana v smislu samofinanciranja komunalne opreme na področjih kompleksne gradnje) in
(5) nujne diverzifikacije tipov poselitve glede na načrtovana območja (SE, SV, SS, SP in MT).
Pri načrtovanju območij za stanovanja je opredeljena podrobnejša namenska raba, ki je podlaga za
načrtovanje dejavnosti. V okviru urbanistične zasnove Preddvor načrtujemo:
(1) prenovo in razvoj območij eno ali dvostanovanjskih stavb (SE);
(2) zasnovo nastanitvenega območja za turizem (MT) ter
(3) prenovo dela obstoječega stavbnega fonda in dograditev v smislu prepleta z območjem počitniških hiš in apartmajskega turizma (SP).
Razporeditev omrežja stanovanj v urbanistični zasnovi bo poudarjala enakomeren razvoj poselitve v vseh robnih predelih urbanistične zasnove (individualna gradnja) in nadaljevala načrtovano a nedokončano realizacijo večstanovanjske gradnje na zahodu, pri čemer bo poudarjala podobno gostoto poselitve kot je obstoječa oziroma v preteklosti načrtovana. Sočasno z intenziviranjem robnih pozidav bo posebno pozornost posvetiti notranji oživitvi Preddvora, Nove vasi in severnega dela Tupalič z izrabo neustrezno eksploatiranih stavbnih zemljišč v središčih, še posebej pa zagotoviti pogoje za prenovo starega naselbinskega jedra z neposredno okolico (prostorska makroenota Jedro). Pri obravnavi prostorskih rešitev te makroenote je potrebno:
(1) regulirati prometni režim z zagotovitvijo boljše pretočnosti skozi jedro in sočasno zagotoviti kvalitetne lokacije za izgradnjo sistema parkirnih žepov;
(2) zagotoviti učinkovite socialne, ekonomske in komunalne ukrepe, ki bodo stimulirali aktiviranje praznih stanovanjskih površin v objektih in spodbuditi investicije v prenovi;
(3) zvišati bivanjske kvalitete v središču, kot posledica prej opisanih funkcionalnih usmeritev, ob kvalitetni preobrazbi lokalnih ambientov, arhitekture in ureditev prostora;
(4) oblikovati zaključene naselbinske prostore z ustvarjanjem ambienta naselja, ki postanejo vodilo za stavbno arhitekturo; gre za oblikovanje sistema ulic, trgov in parkov v navezavi na gozdne strukture naselja ter vse tri vodotoke (Suha, Bistrica, deloma Kokra);
(5) varovati historično jedro in kvalitetno arhitekturno dediščino na ta način, da jo usposabljamo za ustrezne potrebe sodobnega življenja in da ustvarjamo nove arhitekturne kvalitete v kontekstu s podedovanimi;
(6) odpirati dejavnosti in programe naselbinskega centralnega značaja tako, da jih zlagoma usmerjamo tudi na predele povsem proizvodnega značaja, da izločimo dejavnosti industrijsko proizvodnega značaja v delih neposredno v drugem jedru ter stremimo k prepletu funkcij naselja za njegov bolj uravnotežen značaj (mešana območja).
Realno ne moremo računati na obsežnejše oblike prenove v okviru večjih rekonstrukcij v smislu rušenja in nadomeščanja starejšega stanovanjskega fonda, kljub temu pa si moramo prizadevati s prenovo in sanacijo povečati smotrno rabo površin in grajenih struktur.
(preglednica razporeditve stanovanj v okviru UZ Preddvor)
- eno in dvostanovanjske stavbe
JE – S1 SE
JE – JEDRO JE – S2 SE
JE – S4 SE
GO – S1 SE vile
GO – GORIČICA
GO – S2 SE vile
NO – NOVLJANSKO NO – S1 SE
FR – FRANCARIJA FR – S1 SE
PU – PUNGART PU – S1 SE
BE – BELJSKA BE – S1 SE
TU – S1 SE
TU – TUPALIČE
TU – S2 SE
SP – S1 SE
SP – SREDNJE POLJE
SP – S2 SE
NV – NOVA VAS NV – S1 SE, SK
BI – BISTRICA BI – S2 SE
KC – KMETIJSKA CEZURA KC1 – S1 SE
- večstanovanjske stavbe
PU – PUNGART PU – S2 SV
- stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi
JE – JEDRO JE – S3 SK
- območja počitniških hiš
ND – NAD KOKRO ND – S1 SP
BI – BISTRICA BI – S1 SP
NV – NOVA VAS NV – S2 SP
5.2.3.1.4. Razporeditev proizvodnih in poslovnih dejavnosti
Urbanistična zasnova Preddvora vključuje 10,3 hektarov površin za pretežno proizvodne dejavnosti ter
1,6 hektarjev površin za kombinirane proizvodne, storitvene in trgovske dejavnosti. Nekdanji razvoj industrije je temeljil na izključnih funkcijah proizvodnje znotraj za to opredeljenih con. Gospodarski razvoj zadnjega desetletja pa kaže stagnacijo in v nekaterih dejavnostih proizvodnje celo znaten upad potreb po enovrstnih namembnostih območij, krepitev manjših proizvodnih (storitvenih) obratov ter skoraj povsod preplet poslovnih dejavnosti s proizvodnjo. V ta namen se določa formiranje drugega jedra urbanistične zasnove, ki je namenjen mešanim dejavnostim s poudarkom na poslovnih, deloma tudi trgovskih dejavnosti.
(preglednica razporeditve proizvodnih in poslovnih dejavnosti v okviru UZ Preddvor)
JL – JELOVICA JL – P1 PI
PC – POSLOVNA CONA PC – P1 PI
5.2.3.1.5. Razporeditev javne infrastrukture
Javna infrastruktura v okviru urbanistične zasnove Preddvor predstavlja glavnino tovrstne infrastrukture v občini. Deli se na:
(1) površine namenjene javni upravi, ki skupaj z večino ostalih površin javne infrastrukture tvori osrednje jedro naselja in zasnove (sedež Občine Preddvor,.....);
(2) površine namenjene zdravstvu, ki se iz obstoječe lokacije zdravstvenega doma, (ki se namenja večstanovanjskim stavbam) umešča v območje vzgoje in izobraževanja – ob osnovno šolo Matije Valjavca ter lekarna v središču naselja;
(3) površine namenjene vzgoji in izobraževanju v severozahodnem delu urbanistične zasnove (osnovna šola Matije Valjavca, vrtec in pripadajoče športnorekreativne površine), varstvo predšolskih otrok je zagotovljeno z obstoječimi kapacitetami VVZ, ki dopuščajo širitve; s krepitvijo ekonomske varnosti socialno ogroženih bo pričakovati večje popolnitve prostih kapacitet;
(4) površine namenjene kulturi v osrednjem jedru naselja;
(5) površine sakralnega kompleksa s cerkvijo Sv. Petra in pripadajočimi funkcionalnimi objekti ter pogojno (le del se nahaja znotraj UZ Preddvor)
(6) površine socialnega varstva starejših z oskrbovanimi stanovanji.
(preglednica razporeditve površine javne infrastrukture v okviru UZ Preddvor)
JE – JEDRO JE – D1 DV
ŠO – ŠOLA ŠO – D1 DZ, DI
PU – PUNGART PU – D1 DU
5.2.3.1.6. Razporeditev površin mešanih območij
Spremenjen koncept gospodarjenja s prostorom in načrtovanja urbanih središč uvaja področja mešanih dejavnosti. Urbanistična zasnova Preddvor skladno konceptu razvoja uveljavlja dvoje urbanih središč, osrednje jedro v prepletu s površinami javne infrastrukture ter drugo jedro ob vstopu v naselje iz regionalne ceste preko reke Kokre, s poudarjeno poslovno-trgovsko funkcijo. Logičen razvoj poselitve in ugodne prometne razmere terjajo oblikovanje tretjega, manjšega centra, subcentra mešanih dejavnosti v okviru severnega dela Tupalič z navezavo na poslovno-proizvodno cono med regionalno cesto in reko. Hierarhično so središča razporejena po sledečem vrstnem redu, ki ga narekujejo tudi specifični poudarki v strukturi mešanih območij:
(1) osrednje jedro, kot urbano središče prvega reda v območju javne uprave, sakralnega kompleksa, trgovine in kulture;
(2) drugo jedro, kot središče s poudarjeno poslovno-trgovsko funkcijo in
(3) subjedro ob regionalni cesti R1 – 210.
(preglednica površin mešanih območij v okviru UZ Preddvor)
JE – M1 MS
JE – JEDRO
JE – M2 MS
GH – M1 MT
GH – GRAD HRIB
GH – M2 MT
NO – NOVLJANSKO NO – M1 MD
VL – V LOGU VL – M1 MT
BI – M1 MT
BI – M2 MT
FR – FRANCARIJA FR – M1 MD
PU – M1 MD
PU – M2 MD
PU – M3 MD
PU – M4 MD
PU – PUNGART
PU – M5 MD
BE – BELJSKA BE – M1 MD
TU – TUPALIČE TU – M1 MD
JL – JELOVICA JL – M1 MP
PC – M1 MP
PC – POSLOVNA CONA
PC – M2 MD
PG – POD GRADOM PG – M1 MD
5.2.3.1.7. Razporeditev športnorekreacijskih in zelenih površin
Za uravnotežen razvoj urbanistične zasnove ter zagotovitev kvalitetnih pogojev za bivanje in delo je potrebno zagotoviti ustrezne površine za športnorekreacijske dejavnosti in zelene površine.
Urbanistična zasnova Preddvor razpolaga z enakomerno razporejenimi, po namenu disperzno lociranimi, površinami za šport in rekreacijo. Osrednje športne površine nogometnega igrišča s spremljajočimi programi športa in rekreacije na prostem so določene v južnem delu urbanistične zasnove ob gozdnih površinah in reki Kokri. Strelišče je glede na specifiko locirano v severnem delu (dolini potoka Bistrice), rekreativno področje namenjeno tudi turizmu (kamp) pa je umeščeno ob izlivu Bistrice v jezero Črnava. Del športnih in parkovnih površin je opredeljen v sklopu turističnih območij hotelskih kompleksov ob jezeru Črnava (grajski park, tenis,....).
Ob vseh treh vodotokih, Kokri, Bistrici in Suhi je določeno območje drugih zelenih površin, ki sestavljajo mrežo zelenih osi urbanistične zasnove. Preplet rekreativnih in gozdnih površin predstavlja osrednji gozdni hrib, ki se navezuje na jezerske programe ter zelene površine ob potoku Bistrica.
(preglednica razporeditve športnorekreacijskih in zelenih površin v okviru UZ Preddvor)
JE – JEDRO JE – Z1 ZD
GH – Z1 ZP
GH – G1 GRL
PU – PUNGART PU – Z1 ZD
GO – Z1 ZD
GO – G1 GRL
PO – POKOPALIŠČE PO – Z1 ZK
BI – Z1 ZD
BI – Z2 ZS
BI – K1 KO
PG – Z1 ZD
PG – POD GRADOM PG – Z2 ZD
PG – Z3 ZD
KO – Z1 ZD
KO – Z2 ZD
KO – Z3 ZD
KO – KOKRA
KO – Z4 ZD
SU – Z1 ZD
SU – SUHA
SU – Z2 ZD
ŠP – Z1 ZS
ŠP – ŠPORTNI PARK ŠP – Z2 ZS
ŠP – Z3 ZS
5.2.3.1.8. Razporeditev pomembnejših območij in sistemov gospodarske infrastrukture
(1) Prometni sistem
Cestni sistem urbanistične zasnove je v osnovi vpet v dvoje tranzitnih prometnic. Glavna prometna žila
zasnove je regionalna cesta R1 – 210, ki povezuje regijsko središče Kranj preko mednarodnega mejnega prehoda Jezersko s sosednjo Avstrijo. Nanjo se navezuje prečna tranzitna cesta LC 183 051, ki regionalno cesto vodi skozi niz naselij pod hribi s končno navezavo Preddvor – Tržič.
Notranja prometna mreža izhaja iz zgodovine naselij ter zagotavljanja dostopnosti do njih. Razbremenitev obstoječega sistema je določena z izvedbo dvoje novih priključkov na regionalno cesto. Severovzhodni z mostom preko Kokre predstavlja razbremenitev sekundarnega urbanega središča in omogoča direktni priključek hotelsko-turističnega kompleksa na regionalno cesto, drugi, južni pa navezavo poslovnoindustrijskihcon na obeh bregovih reke Kokre prav tako na regionalno cesto R1 – 210.
(2) Ostale infrastrukturne ureditve
Komunalna infrastruktura urbanistične zasnove se izvaja na osnovi detajlnih planov posameznih nosilcev vzdrževanja in razvoja sistema infrastrukture ter v skladu z generalnimi koncepti usmeritev dolgoročnega plana občine Preddvor.
5.2.3.2. Razporeditev dejavnosti v prostoru
Urbanistična zasnova občine Preddvor določa razmestitev dejavnosti v prostoru. Opredeljuje jih po prevladujoči namenski rabi ter definira območje možnega prepleta prevladujočih dejavnosti.
Zaporedna
številka
Oznaka in poimenovanje makroenote Prevladujoča namembnost
01 JE – JEDRO SE, SK, MS, DV
02 ŠO – ŠOLA DZ, DI
03 GH – GRAD HRIB MT, ZP, GRL
04 GO –GORIČICA SE, ZD, GRL
05 NO – NOVLJANSKO SE, MD
06 FR – FRANCARIJA SE, MD
07 PU – PUNGART DU, MD, SE, SV
08 BE – BELJSKA MD, SE
09 ND – NAD KOKRO SP
10 TU – TUPALIČE SE, MD, EN, DC, G
11 JL – JELOVICA PI, MP, OC
12 PC – POSLOVNA CONA PI, MP, MD
13 SP – SREDNJE POLJE SE
14 PO – POKOPALIŠČE ZK
15 NV – NOVA VAS SE, SK, SP, KI
16 KC2 – KMETIJSKA CEZURA KI
17 VL – V LOGU MT
18 BI – BISTRICA SP, MT, ZS, KO, GTL, VC, ZD
19 ČR – ČRNAVA VC
20 PG – POD GRADOM MD, ZD, VC
21 KO – KOKRA VC, ZD
22 SU – SUHA ZD, VC
23 ŠP – ŠPORTNI PARK ZS, KI
24 KC1 – KMETIJSKA CEZURA SE, KI
29.člen
5.2.4. Podrobnejša zasnova namenske rabe
5.2.4.1. Območja na katerih so z družbenim planom določena stavbna zemljišča Urbanistična zasnova Preddvor vključuje 145 hektarov zemljišč, pri čemer jih je z družbenim planom namenjenih stavbnim zemljiščem 93,1 hektarov. Preglednica v nadaljevanju prikazuje seznam območij s prikazom podobmočij, ki so opredeljena kot stavbna zemljišča.
(preglednica podobmočij makrocelot, ki so z družbenim planom opredeljena kot stavbna zemljišča)
Zap. št. Oznaka in poimenovanje makroenote Podobmočja
Prevladujoča namembnost
Površina stavbnih zemljišč v ha
JE – Z1 ZD 1,2
JE –S1 SE 0,4
JE –S2 SE 0,8
JE – S3 SK 0,4
JE – S4 SE 0,1
JE – M1 MS 1,1
JE – M2 MS 1,2
01 JE – JEDRO
JE – D1 DV 0,2
02 ŠO – ŠOLA ŠO – D1 DZ, DI 2,8
GH – M1 MT 0,8
03 GH – GRAD HRIB GH – Z1 ZP 0,7
GH – M2 MT 0,8
GO – S1 SE 0,1
04 GO - GORIČICA GO – S2 SE 0,1
GO – Z1 ZD 1,1
NO – S1 SE 3,2
05 NO – NOVLJANSKO
NO – M1 MD 0,03
FR – S1 SE 2,5
06 FR – FRANCARIJA
FR – M1 MD 0,07
PU –D1 DU 0,1
PU – M1 MD 0,1
PU – M2 MD 0,05
PU – M3 MD 0,07
URADNO GLASILO OBČINE PREDDVOR št. 11 6. 27. stran oktober 2004
PU – M4 MD 0,06
PU – M5 MD 0,04
PU – S1 SE 6,3
PU – S2 SV 1,22
PU – Z1 ZD 3,26
BE – M1 MD 0,06
08 BE – BELJSKA
BE – S1 SE 1,40
09 ND – NAD KOKRO ND – S1 SP 2,1
TU – S1 SE 9,7
TU – S2 SE 0,3
TU – M1 MD 1,3
TU – E EN 0,1
10 TU – TUPALIČE
TU – I DC 1,8
JL – P1 PI 6,9
11 JL – JELOVICA JL – M1 MP 1,7
JL – O1 OC 0,3
PC – P1 PI 2,7
12 PC – POSLOVNA CONA PC – M1 MP 0,5
PC – M2 MD 0,3
SP – S1 SE 0,5
13 SP – SREDNJE POLJE
SP – S2 SE 0,2
14 PO – POKOPALIŠČE PO – Z1 ZK 1,4
NV – S1 SE, SK 5,7
15 NV – NOVA VAS NV – S2 SP 0,5
17 VL – V LOGU VL – M1 MT 2,6
BI – S1 SP 0,04
BI – S2 SE 0,2
BI – M1 MT 0,07
BI – M2 MT 0,02
BI – Z1 ZD 6,6
18 BI – BISTRICA
BI – Z2 ZS 6,1
PG – M1 MD 0,6
PG – Z1 ZD 1,1
PG – Z2 ZD 0,2
20 PG – POD GRADOM
PG – Z3 ZD 0,2
KO – Z1 ZD 0,7
KO – Z2 ZD 1,0
KO – Z3 ZD 0,5
21 KO – KOKRA
KO – Z4 ZD 1,3
SU – Z1 ZD 1,2
22 SU – SUHA
SU – Z2 ZD 1,1
ŠP – Z1 ZS 1,1
23 ŠP – ŠPORTNI PARK ŠP – Z2 ZS 2,2
ŠP – Z3 ZS 0,5
24 KC1 – KMETIJSKA CEZURA KC1 – S1 SE 0,03
5.2.4.2. Območja, ki se jim namenska raba ne spreminja (površine, ki niso namenjene stavbnim
zemljiščem)
Površine, ki so sicer vključene v urbanistično zasnovo Preddvor, a v tem srednjeročnem obdobju niso namenjena stavbnim zemljiščem in zato ohranjajo prvotno namensko rabo. Za njih je v primeru spremembe namenske rabe potrebno predhodno v postopku sprememb in dopolnitev pridobiti pozitivna mnenja tangiranih nosilcev urejanja prostora.
(preglednica podobmočij makrocelot, ki se jim ohranja prvotna namenska raba in niso namenjena stavbnim
Zap. št.
Oznaka in poimenovanje
makroenote
Podobmočja
03 GH – GRAD HRIB GH – G1 GRL 1,3
04 GO – GORIČICA GO – G1 GRL 2,1
10 TU – TUPALIČE TU – G1 G 0,8
15 NV – NOVA VAS NV – K KI 4,2
KC2 – KMETIJSKA
CEZURA
KC2 – K KI 0,7
BI – K1 KO 4,9
BI – G1 GTL 2,0
BI – G2 GTL 6,2
BI – V1 VC 0,9
19 ČR – ČRNAVA ČR – V VC 2,2
20 PG – POD GRADOM PG – V1 VC 0,4
KO – V1 VC 0,2
21 KO – KOKRA KO – V2 VC 2,2
KO – V3 VC 2,3
22 SU – SUHA SU – V1 VC 0,3
23 ŠP – ŠPORTNI PARK ŠP – K KI 0,4
KC1 – KMETIJSKA
KC1 – K KI 12,0
30. člen
5.2.5. Opredelitve za uresničevanje zasnove
5.2.5.1. Območja kompleksne graditve z vrsto izvedbenega prostorskega akta
S to urbanistično zasnovo se določa območja kompleksne graditve za katera je potrebna izdelava izvedbenega prostorskega akta. Posebej so opredeljena območja veljavnih izvedbenih prostorskih aktov (v nadaljevanju IPA), območja kjer so veljavni IPA že izdelani in se jim spreminja način urejanja v prostorske ureditvene pogoje, območje veljavnih IPA, ki se uporabljajo do sprejetja novih in območja novih IPA z opredelitvijo prevladujoče namenske rabe.
Območje Urbanistične zasnove Preddvor je bilo doslej urejano s prostorskimi ureditvenimi pogoji.
Preglednica veljavnih IPA:
- Prostorski ureditveni pogoji za Dobrave (Ur.l. RS štev. 74/94, Uradno glasilo Občine Preddvor štev.6/98, 2/02);
- Prostorski ureditveni pogoji za ureditvena območja naselij Preddvor, Tupaliče, Potoče in Breg ob Kokri (Uradni vestnik Gorenjske štev. 15/88, Uradno glasilo Občine Preddvor štev. 6/98, 2/02, 10/02, 8/03);
- Prostorski ureditveni pogoji za Jezersko (Ur.l. R5S štev. 41/92, Uradno glasilo Občine Preddvor štev. 2/02);
- Prostorski ureditveni pogoji za Kranjsko in Sorško polje (Ur.l. RS štev. 43/93, 3/94, 27/96, 6/01, Uradni vestnik Gorenjske štev. 17/96, 44/96, 43/97, 49/17, 28/98, 33/98, Uradno glasilo Občine Preddvor štev. 6/98, 2/02, 8/03, Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem štev. 1/99, 3/99, 1/00, 2/00);
- Prostorski ureditveni pogoji za ureditveno območje Krvavec (Ur.l. RS štev. 47/94, Uradno glasilo Občine Preddvor štev. 2/02).
Uvajajo se območja novih IPA:
- LN Zaplata
- LN Poslovna cona – sever
- LN Poslovna cona – jug
- LN Jelovica – sever
- LN Jelovica – jug
- LN V Logu
Za območja kompleksne graditve s z družbenim planom opredelijo programske zasnove. Za infrastrukturne objekte, naprave in omrežja, ki jim v dolgoročnem planu še ni možno precizirati potekov se prav tako opredeli izdelava lokacijskih načrtov.
6. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE DOLGOROČNEGA PLANA
31. člen
6.1. Usmeritve za načine urejanja prostora z izvedbenimi prostorskimi akti
Dolgoročni plan podrobnejše usmeritve za način urejanja prostora določa v okviru urbanistične zasnove v poglavje 5.2. tega odloka.
Za celotno območje občine Preddvor pa se določajo sledeči načini urejanja prostora:
6.1.1. Prostorski ureditveni pogoji
S prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP) se urejajo:
(1) makrocelota urbanistične zasnove Preddvor razen območij, ki so navedena v podpoglavju 6.1.2. in se urejajo z lokacijskimi načrti; makrocelote nižinskega in hribovitega dela ter doline Kokre;
(2) območja znotraj makrocelote urbanistične zasnove Preddvora, ki jim je določena izdelava lokacijskih načrtov v kasnejših fazah izvajanja (začasni PUP);
(3) za območje celotne občine Preddvor, razen izjem naštetih v predhodnih dveh alineah se do sprejetja novih PUP uporabljajo veljavni, zakonito in na veljavni pravni podlagi sprejeti PUP.
(preglednica območij urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji)
Makrocelota Št. območja Makroenota Oznaka/način urejanja
01 JEDRO JE / PUP
02 ŠOLA ŠO / PUP
03 GRAD HRIB GH / PUP
04 GORIČICA GO / PUP
05 NOVLJANSKO NO / PUP
06 FRANCARIJA FR / PUP
07 PUNGART PU / PUP
08 BELJSKA BE / PUP
09 NAD KOKRO NK / PUP
10 del TUPALIČE –SEVER TU / PUP
13 SREDNJE POLJE SR / PUP
14 POKOPALIŠČE PO / PUP
15 NOVA VAS NV / PUP
16 KMETIJSKA CEZURA KC2 / PUP
18 BISTRICA BI / PUP
19 ČRNAVA ČR / PUP
20 POD GRADOM PG / PUP
21 KOKRA KO / PUP
22 SUHA SU / PUP
23 ŠPORTNI PARK ŠP / PUP
UZ PREDDVOR
24 KMETIJSKA CEZURA KC1 / PUP
6.1.2. Izvedbeni prostorski akti (lokacijski načrti)
Občina Preddvor prostorske ureditve določa s prostorskimi akti. Z lokacijskimi načrti občina ureja območja, ki so predvidena za graditev, širitev ali prenovo naselij ter za izvajanje drugih posegov v prostor in zahtevajo kompleksen pristop k načrtovanju izrabe prostora. Za posamezne načrtovane posege se izdelajo sledeči lokacijski načrti:
(preglednica območij urejanja z lokacijskimi načrti)
10 del TUPALIČE – JUG (ZAPLATA) TU / LN
11 JELOVICA – SEVER JE / LN
11 JELOVICA – JUG JE / LN
12 POSLOVNA CONA – SEVER PC / LN
12 POSLOVNA CONA – JUG PC / LN
17 V LOGU VL / LN
6.1.3. Uskladitev pojmov
Veljavni izvedbeni prostorski akti (ZN, UN, LN) se v skladu z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list
RS, št. 110/02 in 8/03) štejejo za lokacijske načrte.
32. člen
6.2. Programske zasnove za pomembnejša območja kompleksne graditve
Dolgoročni plan določa za območja pomembnejše kompleksne graditve, katerih realizacija je predvidena v prvi etapi izvajanja dolgoročnega plana, izdelavo programskih zasnov.
(preglednica območij za katera se izdelajo programske zasnove)
oznaka programske zasnove ime programske zasnove način urejanja
A BISTRICA JUG PUP
B POSLOVNA CONA LN
C ŠPORTNI PARK PUP
D TUPALIČE JUG – ZAPLATA LN
E TUPALIČE VZHOD PUP
33. člen
6.3. Merila za odstopanje izvedbenih prostorskih aktov od dolgoročnega plana
Z izvedbenimi prostorskimi akti (IPA) se na podlagi usmeritev iz prostorskega plana podrobneje določijo v smislu meril in pogojev za urejanje. Pri podrobnejšem določanju razmejitev, meril in pogojev v IPA so dopustna odstopanja:
I. glede namembnosti površin v območjih, ki niso namenjena poselitvi so dopustna odstopanja za posege, ki ne predstavljajo trajno spremembo prostora in njegove rabe, saj je z namensko rabo v prostorskem planu določena pretežna namembnost površin;
II. glede velikosti stavbnih zemljišč so dopustna manjša odstopanja od grafično določenih meja:
(1) za določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječemu objektu,
(2) za dozidavo k obstoječemu objektu, če ta ne presega 30 % obstoječe zazidane površine objekta, pri čemer se upošteva tudi razširitev funkcionalnega zemljišča,
(3) kadar razmejitev ne poteka po parcelni meji in razširitev gradbene parcele ne presega 500 m2 površine, razširitev stavbnega zemljišča ni možna preko meje stavbnih zemljišč iz prostorskega plana, ki sovpada s parcelno mejo III. za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1964 se lahko določi funkcionalno zemljišče, čeprav v prostorskem planu ni prikazano stavbno zemljišče, to pa ne velja za pomožne objekte za kmetijstvo, IV. glede meja IPA so dopustna manjša odstopanja, kadar je potrebno v okviru IPA urediti tudi prometno ali drugo infrastrukturo in je ureditev tega najprimernejša z istim IPA v istem postopku, sme biti sprememba območja urejanja izključno povezana s predmetom urejanja IPA; povečave območja za potrebe zazidave ali drugih ureditev niso dopustne.
34. člen
6.4. Kriteriji za dopolnjevanje dolgoročnega plana
Pri spreminjanju in dopolnjevanju tega dolgoročnega plana občina Preddvor ne bo obravnavala predlogov za dopolnitev plana:
(1) ki bodo v nasprotju z osnovnimi cilji in usmeritvami tega dokumenta;
(2) ki bodo negativno in prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne razmere;
(3) ki bodo prekomerno povečevali prometne obremenitve v območjih s slabim prometnim omrežjem, s turistično razvojno usmeritvijo, s poudarjenim varstvom naravnih vrednot in kulturne dediščine;
(4) ki bodo s svojo dejavnostjo, lego in oblikovanjem (velikostjo) predstavljali potencialno razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in okolja.
Občina Preddvor bo v roku pol leta od uveljavitve dolgoročnega plana pripravila program skupnih nalog na področju urejanja prostora in varstva okolja s sosednjimi občinami. Za določitev trase gondolske povezave s Krvavcem občina sodeluje s sosednjo občino Cerklje na Gorenjskem pri pripravi študije ranljivosti ter celovite presoje vplivov na okolje.
35. člen
6.5. Program dodatnih analiz, raziskav in študij
Občina Preddvor bo v roku pol leta od uveljavitve dolgoročnega plana, najkasneje pa ob pripravi strategije prostorskega razvoja občine, pripravila utemeljen program dodatnih analiz, raziskav in študij, ki so potrebne na območju občine. Poudarek bo dan pripravi strokovnih podlag za ponovno vrednotenje kmetijskih zemljišč, izdelavi študije varstva okolja (poročilo o vplivih na okolje) in prometnega urejanja, predvsem novih priključkov na regionalno cesto. Izdelana bo ocena stanja in vrednotenje površinskih kopov (kamnolomi in gramoznice) ter študija vodnogospodarskih ureditev ključnih vodotokov. Opraviti je potrebno tudi analize v smislu ekonomske upravičenosti, naravovarstvene presoje ter vse druge presoje, ki bodo podale najboljšo varianto gondolske povezave naselja Kokre s Krvavcem. Skladno Zakonu o urejanju okolja (Ur.l. RS štev. 32/93) je potrebno pred določitvijo koridorja gondolske povezave ter kolesarske poti opraviti študijo ranljivosti okolja ter celovito presojo vplivov na okolje pred samo realizacijo posega pa presojo vplivov na okolje.
III. DRUŽBENI PLAN
36. člen
Družbeni plan občina Preddvor opredeljuje konkretizacijo srednjeročnih ciljev na področju kompleksnega urejanja prostora. Določa izdelavo šestih programskih zasnov.
2. PROGRAMSKE ZASNOVE
37. člen
Za območje kompleksnih posegov občina Preddvor določa izdelavo šestih programskih zasnov. Večina od A do F se nanaša na območja kompleksnega urejanja v okviru Urbanistične zasnove Preddvor, ena F pa na organizacijo prostora v okviru širitve območij za poselitev naselja Tupaliče.
(preglednica območij programskih zasnov)
Zaporedna oznaka Poimenovanje programske zasnove Prevladujoča namembnost
A Bistrica jug KO, GTL, SE
B Poslovna cona MD, MP, PI
C Športni park ZS, KI
D Tupaliče jug (Zaplata) SE
E Tupaliče vzhod SE
38. člen
A) PROGRAMSKA ZASNOVA OBMOČJA 18 DEL – BISTRICA JUG
1.0. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA
Zelene gozdne površine ob izteku pritoka Bistrice v jezero Črnava so atraktiven prostor za ureditev turistično rekreacijskih površin sezonskega značaja. Območje programske zasnove leži med kompleksom strelišča na severu, jezerom na jugu ter naseljem Nova vas na zahodu; na vzhodu je omejeno z zelenimi gozdnimi in kmetijskimi površinami, hkrati pa se v manjšem delu navezujejo na nastanitveno turistični kompleks Ob Turnu. Površina območja znaša 10,6 hektarja.
2.0. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI S PODLAGAMI ZA DOLOČITEV STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
2.1. Zasnova dejavnosti
Organizacija dejavnosti znatno upošteva dejstvo ohranitve prvinskosti krajine območja, zato so programi umeščeni v sklopih med katerimi se obvezno ohranjajo obsežne gozdne površine. Preko območja poteka turistična pešpot, ves motorni promet se vodi po obstoječi prometnici vzhodno ob območju in se zaustavlja zgolj na dvoje parkirnih žepih tik ob prometnici.
2.2. Podrobnejša zasnova funkcionalnih celot
Celotno območje urejanja se grupira v štiri načelne funkcionalne celote z naslednjo načelno prevladujočo dejavnostjo:
-?FC GTL1 funkcionalna celota kampa v osrednjem delu, vezana na direktni dostop z vzhoda mimo načrtovanega nastanitveno turističnega kompleksa Ob Turnu, z recepcijo, parkiriščem takoj ob vstopu ter prostori za postavitev šotorov;
-?FC GTL2 funkcionalna celota severno od jezera Črnava je namenjena pretežno površinam za sprostitev in oddih ob jezeru, s prostori za sončenje, otroškim igriščem, sprehajalno povezovalno pešpotjo s klopmi ter sezonski okrepčevalnici;
-?FC GTL3 funkcionalna celota severno nad kampom s prostorom za mirujoči promet obiskovalcev ter
prostori za piknike v naravi; tako kakor preko vseh ostalih funkcionalnih celot poteka tudi preko te sprehajalna pešpot.
-?FC GTL4 najsevernejša funkcionalna celota namenjena rekreaciji v naravnem okolju ob Bistrici s trim stezo in sprehajalno potjo (glede na potrebe kampa se v viških sezone del kampa lahko nadaljuje tudi v to celoto);
2.3. Vrsta izvedbenega prostorskega akta Krajinsko občutljivo obrečno področje se ureja s posebnimi določbami prostorskih ureditvenih pogojev.
3.0. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE TER
VAROVANJE NARAVNIH VREDNOT
Obvodni svet Bistrice predstavlja kvaliteten naraven habitat, zato je pri urejanju območja snovati programe tako, da so dejavnosti, ki bi bile lahko potencialni vir negativnih ekoloških vplivov (mirujoči promet, povezovalna prometnica, ipd.) locirane v vzhodnem, višjeležečem delu, kjer že do sedaj potekajo ceste, ob reko pa je umestiti sprehajalne poti. Konkretizacija ukrepov varstva narave se opredeli pri izdelavi prostorskih ureditvenih pogojev.
4.0. GOSPODARSKA INFRASTRUTKURA OBMOČJA, OBJEKTI IN NAPRAVE
Razen elementarne infrastrukture območje urejanja ne bo narekovalo zahtevnejših energetskih, komunalnih in prometnih opremljanj.
5.0. ETAPNOST REALIZACIJE
Območje se bo opremljalo postopno v skladu z izkazanim interesom.
6.0. USMERITVE V PRIMERU NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ
Hudourniški značaj Bistrice narekuje opredelitev programov, na katere bi visok vodostaj imel negativne posledice izven kote visokih voda, pretežno v vzhodnem delu posamezne funkcionalne enote.
39. člen
B) PROGRAMSKA ZASNOVA OBMOČJA 12 – POSLOVNA CONA
1.0. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA Z IZHODIŠČI ZA RAZVOJ
Nižje ležeči predeli urbanistične zasnove Preddvor, ki se nahajajo na spodnji terasi ob reki Kokri so v delu pod obstoječim mostom določeni kot površine za nadaljnji razvoj območij proizvodnih in mešanih dejavnosti.
Levi breg Kokre je v skladu s konceptualnimi izhodišči urbanistične zasnove zato opredeljen kot preplet obeh omenjenih dejavnosti. Območje, ki je predmet programskih zasnov leži nad reko Kokro in regionalno cesto R1 – 210, južno od mesta, ki povezuje Preddvor z regionalno cesto. Na jugu se območje zaključuje s strnjenim kompleksom kmetijskih zemljišč. Površine, ki so predmet programske zasnove obsegajo 3,7 hektarjev zemljišč.
2.0. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI S PODLAGAMI ZA DOLOČITEV STAVBNIH ZEMLJIŠČ
Območje poslovne cone predstavlja funkcionalno zaokrožitev obstoječih in načrtovanih programov preko reke s čimer se po izgradnji dodatnega mostu preko Kokre, dejavnosti prometno in ostalo infrastrukturno povežejo. Med njimi se določa intenziven zeleni preduh obvodne avtohtone vegetacije s poteki pešpoti in kolesarskih stez vzdolž reke, povezanih z brvjo. Pešpot in kolesarska steza predstavljata na obravnavanem odseku del sicer obsežne obvodne povezave, ki se razteza vzdolž poteka vodotoka Bistrica vse od severa, preko rekreacijskega območja s prostori za piknike, trimstezo in kampom nad jezerom Črnava, mimo jezera, ob potoku Bistrica do izliva v Kokro nato pa dalje ob reki do športnega parka na jugu, del poti pa skrene preko regionalne ceste v smeri Možjance in dalje kot planinska pešpot in gorska kolesarska steza nadaljuje preko Štefanje gore v smeri proti Jezerskem in dalje v Avstrijo.
2.2. Organizacija razmejitve dejavnosti
Organizacija dejavnosti izhaja iz izhodišč oblikovanja tako proizvodne kot poslovne cone, ki v severnem delu prehaja v mešano območje storitvenih, stanovanjskih in trgovskih dejavnosti ter se tako naveže na programe sekundarnega urbanega središča preko reke, ki se oblikuje na obeh straneh ceste ob severnem delu proizvodne cone Jelovica.
Območje je funkcijsko razdeljeno na štiri funkcionalne celote in sicer:
-?FC PI1 kot osrednja funkcionalna celota industrijsko-poslovnega dela levega brega reke Kokre, preko
katere poteka tudi prometna povezava, ki se preko mostu navezuje na industrijsko območje desnega brega Kokre;
-?FC MP1 kot mešano območje prepleta storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti ter
-?FC MD1 kot mešano območje prej naštetih z dodatno poudarjeno poslovno-trgovsko in stanovanjsko
funkcijo;
-?FC ZD1 predstavlja funkcionalno celoto zelenega obvodnega pasu z avtohtono vegetacijo, pešpotjo in kolesarsko stezo ob reki.
2.3. Vrsta izvedbenega prostorskega akta
Ker gre za izrazito kompleksno gradnjo se določa izdelava dveh lokacijskih načrtov, ki podrobneje opredelita meje, namen s pogoji za izrabo območja, merila in pogoji za oblikovanje in urejanje, merila in pogoji za izvedbo prometnega, komunalnega in energetskega omrežja ter etapnost izvedbe posegov. Lokacijska načrta tudi podrobneje prikažeta razmejitve med proizvodnimi, poslovnimi in ostalimi dejavnostmi.
3.0. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Območje predstavlja poudarjen poslovno proizvodni del naselbinskega tkiva Preddvora. Temu primerno je podrejen koncept oblikovanja.
Ker gre za vstopne dele v nastajajoče mestno tkivo Preddvora je potrebno v oblikovnem smislu posebno pozornost posvetiti zasnovi prostora v južnem delu (vedute iz smeri Tupalič) ter vzhodnem delu ob regionalni cesti.
4.0. GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA OBMOČJA, OBJEKTI IN NAPRAVE
Prometna infrastruktura
Območje se prometno primarno navezuje na obstoječo regionalno cesto R1 – 210 s troje priključkov, preko reke pa se z mostom navezuje tudi na industrijsko cono desnega brega.
Vodovodno in kanalizacijsko omrežje
Širitev poselitve na obravnavanem zemljišču zahteva sočasno komunalno opremljanje. Glede na kapaciteto območja se določa navezava na obstoječe sisteme, ki se ustrezno rekonstruirajo in dogradijo. Kanalizacijsko se območje priključuje na zbirni kanal s končno dispozicijo v čistilni napravi preko reke.
Energetika
Obstoječe sekundarno energetsko elektroomrežje ne zadošča potrebam širitve obsega poselitve naselja, zato se določa etapna dopolnitev obstoječe oz. kasneje izgradnja nove trafopostaje. Novi priključki, omrežje in povezave javne razsvetljave se izvajajo kabelsko. Določa se toplifikacija območja v celoti.
Telekomunikacije
Glede na potrebno število novih telefonskih priključkov obstoječe TK omrežje ne zadostuje; določa se izvedba nove TK mreže s priključkom na obstoječo ATC. Novodoločeno omrežje se izvaja kabelsko.
Javna higiena
Določa se ločeno zbiranje in odvoz komunalnih in ostalih odpadkov (ekološki otoki). Zbiranje se vrši na za to posebej določenih lokacijah.
5.0. USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE
Lokacija ne zahteva posebnih usmeritev za navedeno področje z izjemo ohranjanja obvodnega sveta na zahodnem robu območja (FC ZD1).
6.0. ETAPNOST REALIZACIJA
Možna je fazna izgradnja območja, pri čemer je potrebno predhodno ali sočasno izvesti vso pripadajočo in tranzitno komunalno infrastrukturo, objekte in naprave, ki zagotavljajo delovanje posamezne faze, še posebej cestne priključke na regionalno cesto ter kanalizacijsko omrežje z navezavo na ČN Preddvor preko reke.
7.0. USMERITVE V PRIMERU NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ
Ureditveno območje poslovna cona se nahaja na področju, kjer razen nevarnosti visokih voda ni pričakovati izjemnih nevarnosti; zagotavljati je potrebne ukrepe protipožarnega varstva in varstva pred visokimi vodami reke Kokre.
40. člen
C) PROGRAMSKA ZASNOVA OBMOČJA 23 – ŠPORTNI PARK
Usmeritve za pripravo zasnov temeljijo na izhodišču povezave zelenih potez ob reki Kokri ter Bistrici (manj intenzivno ob potoku Suha) od severa urbanistične zasnove, kjer ima ta poudarjeno turistično funkcijo do juga z možno poudarjeno naselbinsko funkcijo osrednjega športnega parka. Območje se nahaja na skrajnem južnem delu urbanistične zasnove na levem bregu reke Kokre in obsega 3,7 hektarjev zemljišč.
2.0. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI IN NAMENSKA RABA PROSTORA
Območje je v celoti namenjeno športnorekreativni dejavnosti (FC ZS1). Osrednji del površin zavzema nogometno igrišče standardnih dimenzij z atletsko stezo. Na osrednji objekt se na jugu in severu vežejo ostali športni programi s spremljajočimi objekti (garderobe, sanitarije, klubski prostori, okrepčevalnice) in površinami za mirujoči promet. Dovoz v območje je opredeljen z vzhodne strani. Na zahodu so med reko in športnim parkom zelene gozdne površine v funkciji rekreacijskih in sprehajalnih (tudi kolesarska steza) površin urbanistične zasnove Preddvor.
3.0. ZASNOVA INFRASTRUKTURNIH OMREŽIJ
Ceste
Ureditveno območje športnega parka se prometno navezuje na obstoječo lokalno cesto s severa, v jugovzhodnem delu pa tudi na cesto, ki obkroža večji del kompleksa in se navezuje na naselje Tupaliče.
Organizacija uvozov sloni na treh rednih in dveh izrednih uvozih. Vse ceste in parkirišča so lahko v ekološki izvedbi (neasfaltirana).
Vodovod in kanalizacija
Zaradi predvidenih novogradenj ne bo potrebno bistveno rekonstruirati in dograditi omrežja obeh sistemov. Omrežje je s kanalizacijo potrebno v zadnji fazi navezati na zbiralnik, ki vodi na čistilno napravo.
Električna energija
Obstoječe sekundarno energetsko omrežje zadošča potrebam predlaganega programa, zato ne bo potrebna gradnja dodatne TP. Novi priključki, omrežje in razsvetljava se izvajajo kabelsko. Območje bo priključeno tudi na toplovodno omrežje, oziroma se napaja preko lastnega vira (plinske cisterne).
TK omrežje
Obstoječe TK omrežje omogoča zadostno število priključkov. Novo omrežje se v primeru potrebe izvaja kabelsko.
Odpadki
Vsi komunalni odpadki bodo odstranjeni z zbiranjem v kontejnerjih na posebej določenem odjemalnem mestu in rednim odvozom in komunalno deponijo.
4.0. USMERITVE ZA ARHITEKTONSKO, URBANISTIČNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Glede na lego in dejavnost posebne usmeritve glede posegov niso potrebne.
5.0. FAZNOST REALIZACIJE POSEGOV
Gradnja v območju športnega parka faznost ni definirana. Odločitve o etapah in posegih po posameznih funkcionalnih conah so medsebojno neodvisne.
Ureditveno območje se nahaja na področju kjer razen visokih voda ni pričakovati izjemnih nevarnosti, zato je zagotavljati potrebne ukrepe protipožarnega varstva (zagotovitev zadostnih odmikov med objekti) in pravilno umestiti spremljajoče objekte z upoštevanjem višine stoletnih voda.
41. člen
D) PROGRAMSKA ZASNOVA OBMOČJA 10 DEL – TUPALIČE JUG - ZAPLATA
Urbanistična zasnova Preddvor je na svojem vzhodnem delu pod pobočjem v območje stavbnih zemljišč vključila tudi površine za stanovanjsko gradnjo višjega standarda. Ureditveno območje se nahaja vzhodno od regionalne ceste R1 – 210 ter hkrati južno od prometnice, ki povezuje Tupaliče z Možjanco. Del površin je v ravninskem delu med gostiščem Zaplata in pobočjem, del pa v pobočju. Površina območja programske zasnove znaša 3,0 hektarja.
2.1. Zasnova razmejitve dejavnosti z opredelitvijo funkcionalne celote
Lega območja v prostoru in konfiguracija terena sta bistveni za organizacijo razmestitve dejavnosti eno in dvostanovanjskih stavb s poudarjenim tipom vil.
Konceptualno je območje programske zasnove 10 del – Tupaliče jug – Zaplata zaokroženo zgolj v eno funkcionalno celoto, ki zajema tako ravninski del kot ohranitev gozdnih površin na zahodu.
2.2. Vrsta izvedbenega prostorskega akta
Območje, ki ga obravnava programska zasnova je le del širšega območja prepleta večih dejavnosti, zato se za celoto določa izdelava lokacijskega načrta.
Z juga vedutno izpostavljena lega stanovanjskega dela območja narekuje kvalitetno oblikovanje soseske, ki mora temeljiti na usklajenih zasnovah stavbnih mas, enotnosti naklonov in enotnih materialih ter barvah streh. Območje mora zagotavljati upoštevanje enotnega urbanističnega rastra, kar omogoča optimalnost izrabe funkcionalnih zemljišč, dostopov in dovozov ter ustrezno požarno varnost. Konkretizacija se predpiše v izvedbenem prostorskem načrtu.
Prometno omrežje
Dejavnosti območja in značilnosti terena narekujejo dostope do objektov izključno s priključki, ki se izvedejo iz obeh prometnic ob zahodnem in severnem robu širitve obstoječega naselja.
Območju se zagotavlja potrebna električna energija preko dograjene obstoječe trafopostaje. Do območja in po območju se razvodi izvedejo v kablirani zemeljski izvedbi. Območje je za potrebe ogrevanja vezano na sistem toplifikacija Preddvora.
Kanalizacijsko in vodovodno omrežje
Za potrebe funkcioniranja dejavnosti stanovanjske cone se izvede ustrezno kanalizacijsko in vodovodno omrežje.
Določa se izvedba telekomunikacijskega omrežja z navezavo na ATC, oziroma variantno na razpoložljive vode ob območju.
Odpadki se ločujejo. V stanovanjski coni se odpadki ločeno zbirajo in odvažajo po pooblaščeni organizaciji na deponijo komunalnih odpadkov, skladno konceptu celotnega dela naselja.
Skladno lokaciji in iz tega izhajajočih omejitev se v mejah možnosti varujejo in blago zaokrožujejo gozdni robovi, ter sonaravno urejajo zelene površine. Glede na dejansko stanje območja je v hortikulturnih ureditvah obvezno intenzivirati zelene preduhe ter vmesne vložke drevesne vegetacije.
6.0. ETAPNOST REALIZACIJE
Realizacija posameznih funkcionalnih celot je med seboj povsem neodvisna. Etapnost je pogojena zgolj za ukrepe zagotovitve usklajene komunalne infrastrukture.
7.0. USMERITVE V PRIMERU NARAVNIH ALI DRUGIH NESREČ TER OBRAMBE
Pri realizaciji območja je potrebno zagotoviti vse ukrepe v zvezi z eventualnim plazenjem terena vzhodnega pobočja ter ukrepe zagotovitve statično kvalitetne gradnje. Pred pričetkom je za vzhodni del obvezno pridobiti geomehanska poročila o stanju terena.
42. člen
E) PROGRAMSKA ZASNOVA OBMOČJA NASELJA TUPALIČE VZHOD
Naselje Tupaliče se je razvilo na zgornji polici reke Kokre ob stari prometnici Kranj – Preddvor – Jezersko. Z realizacijo regionalne ceste R1 – 210 kot obvoznice naselja se je oblikovala enklava prostih površin na vzhodu naselja, ki jih je z ustreznim zelenim odmikom od regionalne ceste nameniti širjenju poselitve naselja Tupaliče na vzhod. Širitev naselja je namenjena zagotovitvi zadostnih in hkrati potrebnih površin za zagotovitev stavbnih zemljišč naravnega poselitvenega prirasta naselja. Površina območja znaša 2,8 hektarjev.
2.0. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI S PODALGAMI ZA DOLOČITEV STAVBNIH ZEMLJIŠČ
2.1. Zasnova razmejitve dejavnosti
Ureditveno območje predstavlja funkcionalno zaokrožitev naselja Tupaliče. Ker gre za sorazmerno majhne površine je na njih logičen razvoj individualne gradnje, čemur se namenja celotno območje urejanja. Le del površin na vzhodu vzdolž celotnega poteka regionalne ceste je namenjen zeleni cezuri med mirno stanovanjsko sosesko in prometnico.
V območju se že nahaja nekaj stanovanjskih objektov, ki predstavljajo obstoječi vzhodni rob naselja.
Območje je v skladu z razmejitvijo dejavnosti razdeljeno na troje funkcionalnih celot in sicer:
- FC SE1, ki predstavlja osrednjo območje stanovanjskih dejavnosti na severu,
- FC SE2, ki pomeni zapolnitev gradbenih vrzeli in logično nadaljevanje strukture objektov na jugu ter
- FC ZD1, ki predstavlja zeleno (rekreativno) cezuro proti regionalni cesti.
FC SE1 je namenjena izgradnji individualnih stanovanjskih objektov v dveh nizih, FC SE2 zgolj zaokrožuje obstoječi gradbeni fond, FC ZD1 pa je pas zelenih površin ob regionalni cesti, ki ga je možno oblikovati kot urejeno zelenico oziroma kot intenzivnejšo zeleno bariero z višjo vegetacijo (parkovno ureditev).
Območje urejanja predstavlja večinoma nepozidane površine, kjer se poselitev nadaljuje v logični strukturi, zato se določa urejanje s prostorskimi ureditvenimi pogoji.
Lokacija območja nalaga načrtovalcu prostorskih ureditvenih pogojev občutljiv pristop do robnih predelov območja na vzhodu. Zato je vzdolž regionalne ceste R1-210 predvidena zelena bariera. Oblikovanje zaokrožitve obstoječe stanovanjske soseske sledi konceptu formiranja zaključenih prostorskih enot s pasom interne prometnice in vstopno cesto.
Koncept urejanja v načelu sledi enostavnemu zgodovinsko pogojenemu tipu pozidave zahodno ob območju, a ga v sredinskem delu nadgrajuje s prej omenjenimi sklopi prostorskih enot. Stremeti je k oblikovanju mehkih prehodov funkcionalnih sklopov bivalnih enot na vzhodu v zelene površine z obvezno prilagoditvijo robov zajed oziroma zagotovitvijo zelenih prehodov.
Območje se prometno primarno navezuje na obstoječo notranjo cesto v naselju. Osrednja prometnica, ki poteka preko naselja je hkrati glavna zbirna cesta območja.
Širitev naselja Tupaliče vzhod zahteva sočasno komunalno opremljanje. Glede na kapaciteto območja se določa navezava na obstoječe sisteme, ki se ustrezno rekonstruirajo in dogradijo. Pred izgradnjo naselja je potrebno urediti priklop na kanalizacijo in dolgoročno na čistilno napravo. Kanalizacijsko se območje priključuje na glavni zbiralnik s končno dispozicijo v čistilni napravi na jugu makroenote 11 JL Jelovica.
Obstoječe sekundarno energetsko elektroomrežje zadošča potrebam širitve obsega poselitve naselja. Novi priključki, omrežje in povezave javne razsvetljave se izvajajo kabelsko. Določa se dolgoročna plinifikacija območja v celoti.
Glede na potrebno število novih telefonskih priključkov obstoječe TK omrežje zadostuje; določa se izvedba interne TK mreže s priključkom na obstoječo ATC. Novodoločeno omrežje se izvaja kabelsko.
Določa se ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov (ekološki otok). Zbiranje se vrši na za to posebej določeni lokaciji.
Ureditveno območje se nahaja v bližini odprtih vedutno izpostavljenih površin na vzhodu. Pri posegih je potrebno pozornost nameniti varstvu naravnih vrednot ter oblikovanju območja na način, ki omogoča sonaravnost posegov ter sobivanje naravnega habitata in stanovanjske soseske. Območje je snovati tako, da se blaži poglede na naselje z vzhoda z ustreznimi zelenimi drevesnimi ureditvami.
Možna je fazna izgradnja območja, pri čemer je potrebno predhodno ali sočasno izvesti pripadajočo komunalno infrastrukturo, objekte in naprave, ki zagotavljajo delovanje posamezne faze (razen plinifikacije, ki je predmet generalne zasnove naselja).
Ureditveno območje Tupaliče vzhod se nahaja na področju kjer ni pričakovati izjemnih nevarnosti, zagotavljati je potrebne ukrepe protipožarnega varstva z zagotovitvijo zadostnih odmikov med objekti in pravilno razporeditvijo prometnic.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
S sprejetjem odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana občine Preddvor preneha veljati dolgoročni plan občine Kranj za obdobje 1986 – 2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/86, 16/88, 23/88, 38/96 in 44/96, Ur.list RS, št. 20/91, 55/92 in 27/96 ter Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 6/98 in 8/2003) ter družbeni plan občine Kranj za obdobje 1986 – 1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/86, 13/88, 3/89, 38/96, 5/97 in 43/97, Ur. list RS, št. 41/92, 50/92, 55/92, 43/93, 70/94 in 27/96 ter Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 6/98 in 8/2003).
44. člen
Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine Preddvor so na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim v prostorih Občine Preddvor, Dvorski trg 10 in v prostorih Upravne enote Kranj.
45. člen
Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Preddvor.
Številka: odl116/04
Preddvor, 15. julij 2004
Župan Občine Preddvor: mag. Franc EKAR, l.r.
PRILOGA: Omejitve in pogoji širitev poselitvenih območij na naslednjih zemljiščih:
Zap. štev.
List
PKN
Katastrska občina in Parcelna številka
Omejitve
8 KA01
Tupaliče
331/1, 331/2,
332-del, 283/9- del, 886/1
Na parc. št. 283/9 je potrebno upoštevati:
- ohraniti je potrebno rabo poti na parc. s št. 886/1 za gospodarjenje z gozdom in za javno rabo funkcij gozdov;
- investitorji morajo prevzeti odgovornost za poškodbe na svojih objektih, ki bi jih lahko povzročili normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic. Poseg na zahodnem delu lokacije na parc. s št. 331/1 je dopusten ob naslednjih pogojih:
- dopustna je le krčitev gozda, ki jo zahtevajo stanovanjski objekti in pripadajoča zunanja ureditev;
- ob meji zemljišča s parc. št. 888 mora ostati pas gozda oz. avtohtone drevesne vegetacije v širini okrog 10 m. Objekti ne smejo presegati višine drevesnih krošenj. Z izpolnitvijo teh pogojev je potrebno doseči prikritostposega v pogledu na krajino med Tupaličami in Olševkom (s ceste Hotemaže
– Tupaliče), ki je izredno izpostavljena ohranjena krajinska dominanta, zaradi česar imajo gozdnata pobočja poudarjeno estetsko vlogo;
- ohraniti je potrebno obstoječe dostope do sosednjih gozdnih zemljišč. Raba poti na zemljišču s parc. št. 888 za potrebe obravnavane lokacije ne sme ovirati ali onemogočati dosedanje rabe poti za gospodarjenje z gozdnimi zemljišči in za javno rabo funkcij gozdov;
- investitor oz. lastnik objekta mora dovoliti intervencijski dostop do sosednjih gozdnih zemljišč;
- odvečnega in odpadnega odkopnega ali gradbenega materiala ni dopustno odlagati v gozdnih sestojih;
- investitor mora prevzeti odgovornost za poškodbe na svojih objektih, ki bi jih
lahko povzročili normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic
14 KA01
Breg ob Kokri
1154/4, 1154/5
Legalizacija je možna ob pogoju, da:
- investitor omogoči dostop do sosednjega gozda ali urediti nadomestnega;
- investitor prevzame odgovornost za poškodbe na svojih objektih, ki bi jih lahko povzročili normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic.
63 KA01
1154/5, 1154/2
- investitor prevzame odgovornost za poškodbe na svojih objektih, ki bi jih lahko
Omejitve povzročili normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic.
111 KA01
1293/2, 1687/1,
1285/1, 1689
Poseg je dopusten ob pogojih:
- posega se lahko le v obsegu, ki ga zahtevajo minimalni tehnični normativi za
objekte;
- ob desnem obrežju reke mora biti zagotovljen vsaj 20-m prosti pas za nemoten pretok talnice, za prehod živali ter ljudi in za gospodarjenje z gozdom.
115
KA02
KA03
Kokra
684/1, 683/1,
685
Posegi v gozd so dopustni ob naslednjem pogoju:
- ob zgornjem robu območja je potrebno urediti prometnico za dostop do gozdnega roba, za gospodarjenje s sosednjim gozdom in za odmik objektov od gozdnega roba (varnost).
142 RA50
Bela
319, 318, 339,
341/1, 340/2,
341/3, 291/1,
293/1, 293/2,
292, 291/2,
291/3, 292
Posegi v gozd so dopustni ob naslednjih pogojih:
- objekti ne smejo ovirati ali onemogočati dostopa do sosednjih gozdnih zemljišč za gospodarjenje z njimi in za njihovo javno rabo;
- investitorji morajo prevzeti odgovornost za poškodbe na svojih objektih, ki bi jih lahko povzročili normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic.
144 RA50
340/3
- investitor mora prevzeti odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki bi jih lahko povzročili normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic.
Drevesa, ki jih bo potrebno odstraniti, morajo na podlagi gradbenega dovoljenja predhodno skupaj označiti lastnik zemljišča in pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Kranj.
Izdaja: Občina Preddvor, Dvorski trg 10, 4205 Preddvor, tel 275 10 00, fax 275 10 20, e:mail obcina.preddvor@siol.net - D.Š. 77195108 - Odgovorni urednik: mag Franc
Ekar - razmnoževanje Občina Preddvor - Naročnina za leto 2004 je 2.700 SIT (DDV v višini 8,5% je obračunan v ceni) - TRR 01295-0100006887 - reklamacije se upoštevajo en mesec dni po izidu.