Na podlagi druge alineje četrte točke 289. člena, v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora /ZUreP-2/ (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015) je občinski svet občine Duplek na svoji 4. redni seji dne 28.3.2023 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA ENOTE UREJANJA PROSTORA VF-3 v K.O. VURBERK, V OBČINI DUPLEK
(ID 2682)
I. Uvodni določbi
1. člen
(splošno)
(1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za del območja enote urejanja prostora VF-3 v k.o. Vurberk, v občini Duplek« v nadaljevanju: OPPN.
(2) OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2021/OPPN-071.
(3) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 2682.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in spremljajoče gradivo.
Kartografski del:
1. Prikaz namenske rabe prostora
1.1 Izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela OPN M - 1 : 5000
2. Prikaz ureditvenega območja z načrtom parcelacije
2.1 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem M - 1 : 500
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
3.1 Načrtovana ureditev s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji M - 1 : 5000
4. Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor
4.1 Ureditvena situacija M - 1 : 500
4.2 Prikaz ureditve s funkcionalno oblikovalskimi pogoji M - 1 : 500
4.3 Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo M - 1 : 500
4.4 Prometno tehnična situacija M - 1 : 500
5. Prikaz območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z načrtom parcel
5.1 Načrt parcelacije M - 1 : 500
6. Prikaz območja OPPN in ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
6.1 Ureditvena situacija s prikazom varovanja okolja in naravnih virov M - 1 : 1000
Spremljajoče gradivo prostorskega izvedbenega akta:
· Utemeljitev upoštevanja smernic in pravil urejanja prostora ter izvleček iz nadrejenega prostorskega akta
· Podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve akta
· Seznam nosilcev urejanja prostora, konkretne smernice, odločba, mnenja
· Seznam izdelanih strokovnih podlag in priloge (Strokovne podlage za pripravo OPPN, Elaborat ekonomike, načrt geotehnologije-geotehnični elaborat, geodetski načrt, idejna zasnova stanovanjske stavbe )
· Obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta
· Izhodišča
· Sklep
· Povzetek za javnost
II. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) Z OPPN se načrtuje ureditev povezana z gradnjo treh (3) enostanovanjskih stavb na lastni parceli, s predvidenim dovozom do parcele in z vso potrebno komunalno in energetsko infrastrukturo.
(2) Predvidene ureditve obsegajo:
· gradnjo stanovanjskih stavb (3) z vso potrebno zunanjo ureditvijo,
· gradnjo potrebne prometne infrastrukture,
· gradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture.
(3) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.
III. Območje OPPN
4. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN obsega parcele, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti.
(2) Predmet OPPN je območje, ki obsega parcele ali dele parcel št.: 313/12, 313/38, 313/37, 313/11, 313/5, vse v k.o. Vurberk.
(3) Velikost območja OPPN je 4751 m2.
IV. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor
5. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Območje se nahaja v jugovzhodnem delu občine Duplek, v središču katastrske občine Vurberk, severno od lokalne ceste št. LC 081130, odsek 081131 Dvorjane - Vurberk - Čreta - Farošak.
Preko lokalne ceste je območje OPPN povezano s širšim območjem, s sosednjimi naselji, predvsem z osrednjim naseljem Spodnji Duplek, ki predstavlja glavno oskrbno in družbeno središče, kjer se nahaja glavna družbena infrastruktura, ki vključuje objekte za vzgojo in izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, šport, kulturo ter državno-upravne objekte in verske objekte, skupaj s spremljajočimi gospodarskimi ter storitvenimi dejavnostmi. Z lokalne ceste se južnem delu odcepi JP-javna pot, številka odseka 583011, Vurberk (Plesnik - Kociper), s katere se na vzhodni strani meje OPPN omogoča dovoz in dostop do predmetnih parcel v OPPN.
Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni tudi iz karte 3.1.
6. člen
(umestitev načrtovane ureditve v prostor, opis prostorskih ureditev)
(1) Območje OPPN je delno pozidano. Na vzhodni strani območja, ob javni poti, se nahajata obstoječi stanovanjski stavbi, z gospodarskimi objekti. Preostali zahodni del območja je nepozidan. Območje na jugozahodni strani meji na gozdne površine, na severozahodu meji na proste, nepozidane parcele, površine. Na sosednjih parcelah, severno in južno meji območje na obstoječe stanovanjske stavbe. Na jugozahodu meji območje na prosta stavbna zemljišča. Dostop do nepozidanih parcel z javne poti je mogoč preko funkcionalnega zemljišča z obstoječimi objekti.
(2) V območju OPPN, na nepozidanih parcelah, se načrtuje gradnja treh (3) enostanovanjskih stavb, z izgradnjo pripadajoče prometne infrastrukture, zunanjo ureditvijo in izgradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture.
7. člen
(pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov)
(1) Po občinskem prostorskem načrtu leži območje na stavbnih zemljiščih, z oznako prostorske enote (EUP) enote VF – 3 in VF – 4, z osnovno namensko rabo - območja stanovanj (S) ter podrobnejšo namensko rabo SS – stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi, ki je namenjeno enodružinski gradnji in dopolnilnim dejavnostim.
(2) Načrtovane stavbe so pretežno namenjene bivanju, vanje se lahko v manjšem obsegu umestijo dejavnosti:
· trgovina na drobno, razen z motornimi vozili; trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil (razen trgovina na debelo); posredništvo;
· gostinska dejavnost (prenočišče, oddajanje zasebnih sob gostom, dejavnost strežbe in pijač);
· storitvena dejavnost;
· poslovna dejavnost.
(3) Dopustne gradnje in posegi:
· rekonstrukcije,
· nadzidave in dozidave,
· spremembe namembnosti,
· odstranitev obstoječih objektov in/ali druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
· nadomestna gradnja v okviru obstoječih gradbenih parcel,
· vzdrževanje,
· postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu z veljavnimi predpisi
(4) Dopustni objekti:
· enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe
· nezahtevni in enostavni objekti.
8. člen
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov)
(1) Območje OPPN obsega zemljiške parcele jugovzhodnem delu občine Duplek, v središču katastrske občine Vurberk, severno od lokalne ceste št. LC 081130, odsek 081131 Dvorjane - Vurberk - Čreta - Farošak. Območje je dostopno iz severovzhodne strani, z javne poti, odsek 583011. Do novih načrtovanih stanovanjskih stavb se z obstoječe javne poti, preko obstoječega funkcionalnega zemljišča, omogoča in načrtuje dovoz in dostop, ki je edina možna rešitev priključevanja na obstoječe prometno omrežje.
(2) V kartografskem delu je prikazana zasnova, kjer je prikazana tlorisna velikost stanovanjskih stavb (1,2,3) in lokacija ter velikost garaže ali nadstrešnice. Prikazan je načelni tloris objektov znotraj gradbene meje, dovoljena so manjša odstopanja glede oblike in dolžine stranice stanovanjske stavbe. Zarisana je gradbena meja, katero tloris stanovanjske stavbe ne sme presegati. Stavba se lahko gradbene meje dotika z zunanjo linijo fasade ali pa je od nje odmaknjena v notranjost, presega jo lahko le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, zunanje stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno.
(3) Načrtovane stanovanjske stavbe so maksimalne etažnosti klet, pritličje, mansarda (K+P+M). V primeru ravne strehe je etažnost klet in pritličje (K+P). V primeru izvedbe kleti je pri temeljenju objekta potrebno upoštevati določila geotehničnega mnenja.
(4) Stanovanjski stavbi 1 in 2 imata enotno gradbeno parcelo. Na gradbeni parceli je prikazana enotna gradbena meja, znotraj katere se lahko stavbi poljubno premikata. Možna je postavitev samo ene stanovanjske stavbe znotraj gradbene meje, pri tem je dovoljena 30 odstotna pozidanost območja znotraj prikazane gradbene meje. Razmik med stanovanjskima stavbama mora zagotavljati požarno varnost. Do stavb 1 in 2 vodi skupna dovozna cesta.
(5) Smeri in lokacije dostopov, dovozov in vhodov so prikazane načelno, natančno se določijo v projektni dokumentaciji. Glavni vhodi v objekte so orientirani h glavni dovozni cesti.
(6) Maksimalna pozidava gradbene parcele, skupaj z nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ne sme preseči 40 odstotkov velikosti parcele.
(7) Gradbeno mejo lahko presegajo nezahtevni in enostavni objekti.
(8) Strehe so dvokapne, enokapne, štirikapne z rahlim naklonom ali ravne strehe, dopustna je kombinacija streh. Dopusta je izvedba zelene strehe. Dopustna je namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih celic, položenih na streho, pri čemer ne smejo presegati višine slemena. Na nadstrešnicah in garažah je streha ravna (lahko pohodna) ali v podaljšku strešine stanovanjske stavbe. Barva kritine je črna, siva do grafitno sive, rjave, rdeče ali opečne barve in nereflektivne. Dopustne so različne odprtine za okna, vrata.
(9) Pri fasadah je zaželena poenotena enostavna uporaba materialov v barvni lestvici svetlih, sivih in/ali pastelnih barv. Z drugimi barvami jih je dopustno kombinirati do 1/3 površine posamezne fasade.
(10) Pri ureditvi okolja je dovoljena postavitev objektov in naprav (prezračevanje, hlajenje, gašenje požara…) za potrebe funkcioniranja objekta ter drugih objektov in vodov energetske in komunalne infrastrukture.
(11) Površine za parkiranje morajo biti v skladu z veljavnim odlokom o varovanju podtalnice izvedene vodotesno (položitev vodotesne folije ipd.).
(12) Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidene zemljiške parcele.
(13) Teren v območju gradnje ima zelo položen – skoraj horizontalen nagib in je kot tak stabilen in tudi ni v nobenem primeru erozijsko ogrožen. Na celotnem območju OPPN se naj preoblikovanje terena, postavitev opornih zidov, vsa dela pri temeljenju novih objektov in urejanju okolja, v kolikor se pojavi želja ali potreba po tem, izvajajo le s sodelovanjem pooblaščenega nadzornega geomehanika v skladu z ugotovitvami izdelanega geotehničnega mnenja - NAČRT GEOTEHNOLOGIJE – GEOTEHNIČNI ELABORAT, (MBL inženiring, Branko Muršec s.p., št. 50-03/2022, marec 2022).
(14) Načrtovani dovozni cesti do novih objektov predstavljata začasno ureditev in dovoz. V kolikor se bodo načrtovale ureditve v novem OPPN, južno od predmetnega in omogočale dovoze in dostope do predmetnih parcel, je možna priključitev na novo dovozno cesto, začasni dovozi se lahko opustijo. Razen za objekt številka 3, kjer druge možnosti dovoza ni.
9.člen
(pogoji za obstoječe objekte)
(1) Za obstoječe objekte v območju OPPN veljajo isti pogoji kot za načrtovane po tem odloku.
10. člen
(pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti lahko presegajo gradbeno mejo, od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo naj bodo odmaknjeni minimalno 1,5 m ali bližje s soglasjem lastnika sosednje parcele. Ograje in podporni zidovi se lahko izvedejo do parcelne meje, na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.
(3) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.
(4) Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.
V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
11. člen
(skupne določbe glede prometnega urejanja)
(1) Vse rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelanih strokovnih podlag in prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji ob soglasju upravljavca cest.
12. člen
(prometno omrežje, parkiranje)
(1) Dostop in dovoz je omogočen iz obstoječe lokalne ceste št. LC 081130, odsek 081131 Dvorjane - Vurberk - Čreta - Farošak, ki se navezuje preko javne poti št. JP 583010, odsek 583011 Vurberk (Plesnik - Kociper) in poteka na severovzhodni strani obravnavanih parcel. Z javne poti sta načrtovani dovozni poti, dostopa, preko obstoječih funkcionalnih zemljišč z obstoječimi stanovanjskimi objekti. Do parcele 313/38 se dostopa preko parcele 313/12, do parcele 313/37 pa preko parcele 313/5 in 313/11, kjer je predvidena rušitev obstoječega gospodarskega objekta. Dovoz do parcele 313/37 je načrtovan za obe stavbi (1 in 2) in je lahko začasen, dokler se z drugim OPPN ne najde drugačna rešitev.
(2) Parkiranje se zagotovi znotraj gradbene parcele in sicer 2 PM/stanovanjsko enoto.
(3) Ob stanovanjskih stavbah je možna postavitev nadstrešnice ali garaže, prav tako je načrtovanega dovolj prostora za dostavo avtomobila na lastni parceli v primeru obiska. Natančna lokacija postavitve nadstrešnice ali garaže se določi v projektni dokumentaciji.
13. člen
(skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja)
(1) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev.
(2) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe.
(3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev.
14. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Tik ob območju OPPN ob cesti se nahaja obstoječe vodovodno omrežje. Predvideni objekt se naveže na obstoječe omrežje.
(2) Na območju je potrebno zagotoviti ustrezno hidrantno omrežje za gašenje požara.
15. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Na območju OPPN ni zgrajeno obstoječe kanalizacijsko omrežje.
(2) Celotno območje se ne nahaja v širšem območju zalog pitne vode.
(3) Za predvidene objekte se zgradijo individualne male čistilne naprave. Odtok prečiščenih odpadnih vod se spelje v lokalno ponikovalnico, ki mora biti locirana izven utrjenih in povoznih površin. V skladu z izdelanim geotehničnim mnenjem - NAČRT GEOTEHNOLOGIJE – GEOTEHNIČNI ELABORAT, (MBL inženiring, Branko Muršec s.p., št. 50-03/2022, marec 2022) je potrebno izvesti globinske ponikovalnice, ki morajo segati do prodnatih površin.
(4) Padavinsko vodo iz strešin se vodi v zbiralnik ustrezne prostornine, višek se spelje v lokalno ponikovalnico, ki se izvede v skladu z izdelanim geotehničnim mnenjem.
16. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju predvidene gradnje oz. v njegovi neposredni bližini so naslednji elektroenergetski vodi in objekti v lasti Elektro Maribor d.d.:
· 20 kV daljnovod D-106 VURBERK 1,
· nizkonapetostno omrežje (nadzemno, podzemno) iz TP 20/0,4 kV T-106 VURBERK 1.
(2) Tehnični pogoji za priključitev predvidenega objekta na distribucijsko omrežje se pridobijo z nadaljnjim pridobivanjem dokumentov in odločb pri Elektro Maribor d.d.:
· pred priključitvijo predvidenih objektov na distribucijsko omrežje je potrebna rekonstrukcija NN izvoda I-05 DVORJANE DESNO oz. izgradnja novega izvoda iz T-106 VURBERK 1 ter zamenjava transformatorja v TP T-106 VURBERK 1 z transformatorjem ustrezne moči;
· zgraditi nove NN kabelske priključke iz NN omrežja TP 20/0,4 kV T-106 VURBERK 1 do nove priključno merilne omarice predvidenega objekta, traso predvidenega NN kablovoda določiti v sodelovanju z OE Maribor z okolico, Elektro Maribor d.d;
· pridobiti upravno in projektno dokumentacijo za nove nizkonapetostne kabelske izvode;
· pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katere bodo potekale trase novih nizkonapetostnih kabelskih izvodov.
(3) Objekte, ki so predvideni pod oz. nad elektroenergetskimi vodi je potrebno prestaviti na novo lokacijo za kar je potrebno pridobiti ustrezno projektno in upravno dokumentacijo za prestavitev elektroenergetskih vodov in objektov in pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bo potekala trasa elektroenergetskih vodov.
(4) V območju varovalnega pasu, ki znaša 10 m od osi 20 kV daljnovoda na obe strani je prepovedana gradnja, razen če se naroči elaborat o približevanju in meritev elektromagnetnega sevanja. Elaborat se naroči pri Elektro Maribor d.d. v postopku izdelave projektne dokumentacije in se predloži k vlogi za pridobitev mnenja pristojnih mnenjedajalcev. V kolikor se po izdelanem elaboratu in opravljenih meritvah izkaže, da gradnja predvidenega objekta ni možna, je potrebno daljnovod prestaviti.
(5) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
(6) Investitorja bremenijo stroški morebitnih prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov, ki so last Elektra Maribor d.d., ter vsi stroški, zaradi neupoštevanja navodil iz pogojev.
17. člen
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV)
(1) Na območju OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev. Obstoječe omrežje se po potrebi zaščiti ali prestavi.
(2) Možni točki navezave na omrežje Telekoma Slovenije sta bakreni kabel ob cesti v bližini naslova Vurberk 36a in PE cev na južnem delu parcele številka 300, k.o. Vurberk.
(3) Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija in PVC cevi ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK in KTV omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi.
(4) Za priključevanje objekta se izvede ustrezen priključek skladno s pogoji posameznega upravljavca.
18. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Na območju OPPN se ne nahaja obstoječe plinovodno omrežje.
19. člen
(ogrevanje in učinkovita raba energije)
(1) Ogrevanje, hlajenje, prezračevanje bo urejeno individualno v sklopu ureditve načrtovane stavbe.
(2) Zaželena je uporaba obnovljivih virov - biomase in toplotnih črpalk (zrak ali zemlja) ter trajnih virov energije – sončne (solarni sistemi, kolektorji in sončne celice) in zemeljske (geosonde) energije.
(3) V primeru ogrevanja stavbe s toplotno črpalko voda – voda, kjer je toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je investitor dolžan pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja.
(3) Pri projektiranju in gradnji nove stavbe se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka.
(4) Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi.
20. člen
(posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture)
(1) Izven ureditvenega območja OPPN je dovoljeno izvajanje posegov, ki so v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora potrebni za izvedbo priključevanja predvidene soseske na GJI.
VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
21. člen
(kulturna dediščina)
(1) Na območju urejanja ter v območju vplivov novih posegov, ni enot kulturne dediščine, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine. Vzhodni rob načrtovanih ureditev se dotika roba vplivnega območja kulturnega spomenika Vurberk-Grad Vurberk (EŠD 8947; Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Maribor, MUV 5/92). V bližini se nahaja arheološko najdišče Vurberk-Gradišče (EŠD 8983), ki je razglašeno kot kulturni spomenik (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Maribor, MUV 5/92). Glede na oddaljenost načrtovanih ureditev od obeh kulturnih spomenikov ni verjetnosti pomembnejših vplivov plana na kulturno dediščino.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
22. člen
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.
(2) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
· vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
· preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
· čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;
· protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
23. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Območje sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
(2) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih, prezračevalnih ali drugih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.
24. člen
(vodni režim in stanje voda)
(1) Območje se nahaja izven vodovarstvenega območja.
(2) Na območju ni obstoječega kanalizacijskega omrežja, zato je potrebno fekalne odpadne vode čistiti na lastni mali čistilni napravi.
(3) Vsi predvideni objekti se morajo priključiti na javno kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji in s soglasjem upravljavca. Na območjih kjer to ni možno, so do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja obvezni individualni ali skupinski sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih vod (male čistilne naprave, rastlinske čistilne naprave, nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija). Tehnološke
odpadne vode se lahko odvajajo v javno kanalizacijo pod pogojem, da so predhodno ustrezno očiščene in ustrezajo pogojem, določenim s predpisi.
(5) Neonesnaženo padavinsko vodo se odvaja v ponikovalnice.
(6) Čistilne naprave se umešča v prostor v zadostni oddaljenosti od stanovanjskih površin. Lokacija mora omogočati morebitno razširitev ali nadgradnjo čistilne naprave. Območje čistilne naprave je treba ograditi in deloma vizualno zakriti z vegetacijo ter zaradi preprečevanja širjenja vonjav pri načrtovanju in obratovanju čistilne naprave uporabljati najboljšo razpoložljivo tehnologijo.
(7) Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki…).
(8) Stremeti je potrebno k zbiranju padavinske vode in njeni ponovni uporabi (sanitarna voda, zalivanje). V primeru javnih objektov je takšna raba obvezna.
25. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na obravnavanem območju ni zavarovanih območij, naravnih vrednot in območij pomembnih za biotsko raznovrstnost, prav tako na območju ni evidentiranih habitatov varovanih vrst oz. habitatnih tipov.
(2) Območje OPPN ne posega na zavarovana območja naravnih vrednot in območja pomembnih za biotsko raznovrstnost, zato ni prikazanih ureditev ali ukrepov, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave.
26. člen
(varovanje gozda)
(1) Območje OPPN ne vsebuje zemljišč z namensko rabo gozdna zemljišča.
(2) Stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 10,0 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki jo predstavlja rob ureditvenega območja OPPN, vsaj 1,0 m.
(3) Investitor oziroma lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej.
(4) Kakršnikoli posegi izven območja predmetnega OPPN niso dovoljeni.
(5) Odvečni odkopni material, ki bo nastal pri gradnji, s ene sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip.
(6) Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah.
27. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom.
(2) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki.
VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
28. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo)
(1) Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
29. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica ter erozivnost in plazovitost terena, kar je razvidno iz izdelanega in priloženega geomehaničnega elaborata. Iz elaborata izhaja, da ima teren v območju gradnje zelo položen – skoraj horizontalen nagib in je kot tak stabilen in ni v nobenem primeru erozijsko ogrožen.
Na osnovi geotehničnega elaborata se da razbrati, da s predvidenimi gradnjami oziroma s predvidenimi gradbenimi posegi ob upoštevanju podanih priporočil za temeljenje in odvajanje vod v predvidljivih razmerah ne bo ogroženo obstoječe stabilno ravnovesje terena in s tem tudi na območju gradnje.
(2) Obravnavano področje se po karti EMS-98 lestvici (European Macroseismic Scale) uvrša v 3,5-4,5 stopnjo seizmične intenzitete. V tem območju pričakujemo seizmične pospeške do 0,100g. Podatki so povzeti po Karti potresne nevarnosti Slovenije (Agencija RS za okolje, 2002) za povratno dobo potresov 475 let.
(3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
· nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
· nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
· nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in
· nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
30. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja majhna.
(2) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:
· da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik,
· da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem,
· da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,
· da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.
(3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 30 l/sekundo vode za gašenje.
(4) Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.
IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta
31. člen
(etapnost gradnje)
(1) OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Možna je izgradnja vsake stanovanjske stavbe posebej, pri čemer morajo biti rešitve vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami celovito rešene.
(2) Načrtovani dovozni cesti do novih objektov predstavljata začasno ureditev in dovoz. V kolikor se bodo načrtovale ureditve v novem OPPN, južno od predmetnega in omogočale dovoze in dostope do predmetnih parcel, je možna priključitev na novo dovozno cesto, začasni dovozi se lahko opustijo. Razen za objekt številka 3, kjer druge možnosti dovoza ni.
X. Dopustna odstopanja
32. člen
(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)
(1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja glede prometne, energetske in komunalne ureditve od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
33. člen
(odstopanja glede prometne ureditve)
(1) Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.
(2) Mikrolokacijo dovoza in obliko parkiranja se opredeli v projektni dokumentaciji.
34. člen
(odstopanja glede energetske in komunalne ureditve)
(1) Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.
XI. Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev
35. člen
(pogoji za vzdrževalna in druga dela)
(1) Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, prizidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Prizidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.
(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.
36. člen
(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)
(1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
37. člen
(obveznost v času gradnje)
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
· pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
· med gradnjo je potrebo upoštevati smernice in pogoje temeljenja in zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.),
· zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
· promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
· sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
· skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
· med gradnjo je potrebno vse začasne deponije ustrezno zaščititi pred spiranjem in odnašanjem materiala ob močnejših nalivih,
· zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
· v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
· v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
· zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
· sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
· po končani gradnji je potrebno vse za gradnjo postavljene provizorje in začasne deponije odstraniti. Na novo izdelana pobočja ustrezno utrditi in jih zatraviti oz. ustrezno vegetacijsko urediti.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XII. Končne določbe
38. člen
(vpogled v OPPN)
(1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu občine Duplek v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.
(2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.
39. člen
(pričetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 0323-5/2023-4
Datum: 28.3.2023
Občina Duplek
Mitja Horvat, župan