Na podlagi 7. in 16. člena Statuta Občine Radlje ob Dravi (MUV, št. 23/99, 20/00 in 18/02) in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) je Občinski svet Občine Radlje ob Dravi na svoji 18. redni seji, dne 8. novembra 2004, sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Radlje ob Dravi (prečiščeno besedilo)
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za naselje Radlje ob Dravi (v nadaljevanju PUP), ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 106/99 in 19/04.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
A. TEKSTUALNI DEL
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Radlje ob Dravi
Izjave načrtovalca prostorskih ureditvenih pogojev
Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora
Obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor
B. GRAFIČNE PRILOGE
Izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Radlje ob Dravi v merilu 1:5000
Izsek iz urbanistične zasnove naselja Radlje ob Dravi v merilu 1:5000
Prikaz območij, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji na združeni katastrski in topografski podlagi v merilu 1:5000
Prikaz urbanističnih usmeritev in prometnih omejitev za območja, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji na združeni katastrski in topografski podlagi v merilu 1:5000
Situacija komunalne in energetske infrastrukture za območja, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji na združeni katastrski in topografski podlagi v merilu 1:5000
3. člen
Območja, za katera ti prostorski ureditveni pogoji veljajo trajno ali začasno so:
Stanovanjska območja: S1, S2, S3, delno S4, S5, delno S6, delno S8, S9, S10 in S11
Centralna območja: C1 in delno C2, delno C3, delno C4
Industrijsko območje: delno I2, I3
Obrtno stanovanjsko območje: delno OS1
Obrtno območje: O1
Območje za komunalno, transport in energetiko: K1 in delno K2« Razvidna so iz grafične priloge št. 2 »Izsek iz Urbanistične zasnove naselja Radlje ob Dravi«.
4. člen
Osnovna izhodišča tega prostorskega izvedbenega akta so usmeritev v zgoščevanje naselja in s tem postopno zmanjševanje površine gradbenih parcel v naselju na območjih neorganizirane gradnje, spoštovanje krajinskih značilnosti, racionalizacija infrastrukturnega (komunalnega in prometnega) omrežja kot posledica ekološke discipline ter izboljševanje kvalitete bivalnega okolja.
5. člen
Spremembe namembnosti objektov so dopustne v taki meri, da ne spreminjajo ali ogrožajo pretežne namembnosti površin.
Na določenih območjih (zelene površine in nekatera stanovanjska območja), ki so razvidna iz pogojev tega odloka, spremembe namembnosti niso dovoljene.
6. člen
Zaradi možnosti erozivnih procesov na območju obravnave je projektant dolžan oblikovati posege tako, da ne povzročajo erozivnih procesov. O potrebnosti pridobivanja predhodnega geo-tehničnega mnenja k posegu, ki je podlaga za izdelavo projektne dokumentacije, odloči projektant.
7. člen
črtan
8. člen
Pri gradnji objektov je potrebno humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora podati usmeritev za to pristojna strokovna služba.
9. člen
Novi posegi v prostor na javnih objektih ali javnih površinah in prenove le teh morajo biti načrtovani brez arhitektonskih ovir.
II. ČLENITEV OBMOČJA IN FUNKCIJA OBMOČJA
10. člen
Območje prostorskih ureditvenih pogojev je podrobneje razčlenjeno na:
površine, namenjene za posamično stanovanjsko gradnjo,
površine, namenjene za večstanovanjsko gradnjo,
površine, namenjene za centralne dejavnosti,
površine, namenjene za lociranje posameznih primernih centralnih dejavnosti med posamično stanovanjsko gradnjo,
površine, namenjene za lociranje posameznih primernih centralnih dejavnosti med večstanovanjske objekte,
površine za obrt s stanovanji,
površine, namenjene za proizvodne dejavnosti in obrt,
površine, namenjene za šolstvo,
zelene površine in
komunalne in transportne površine.
10.a člen
Za posamezne vrste površin so predvidene naslednje dejavnosti (rabe, vrste objektov/stavb ali prostorskih ureditev), ki jih je možno umeščati na te površine:
- površine, namenjene za posamično stanovanjsko gradnjo: eno in dvostanovanjske stavbe, namenjene stalnemu bivanju prebivalstva, objekti spremljajočih dejavnosti, potrebnih za oskrbo prebivalstva, kakršne so osnovna oskrba, otroško varstvo, varstvo in oskrba starejših občanov, ustrezno neemisivne osebne in servisne storitvene dejavnosti za gospodinjstva, združevanje in družbene aktivnosti prebivalstva, rekreacija otrok v okviru zelenih površin na funkcionalnih ali skupnih zemljiščih stanovanjskih stavb, odstavljanje motornih vozil v skupnih garažah, gostinske in penzionske storitve (za kratkotrajno namestitev gostov in turistov), intelektualne storitvene dejavnosti, izobraževalne dejavnosti izven sistema rednega izobraževanja; funkcionalne površine objektov osnovne oskrbe in ostalih, zgoraj omenjenih dejavnosti; socialno-varstvene stanovanjske stavbe; zdravstvene in kulturne dejavnosti; počitniška dejavnost; osebne in servisne storitvene dejavnosti za gospodinjstva; stanovanjske in njim pripadajoče nestanovanjske kmetijske stavbe za opravljanje kmetijske dejavnosti stanovalcev; urejene javne zelene površine, urejene površine za vrtove stanovalcev, vodne površine
- površine, namenjene za večstanovanjsko gradnjo: večstanovanjske oz. skupinsko nastanitvene stavbe, namenjene stalnemu bivanju prebivalstva, objekti spremljajočih dejavnosti, potrebnih za oskrbo prebivalstva, kakršne so osnovna oskrba, otroško varstvo, varstvo in oskrba starejših občanov, ustrezno neemisivne osebne in servisne storitvene dejavnosti za gospodinjstva, združevanje in družbene aktivnosti prebivalstva, rekreacija otrok v okviru zelenih površin na funkcionalnih ali skupnih zemljiščih stanovanjskih stavb, odstavljanje motornih vozil v skupnih garažah, gostinske in penzionske storitve (za kratkotrajno namestitev gostov in turistov), intelektualne storitvene dejavnosti, izobraževalne dejavnosti izven sistema rednega izobraževanja, funkcionalne površine objektov osnovne oskrbe in ostalih, zgoraj omenjenih dejavnosti; socialno-varstvene stanovanjske stavbe; zdravstvene in kulturne dejavnosti; počitniška dejavnost; osebne in servisne storitvene dejavnosti za gospodinjstva; stanovanjske in njim pripadajoče nestanovanjske kmetijske stavbe za opravljanje kmetijske dejavnosti stanovalcev; urejene javne zelene površine, urejene površine za vrtove stanovalcev, vodne površine
- površine, namenjene za centralne dejavnosti: trgovske, javno upravne, finančne, kulturne, poštne, telekomunikacijske, gostinske, turistične, hotelske, društvene, verske dejavnosti in dejavnosti čaščenja, stanovanjske stavbe, storitve na področju prometa in zvez, osebne storitvene dejavnosti, servisne storitvene dejavnosti za gospodinjstva, zdravstvene in socialno varstvene dejavnosti, poslovne storitvene dejavnosti, predstavništva, obramba in zaščita, parkirišča, stanovanjske stavbe, socialno-varstvene stanovanjske stavbe, objekti za vzgojo in izobraževanje, posamezne manjše proizvodne, servisne in druge za bivalno in delovno okolje nemoteče dejavnosti, urejene javne zelene površine in zelene površine v okviru funkcionalnih površin objektov, vodne površine
- površine, namenjene za lociranje posameznih primernih centralnih dejavnosti med posamično stanovanjsko gradnjo in površine, namenjene za lociranje posameznih primernih centralnih dejavnosti v večstanovanjske objekte: stanovanjske stavbe, storitvene dejavnosti, trgovske dejavnosti (ne v smislu trgovskega centra), gostinske dejavnosti, za bivalno nemoteče proizvodne dejavnosti; urejene javne zelene površine;
- površine za obrt s stanovanji: stanovanjske stavbe, proizvodne dejavnosti, ki so po emisijah ustrezajoče bivalnemu in delovnemu okolju, storitvene dejavnosti; trgovske dejavnosti (ne v smislu trgovskega centra), gostinske dejavnosti, parkirišča, urejene javne zelene površine;
- površine za industrijo: industrijska proizvodnja, razne predelovalne dejavnosti, kmetijsko-proizvodne dejavnosti, proizvodna obrt, skladiščenje, tehnični servisi in remonti za vozila, gradbene dejavnosti, parkirišča za tovorna in osebna vozila, trgovski centri, trgovine gradbenega materiala, komunalne dejavnosti in druge sorodne javne gospodarske službe, telekomunikacijske dejavnosti, urejene javne zelene površine;
- površine namenjene za šolstvo: objekti za vzgojo in izobraževanje, športno rekreacijske ureditve na prostem in objekti za športno rekreacijo, urejena igrišča, znanstveno raziskovalna dejavnost, storitve za šolstvo in šport, kulturne dejavnosti (muzeji, knjižnice...), zdravstvene in socialno varstvene dejavnosti, javno upravne dejavnosti, društvene dejavnosti, posamezne manjše osebne storitvene, urejene javne zelene površine in zelene površine v okviru funkcionalnih površin objektov, vodne površine;
- transportne dejavnosti (bencinski servis): bencinski servisi, tehnični servisi in remont vozil, površine cestnega omrežja, razne vrste javnih prometnih površin, površine in območja za razvoj prometnih dejavnosti, dejavnosti, vezane na blagovni promet in promet potnikov, trgovske in servisne storitve, vezane na promet potnikov in blaga (poslovne transportne dejavnosti), urejene javne zelene površine. «
- pokopališče: površine pokopališča s pripadajočimi objekti in infrastrukturo (namenjeno pokopališki dejavnosti), pripadajo-če parkovne ureditve in druge urejene javne zelene površine, vodne površine ter dejavnosti, ki se neposredno navezujejo na pokopališko dejavnost oz. jo spremljajo.
III. SKUPNA IN POSEBNA MERILA IN POGOJI
11. člen
Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja, v kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
12. člen
Cilj nam je zagotavljati gradbene parcele z instrumentom dopolnilne gradnje. Z dopolnilno gradnjo zapolnjujemo vrzeli v obstoječi zazidavi. Dovoljene so novogradnje, ki smiselno zaokrožajo funkcionalno in oblikovno homogeno morfološko enoto.
Obstoječo zazidavo industrijskih objektov je potrebno ustrezno sanirati s postopno rekonstrukcijo fasad in z zasaditvijo.
Merila in pogoji glede vrste posegov
13. člen
V območju, ki ga ureja PUP so v vseh območjih, razen če ni določeno drugače, dovoljeni naslednji posegi:
gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov),
odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
spreminjanje namembnosti objektov, kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,
vzdrževanje objektov,
gradnja pomožnih objektov,
gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih
in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,
postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme ter
nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
14. člen
Posebna merila in pogoji za urejanje površin, namenjenih za lociranje posameznih primernih centralnih dejavnosti med posamično stanovanjsko gradnjo
Dovoljene so tudi novogradnje, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave za namen centralnih dejavnosti, pod pogojem, da ta dejavnost ne povzroča motenj v okolju in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti.
14.a člen
Posebna merila za urejanje površin, ki so namenjene lociranju posameznih primernih dejavnosti v večstanovanjske objekte
Na površine je dopustno vnašati dejavnosti, ki se vežejo na turizem, oskrbne in storitvene dejavnosti, dejavnosti prostega časa, izobraževalne in kulturne dejavnosti. S svojim delovanjem ne smejo povzročati prekomernih negativnih vplivov na okolje, določenih z zakonom.
Dopolnilne dejavnosti so možne v pritlični etaži stavb, če so zagotovljene potrebne dodatne površine za odstavljanje osebnih vozil na funkcionalnem zemljišču.
Za dejavnosti socialnega varstva z nastanitvijo je dejavnost možna tudi v celem objektu.
15. člen
Posebna merila in pogoji za urejanje površin, namenjenih za centralne dejavnosti v naselju
Dovoljeno je spreminjati namembnost objektov le za potrebe terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Gradnja novih objektov ali naprav, ki služijo stanovanjski funkciji ni dovoljena.
15.a člen
Posebna merila za urejanje površin, ki so namenjene posamični stanovanjski gradnji
Na površine je dopustno vnašati dejavnosti, ki se vežejo na turizem, manjše predelovalne, oskrbne in storitvene dejavnosti, dejavnosti prostega časa, izobraževalne in kulturne dejavnosti. S svojim delovanjem ne smejo povzročati prekomernih negativnih vplivov na okolje, določenih z zakonom.
Dovoljene dodatne dejavnosti v stanovanjskih stavbah so možne le do obsega 1/3 razpoložljivih brutoetažnih površin stavbe.
16. člen
Posebna merila in pogoji za urejanje zelenih površin znotraj drugih namenskih rab površin
V območju individualne gradnje je potrebno zagotoviti z odprtim prostorom mestotvornost prostora, predvsem s predvrtovi.
Ob blokovni gradnji je potrebno zagotoviti vsebinsko diferenciran odprti prostor, predvsem za matere, otroke in starejše ljudi z funkcionalnim deležem zelenih površin.
V območju centralnih dejavnosti je potrebno zagotoviti predvsem oblikovno funkcijo zelenih površin.
V industrijskih območjih je potrebno zagotoviti z zelenimi površinami varovanje pred pogledi in členitev prostora znotraj industrijskega kompleksa.
Zelene površine se varujejo v obstoječem stanju, površine za šport in rekreacijo pa se namenijo prvenstveno za aktivno rekreacijo s funkcionalnim deležem zelenih površin.
17. člen
Posebna merila in pogoji za zelene površine
Na zelenih površinah so možni naslednji posegi:
gradnja spremljajočih objektov za potrebe rekreacije, turizma,
postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam. Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
določitev funkcionalnih zemljišč k obstoječim objektom
postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj,
postavitev mikrourbane opreme, gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez.
Lastniki so dolžni zelene površine redno vzdrževati. Če lastniki ne zagotovijo v določenem roku potrebnih vzdrževalnih del na zelenih površinah, lahko občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve odredi, da ta dela opravi pristojno podjetje na stroške lastnika zelene površine.
Na zelenih površinah je prepovedano sekanje, obsekavanje ali odstranjevanje gozdnega ali parkovnega drevja in grmičevja, razen kadar je to predvideno v prostorskih izvedbenih načrtih ali gradbenem dovoljenju ali je to potrebno zaradi preureditve zelenih površin, cestno prometne varnosti ali iz drugih utemeljenih razlogov.
17.a člen
Posebna merila in pogoji za gozdna zemljišča
Rabo, izkoriščanje in urejanje gozdov se načrtuje tako, da se ohranjajo gozdne površine s svojimi funkcijami na trajnostni in sonaravni način. Prepovedano je načrtovanje koridorjev za prometne, energetske ali žičniške objekte. Potrebno je ohranjati primeren delež debelega drevja v odmirajoči fazi. Rabo in izkoriščanje drugih naravnih dobrin se načrtuje tako, da se ne prizadene splošno koristnih funkcij gozda, po opustitvi rabe ali izkoriščanja za tak namen pa se opravi ureditev v sonaravno stanje. Prepovedana je uporaba kemičnih sredstev in tujerodnih organizmov za nadzor populacij škodljivcev ter naseljevanje biotehnološko genetsko spremenjenih organizmov za proizvodnjo ali nadzor škodljivcev.
18. člen
Posebna merila in pogoji za vodna zemljišča
Na vodotokih so dovoljeni naslednji posegi:
sonaravne vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred vodami,
vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti, ob upoštevanju interesov varstva,
čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne službe ter
sonaravno urejanje reguliranih vodotokov.
Vsi posegi morajo biti v skladu z Zakonom o vodah.
19. člen
Posebna merila in pogoji za območja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti
Na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, so dovoljeni naslednji posegi:
novogradnje znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov, ki ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe prostorskega izvedbenega načrta,
sprememba namembnosti za stanovanja in centralne dejavnosti,
postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču objektov.
Merila in pogoji za oblikovanje
20. člen
V prostor se posega v skladu z obstoječimi morfološkimi značilnostmi površin na kateri izvajamo poseg v prostor in glede na njihovo namensko rabo.
Potrebno je težiti k zaokroževanju obstoječe poselitvene strukture.
Z novimi posegi je potrebno vplivati na večjo urejenost in izboljšanje celotnega stanja na lokaciji.
21. člen
Pogoji in merila za lego objektov in oblikovanje stavbne mase
Sosednjim objektom se je potrebno prilagoditi po višinskih gabaritih in gradbeni črti, naklonu streh in smeri slemena, razmerju fasad in njihovi orientaciji, merilu in razporeditvi fasadnih elementov ter barvi in teksturi streh in fasad.
Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja ali zaselka, tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe naselja ali zaselka, razen, kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju.
Industrijski in drugi proizvodni objekti se morajo v horizontalnem in vertikalnem gabaritu prilagoditi optimalni izrabi prostora, ob tem pa v največji možni meri upoštevati naravne danosti prostora in se prilagoditi tipologiji gradnje v naselju.
22. člen
Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik od parcelne meje se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarnotehničnimi, požarnovarstvenimi in obrambnimi predpisi ob upoštevanju funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije naselja.
Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi objekti škodljivo ne vplivajo na bivalne pogoje prebivalcev v soseščini ali na rabo sosednjih parcel.
S soglasjem mejaša je lahko razdalja tudi manjša (v tem primeru mora investitor novega objekta ustrezno urediti odtoke s strešin, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale vplive na parcelo ali objekt mejaša).
23. člen
Pogoji in merila glede uporabe gradbenih materialov
Priporočljivo je, da so strehe dvokapne, krite s kritino temno rdeče barve (bobrovec, zareznik).
Fasade so ometane v značilni barvi obstoječe kvalitetne arhitekture v naselju.
Odstopanja pri izboru materialov in barv so možna, vendar pa morajo biti utemeljena in definirana v projektni dokumentaciji.
Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materiali.
24. člen
Vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave
Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami, ob osnovnih objektih z dvokapnicami, niso dovoljeni.
25. člen
Merila in pogoji za oblikovanje drugih posegov
Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirane tako, da ne ovirajo invalidov ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiše. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2.5m visoko nad pločnikom.
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odveč-ni gradbeni material in urediti okolico. Okolica živilskih obratov mora biti protiprašno urejena.
Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.
Montažni začasni objekti in odprte deponije naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin.
Ureditve vodotokov se izvajajo kot sanacija erodiranih brežin predvsem z uporabo naravnih materialov, tako da je čim manj vidnega betona.
Z urejanjem kmetijskih zemljišč se ne sme sprožiti erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda.
Potrebno je ohranjati pasove vegetacije in posamezna drevesa in gozdni rob.
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je potrebno zatraviti ali zasaditi, v primeru strmejših brežin so dovoljeni betonski oporni zidovi, ki morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali zazelenjeni.
Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel
26. člen
Velikost gradbenih parcel se določi v projektni dokumentaciji.
Pri določanju velikosti gradbenih parcel je potrebno upoštevati:
namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine),
sanitarno tehnične zahteve.
Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Maksimalna velikost gradbene parcele za individualno stanovanjsko gradnjo je 700 m2, razen v primeru, ko je smiselno zaključiti parcelo.
Merila in pogoji za urejanje prometa
27. člen
Kategorizacija cest
Javne ceste se kategorizirajo skladno z veljavnim zakonom.
28. člen
Varovalni pasovi prometnic
Ob državnih cestah je varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter drugi posegi v prostor varovalnih pasov javnih državnih cest je dovoljena le s soglasjem pristojnega upravnega organa.
Varovalni pas (od zunanjega roba cestnega sveta) je na vsako stran državne ceste širok:
pri glavnih cestah 25 m,
pri regionalnih cestah 15 m,
pri državnih kolesarskih poteh 5 m.
29. člen
Priključevanje cest, dovoznih cest in pristopov do objektov in zemljišč
Obstoječi priključki ostanejo v uporabi. Priključki občinskih cest in nekategoriziranih cest na glavne in regionalne ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega organa.
Prometnotehnični elementi priključkov morajo ustrezati prometnim zahtevam glede na namembnost objekta. V območju pri-ključka je treba upoštevati pregledni trikotnik, ki se določi glede na kategorijo ceste.
Ukrepe iz prvega odstavka je treba določiti v skladu s predhodno izdelanim elaboratom prometne ureditve. Kadar takšna prometna ureditev posega na območje državnih cest, je treba predlog posredovati upravljavcu državne ceste in pridobiti potrebno soglasje.
30. člen
Pri določanju lokacije novih objektov je treba zagotoviti, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto ali pot. Do vsake gradbene parcele mora biti zagotovljen trajen dovoz in dostop s ceste ali javne poti. Izjemoma so dovoljeni dovozi in dostopi preko zasebnih zemljišč ob predložitvi dokaza o služnostni pravici.
Dovozne ceste in pristopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na ceste nižje kategorije in preko teh na ceste višje kategorije.
Slepe ceste morajo biti zaključene tako, da omogočajo na koncu ceste oz. v bližini (max. 30 m) obračanje vozil.
Za vse dovozne ceste in priključke so potrebna soglasja pristojnega organa.
31. člen
Prometnotehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih ter morajo ustrezati prometnim zahtevam glede strukture prometa.
32. člen
Objekti spremljajoče cestno-prometne dejavnosti
Na prometnih površinah zunaj vozišča je možno skladno z veljavnimi predpisi in soglasjem pristojnega organa graditi objekte spremljajočih dejavnosti kot so: avtobusna postajališča, parkirišča, bencinske servise, objekte za vzdrževanje cest, površine za kontrolo cestnega prometa in podobno.
Pri gradnji naštetih objektov je treba upoštevati veljavne predpise o prometnem in prostem profilu ceste ter predpise o prometni in neprometni signalizaciji.
33. člen
Zagotavljanje prometne varnosti
Veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne (dovozne ceste, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti).
34. člen
Za zagotovitev varnega odvijanja prometa skozi naselje in urejanje prometnega režima v naselju je ob vozišču možno graditi dodatne vozne pasove, izključevalne in vključevalne pasove, parkirne pasove, kolesarske in pasove za pešce, kolesarske steze in pločnike. Za tovrstne gradnje je pridobiti soglasje pristojnega organa.
35. člen
Na pomembnih ciljih kolesarskih voženj je potrebno urejati parkirna mesta za kolesa. Za varno odvijanje kolesarskega pro-meta je ob kolesarskih pasovih in kolesarskih stezah iz predhodnega člena tega odloka možno graditi kolesarske poti.
36. člen
Za izboljšanje prometne varnosti je možno sprejemati ukrepe za varstvo otrok, pešcev in kolesarjev. Znotraj naselja je možno urejati območja z umirjenim prometom in izvesti ukrepe umirjanja prometa.
Ukrepe iz prvega odstavka je treba določiti skladno s predhodno izdelanim elaboratom prometne ureditve. Kadar takšna prometna ureditev posega na območje državnih cest, je predlog posredovati upravljavcu državne ceste in pridobiti potrebno soglasje.
37. člen
Vzdolž glavne ceste GI-1 skozi celotno naselje se zagotovi varnost pešcev (npr. z izgradnjo enostranskih pločnikov) ter se v zimskih razmerah istočasno s pluženjem izvaja tudi odvoz snega.
38. člen
Parkiranje
Za parkiranje osebnih vozil je treba urediti parkirne površine (parkirne pasove ob voziščih, parkirišča, garaže). Število potrebnih parkirnih mest se določi skladno s tabelo, kjer je število parkirnih mest odvisno od dejavnosti.
Tabela: Določitev potrebnih parkirnih mest glede na posamezne dejavnosti
DEJAVNOSTI
ŠTEVILO PARKIRNIH MEST
1. STANOVANJSKA POSLOPJA
ENODRUŽINSKE HIŠE
2 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce
POSLOPJA S STANOVANJI
1,5 PM / stanovanjsko enoto
VIKENDI IN POČITNIŠKE HIŠE
1 PM / stanovanjsko enoto
2. PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI
PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI
1 PM / 30m2 neto površine
3. PRODAJNI PROSTORI
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE
1 PM / 30m2 prodajne površine, min. 2 PM
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE Z MAJHNIM OBISKOM
1 PM / 50m2 prodajne površine, min. 2 PM
4. PRIREDITVENI PROSTORI
VEČNAMENSKE DVORANE
1 PM / 5 sedežev + 1PM / 2,5 zaposlenih
KINO, ŠOLSKE DVORANE, PREDAVALNICE
1 PM / 5 sedežev
CERKVE
1 PM / 20 sedežev
5. ŠPORTNE NAPRAVE
ŠPORTNI OBJEKTI BREZ GLEDALCEV
1 PM / 250m2 površine
ŠPORTNI STADION S PROSTOROM ZA GLEDALCE
1 PM / 250m2 površine + 1 PM / 10 gledalcev
ŠPORTNI DVORANE BREZ GLEDALCEV
1 PM / 50m2 dvoranske površine
ŠPORTNI DVORANE S PROSTOROM ZA GLEDALCE
1 PM / 50m2 dvoranske površine + 1 PM / 10 gledalcev
TENIS IGRIŠČA
4 PM / 1 igrišče + 1 PM / 10 gledalcev
KEGLJIŠČA
4 PM / 1 stezo
6. GOSTILNE IN PRENOČIŠČA
GOSTILNE LOKALNEGA ZNAČAJA
1 PM / 8 sedežev
POMEMBNEJŠA GOSTIŠČA
1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5 zaposlenih
7. ZDRAVSTVENE USTANOVE
ZDRAVSTVENI DOMOVI IN AMBULANTE
1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30m2 neto površine, min. 3 PM
8. ŠOLE
OSNOVNE ŠOLE
1 PM / 30 učencev
OTROŠKI VRTCI
2 PM / oddelek
9. INDUSTRIJA, OBRT
OBRTNI IN INDUSTRIJSKI OBRATI
1 PM / 50m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene
SKLADIŠČA, DEPOJI, TRGOVINA NA DEBELO, RAZSTAVNI IN PRODAJNI PROSTORI
1 PM / 80m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene
DELAVNICE ZA SERVIS MOTORNIH VOZIL
6 PM / 1 popravljalno mesto
AVTOMATSKE AVTOPRALNICE
5 PM / 1 pralno napravo
SAMOPOSTREŽNE AVTOPRALNICE
3 PM / 1 pralni prostor
10. POKOPALIŠČA
POKOPALIŠČA
1 PM / 500 m2 površine, min. 10 PM
Potrebno število parkirnih mest, določenih v tabeli, je treba zagotoviti na lastni parceli. Kadar to ni možno se zagotovijo na javnih prometnih površinah skladno s pogoji pristojnega upravljavca.
39. člen
Dostava in intervenca
Do vseh objektov je potrebno zagotoviti interventne dovoze, vsem nestanovanjskim objektom pa dostavo.
Merila in pogoji za komunalno in energetsko urejanje ter telekomunikacije
40. člen
Splošni pogoji
Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki, ipd., morajo biti obsajeni z zelenim varovalnim pasom tako, da niso vidni iz okolja.
Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in telefonsko omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati in citirati vse veljavne zakonske in tehnične predpise za posamezna področja komunalne in energetske infrastrukture.
V naselju in območjih, kjer je zgrajeno javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, je priključitev nanj obvezna.
Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. Energetski in telekomunikacijski vodi (razen električni vod 110 kV in več) morajo biti zemeljski, prav tako vsi novi in sanirani priključki.
V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so v rezervatih dovoljena le tekoča vzdrževalna dela. Posegi v varstvenih pasovih (rezervatih) navedenih omrežij in naprav so možni pod pogoji upravljavcev.
41. člen
Vodooskrba
Vsi novograjeni objekti znotraj naselja morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s soglasjem upravljalca.
Uporabniki tehnoloških vod morajo uporabljati zaprte sisteme.
42. člen
Raba vode in objekti
Pri črpališčih, zajetjih, čistilnih napravah in podobno je potrebno upoštevati hidrotehnične pogoje in pogoje varovanja naravne dediščine ter izvajati sanacijo poškodb in vzdrževanje struge in brežin nastalih zaradi gradnje ali obratovanja načrtovanega objekta.
Za vse posege, ki se bodo izvajali v bližino ali v sam vodotok je potrebno upoštevati Zakon o vodah.
43. člen
Zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Zgraditi je potrebno čistilno napravo, katere lokacija se predvidi v planskih aktih. Celotno omrežje fekalne in meteorne kanalizacije na območju urejanja se izvede v obliki ločenega sistema, ki se konča z iztokom, oz. čiščenjem v biološki čistilni napravi. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja, je priključitev nanj obvezna.
V območjih, kjer ni javnega kanalizacijskega omrežja, je potrebno urediti ločen sistem kanalizacije in upoštevati Smernice
o načinu odvoda in čiščenja odpadne vode iz objektov. Do izgradnje kanalizacije je odpadne vode možno odvajati v vodotesne individualne greznice brez odtoka. Pri tem je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov, navodila za gradnjo gnojišč in greznic in sanitarno tehnične predpise.
Izpuščanje strupenih snovi v kanalizacijo, v podtalje, potoke ali reko Dravo ni dovoljeno. Za to vrsto odplak se izvede ločeno zbiranje in odvoz strupenih snovi na posebno določeno mesto.
V nobenem primeru ni dovoljeno odvajati fekalne in industrijske odplake v vodotoke.
Meteorne vode morajo biti speljane v meteorno kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico ali v odprte jarke in reko Dravo, meteorne vode s površin, kjer se odvija motorni promet, morajo biti speljane preko lovilcev olj.
Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod v javno kanalizacijsko omrežje, morajo biti pred izpustom v odvodnik ustrezno očiščene oz. nevtralizirane v individualnih čistilnih napravah.
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno ali interno kanalizacijo. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja in biološke čistilne naprave ni dopustna kompleksna gradnja.
Pri načrtovanju, gradnji in priključevanju posameznih objektov je potrebno upoštevati vse veljavne zakone in odloke s tega področja. Upoštevati je potrebno predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo, ki znašajo: 3,0 m min. horizontalni odmik in 0,5 m min. vertikalni odmik.
Na območjih vodovarstvenih pasov mora biti vsa grajena kanalizacija vodotesna. Fekalna kanalizacija mora biti vodotesna povsod, tudi na območjih izven vodovarstvenih pasov.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč znotraj območja obdelave je potrebno upoštevati vse veljavne predpise in pogoje za varovanje okolja.
44. člen
Elektroenergetsko omrežje
Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. Nizkonapetostni priključki v ureditvenem območju naselja morajo biti zemeljski.
Obstoječim električnim vodom (kablovodi in prosti vodi) s pripadajočimi transformatorskimi postajami je določen varovalni koridor, v katerem je raba prostora omejena. Posegi v koridorju so možni v skladu z izdanimi projektnimi pogoji in soglasjem upravljavca. Koridor je širok 10 m na vsako stran od osi voda.
45. člen
Javna razsvetljava
Izgradnje nove javne razsvetljave in sanacija obstoječe se izvede z enotno opremo za celotno sosesko ali naselje.
Omrežje javne razsvetljave mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti, izjemoma se kabel polaga v cestišče.
46. člen
Ogrevanje
Pri konceptu ogrevanja naj se upošteva naslednji koncept:
prepovedan je prehod ogrevanja na manj primerno gorivo glede onesnaženosti zraka.
kjer obstaja možnost priključitve na bližnjo kotlovnico s še neizkoriščeno toplotno kapaciteto je priključitev novogradenj in obstoječih objektov ob rekonstrukciji kurišč na takšen način obvezna.
kjer ne obstaja možnost priključitve na bližnjo kotlovnico se lahko izvede ogrevanje na tekoči naftni plin ali ekstra lahko kurilno olje; objekti razpršene gradnje se lahko ogrevajo z ekološko neoporečnimi gorivi.
na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje naj ima ogrevanje preko skupnih energetskih virov prednost pred individualnim ogrevanjem.
47. člen
Telekomunikacijsko omrežje
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega omrežje morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste. Upoštevati je potrebno veljavne predpise in pogoje upravljavca, ki daje tudi soglasja ter usmeritve za izdelavo strokovnih podlag.
48. člen
Kabelsko razdelilno omrežje
Za sprejem televizijskih programov preko satelita in distribucijo signala je potrebno dograjevati razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki kabelsko razdelilnega omrežja morajo biti zemeljski. Nameščanje satelitskih anten(krožni-kov) je prepovedano na ulično stran objektov oz. na ulične fasade.
Merila in pogoji za varovanje okolja
49. člen
Vsi dovoljeni posegi so možni pod pogojem, da ne povzročajo motenj v okolju oziroma ne presegajo z veljavnimi predpisi dopustnih meja. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede posegov v prostor.
Pri ekološko zahtevnejših posegih mora investitor pridobiti oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podlaga za odločitev o dopustnosti predvidenega posega.
50. člen
Varstvo voda
V občini Radlje ob Dravi je sprejet Odlok o varstvenih pasovih vodnega vira črpališča Zg. Vižinga v občini Radlje ob Dravi in ukrepih za zavarovanje voda (MUV št. 9/1994). Na območjih varstvenih pasov je potrebno pri posegih v prostor dosledno upoštevati določila prej omenjenega odloka.
50.a člen
Ob vodotokih je določen varstveni pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter drugi posegi v prostor varstvenih pasov ob vodotokih je dovoljena le s soglasjem upravljavca vodotokov.
Varstveni pas (od zgornjega roba brežine struge) je na vsako stran struge v ureditvenem območju naselja Radlje ob Dravi širok 5 m.
51. člen
Ravnanje z odpadki
Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti.
Odjemna mesta za odpadke na pokopališču morajo biti urejena znotraj ograje, vendar na vidno neizpostavljenih lokacijah. Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki.
52. člen
53. člen
Varstvo pred hrupom
Radlje ob Dravi je razdeljeno na tri območja varstva pred hrupom:
IV. stopnja varstva pred hrupom velja na površinah za industrijo in bencinskem servisu, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, transportni skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim), razen na gradbenih parcelah legalno zgrajenih stanovanjskih stavb.
III. stopnja varstva pred hrupom velja na površinah za centralne dejavnosti, površinah za obrt s stanovanji in površinah za lokacijo posameznih centralnih dejavnosti med individualno stanovanjsko gradnjo, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (trgovsko poslovno -stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti).
II. stopnja varstva pred hrupom velja na površinah za individualno stanovanjsko gradnjo, površinah za blokovno stanovanjsko gradnjo, površinah za šolstvo, zelenih površinah in pokopališču, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa (območje je primarno namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori, čisto stanovanjsko območje okolica objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč, javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin ter območje krajinskega ali regijskega parka). Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št.45/95, 66/96). Upoštevati je potrebno tudi Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Ur. l. RS št. 45/95). Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo.
V projektni dokumentaciji za nove objekte oziroma spremembe namembnosti obstoječih, mora biti glede na stopnjo obremenitve s hrupom, predvidena ustrezna zaščita ter podana izjava o varstvu pred hrupom.
Merila in pogoji za varovanje narave ter naravne in kulturne dediščine 54. člen
K posegom na območjih ali v objektih naravne in kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti mnenje pristojne strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Na objektih naravne in kulturne dediščine, ki so proglašeni za kulturnozgodovinske spomenike ali za naravne znamenitosti oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni pod strokovnim vodstvom pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
54.a člen
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Radlje ob Dravi« (ZRSVN, OE Maribor, april 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Radlje ob Dravi.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na naravni vrednoti, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti, je treba pred začetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno (105. člen ZON). Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
Za posege na zavarovanih območjih, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja in akt o zavarovanju tako določa, izda soglasje Zavod RS za varstvo narave.
Merila in pogoji za urejanje prostora za obrambo in zaščito
55. člen
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Pri združenih objektih je potrebno zagotoviti požarno ločitev. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.
Vsaka projektna dokumentacija za gradnjo mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino protipožarne zaščite.
V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je za vsak poseg potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode.
Vodo za gašenje požarov je treba zagotoviti z izgradnjo hidrantnega omrežja po Pravilniku o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
Pri načrtovanju prostorskih ureditev je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov in z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi področji.
56. člen
Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje, kot so:
Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. l. RS št. 57/ 96) in
Uredba o tehničnih normativih za zaklonišče, zaklonilnike in druge zaščitne objekte (Ur. l. RS št. 48/93)
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57. člen
Neglede na določila prostorskih ureditvenih pogojev za posamezna območja, so v vseh območjih do realizacije predvidenih ureditev v skladu s temi prostorsko ureditvenimi pogoji dopustni naslednji posegi:
tekoče vzdrževanje stavb znotraj obstoječih gabaritov,
spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo večjih gradbenih posegov in vlaganj v objekte,
tekoče vzdrževanje prometnih in manipulacijskih površin,
tekoče vzdrževanje zelenih površin,
nujni komunalni posegi in
nujni sanacijski posegi.
58. člen
Prehodni pogoji za prometno urejanje se nanašajo na čas do izgradnje obvoznice.
Sprememba namembnosti v objektih, ki se v nepreglednih križiščih priključujejo na glavno cesto GI-1, to je preko lokalnih cest: 346041, 346181, 346420, ni dovoljena zaradi možne spremembe strukture prometa. Na območju istih priključkov tudi niso dovoljene novogradnje zaradi povečanja prometnih obremenitev.
59. člen
Odvažanje odpadkov, za katere je potrebno ustavljati vozilo na cestišču glavne ceste GI-1, do izgradnje obvoznice ni dovoljeno v dnevnem času oz. od 6.30 do 18.00.
60. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
upravi občine Radlje ob Dravi in
Upravni enoti Radlje ob Dravi.
61. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.
62. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila naslednjih prostorskih izvedbenih načrtov:
ZN za Brezno – Podvelka, Ožbalt, Vuhred in Radlje – za območje naselja Radlje ob Dravi (MUV št. 11/74)
URN dela obrtne cone v Radljah ob Dravi (MUV št. 14/86)
ZN mestnega območja Radlje ob Dravi (MUV št.11/76) – razen v delu, ki se nanaša na stanovanjsko sosesko z blokovno zazidavo ˝Ob stadionu˝ in ki ga ne spreminja Manjši odmik od ZN k.o. Radlje (območje je razvidno iz grafične priloge št. 3)
Manjši odmik od programskega dela zazidalnega načrta dela stanovanjskega območja »Za šolo« v Radljah ob Dravi (MUV št. 8/88)
63. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Številka: 350-1/99-07 Datum: 8. november 2004
Občina Radlje ob Dravi Alan Bukovnik, dipl.upr. org., s. r., župan