Na podlagi 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ter 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20- ZIUZEOP-A in 80/20- ZIUOOPE) in 17. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/2019) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 10. redni seji dne 1. 12. 2020 sprejel
ODLOK
O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU ZA PROJEKT »NOVOGRADNJA TENIS DVORANE SLOVENSKA BISTRICA«
I. Splošne določbe
1. člen
(vsebina)
(1) Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta »Novogradnja tenis dvorane Slovenska Bistrica« (v nadaljnjem besedilu: projekt) v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: ZJZP).
(2) Ta odlok opredeljuje tudi predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in način financiranja izvedbe projekta.
(3) Javni partner je Občina Slovenska Bistrica. Zasebni partner je pravna oseba ali fizična oseba, izbrana na javnem razpisu kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva.
II. Vsebina in predmet javno-zasebnega partnerstva
2. člen
(javni interes)
(1) Občina Slovenska Bistrica skladno z drugim odstavkom 5. členom Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg in 82/20) s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta »Novogradnja tenis dvorane Slovenska Bistrica«.
(2) Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa je sklenitev javno-zasebnega partnerstva.
3. člen
(predmet)
(1) Predmet javno-zasebnega partnerstva je izvedba projekta »Novogradnja tenis dvorane Slovenska Bistrica«, ki zajema:
· projektiranje in izgradnjo tenis dvorane (tenis igrišča, skvoš igrišče, gostinski lokal, servisni prostori);
· porušitev obstoječega objekta;
· ureditev pripadajoče komunalne in prometne infrastrukture, vključno z ureditvijo okolice;
· upravljanje z izgrajeno športno infrastrukturo skozi celotno koncesijsko obdobje.
(2) Končna vsebina, obseg in dinamika izvedbe projekta bodo dogovorjeni v postopku izbora zasebnega partnerja.
III. Obveznosti javnega in zasebnega partnerja
4. člen
(obveznosti javnega partnerja)
(1) Javni partner bo v projekt vložil zemljišča, in sicer parcele s parc. št. 748/2 in del 748/1 obe k. o. 753- Slovenska Bistrica v skupni površini 4.650,00 m2.
(2) Za potrebe izvedbe koncesijskega razmerja javni partner zagotovi zasebnemu partnerju pravico dostopa do zemljišč ter vse ostale pravice, ki so potrebne za realizacijo projekta.
(3) Javni partner ne bo sofinanciral izvedbe projekta.
5. člen
(obveznosti zasebnega partnerja)
(1) Zasebni partner prevzema obveznost izvedbe projektiranja, priprave zemljišča s porušitvijo obstoječega objekta in izgradnje celotnega kompleksa ter obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja in drugih potrebnih upravnih dovoljenj po terminskem planu, ki bo dogovorjen s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) Zasebni partner bo moral zagotoviti tudi sofinanciranje projekta in pridobiti ustrezna upravna dovoljenja, potrebna za prevzem in delovanje tenis dvorane.
(3) Zasebni partner bo za celotno koncesijsko obdobje prevzel tudi upravljanje in vzdrževanje celotnega objekta, kakor bo podrobneje opredeljeno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
(4) Zasebni partner se zaveže, da bo:
· izvajal javno-zasebno partnerstvo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobrega gospodarstvenika, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu;
· upošteval tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu;
· kot dober gospodarstvenik uporabljal, redno vzdrževal in upravljal objekt, naprave in opremo na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja razmerja, ohranja njihova vrednost in omogoča njihova normalna uporaba;
· poročal javnemu partnerju o izvajanju javno-zasebnega partnerstva na njegovo zahtevo;
· omogočal nemoten nadzor nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu,
pri čemer se predmetne zaveze zasebnega partnerja podrobneje opredelijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
6. člen
(zavarovanje odgovornosti)
(1) Zasebni partner je odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem nalog po tem odloku o javno-zasebnem partnerstvu in pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci javnemu partnerju, uporabnikom ali tretjim osebam.
(2) Zasebni partner je dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
IV. Oblika javnozasebnega partnerstva
7. člen
(oblika javno-zasebnega partnerstva)
(1) Poslovna tveganja za izvajanje javno-zasebnega partnerstva prevzema zasebni partner, zato se javno-zasebno partnerstvo skladno s 27. členom ZJZP izvede v obliki koncesijskega razmerja, in sicer po modelu koncesije gradnje.
(2) Koncesija gradenj se bo podelila po modelu BOT (ta model pomeni: projektiraj, financiraj in zgradi-upravljaj-prenesi v last javnemu partnerju).
V. Postopek izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva
8. člen
(postopek izbire)
(1) Zasebnega partnerja se izbere na podlagi javnega razpisa, ki se objavi na Portalu javnih naročil ob upoštevanju pravil Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in ob uporabi predpisov o javnem naročanju. Uporabi se postopek konkurenčnega dialoga.
(2) V postopku izbire mora javni partner zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje kandidatov.
9. člen
(pogoji za izbiro zasebnega partnerja)
(1) Javni partner mora v postopku izbire zasebnega partnerja preveriti, ali je zasebni partner ekonomsko in finančno ter tehnično in kadrovsko sposoben prevzeti naloge zasebnega partnerja.
(2) Kandidati morajo v postopku izbire izkazati, da ne obstajajo izključitveni razlogi po predpisih o javnem naročanju, da izpolnjujejo zakonsko določene pogoje za izvedbo projekta in da imajo zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo projekta javno-zasebnega partnerstva.
(3) Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo javni partner določil v okviru javnega razpisa.
10. člen
(merila za izbor zasebnega partnerja)
(1) Javni partner mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor zasebnega partnerja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata, pri čemer mora javni partner vključiti naslednja podmerila:
· znesek vloženih sredstev za izvedbo projekta;
· rok izgradnje;
· trajanje koncesijske pogodbe.
11. člen
(strokovna komisija)
(1) Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih prijav in ponudb ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
(2) Strokovna komisija izda odločitev o priznanju sposobnosti, kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje določene z razpisno dokumentacijo in z njimi vodi dialog.
(3) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
(4) Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena ZJZP, kar potrdijo s podpisom izjave. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
(5) Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe javnega partnerja ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva.
(6) Poročilo je podlaga za pripravo odločitve o izbiri izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga izda župan.
VI. Vzpostavitev in prenehanje javno-zasebnega partnerstva
12. člen
(trajanje koncesije)
(1) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu se izvedejo skladno s terminskim planom, ki bo opredeljen v pogodbi.
(2) Koncesija se podeli za obdobje največ 35 let. Trajanje razmerja javno-zasebnega partnerstva je opredeljeno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha iz razlogov navedenih v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
13. člen
(vzpostavitev)
Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerja javno-zasebnega partnerstva, nastanejo s trenutkom sklenitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Odločitev o izbiri preneha veljati, če izbrani zasebni partner ne podpiše pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu v roku 60 dni od njegove pravnomočnosti.
14. člen
(sprememba pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu)
(1) Vsak izmed partnerjev lahko zahteva spremembo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu v primerih:
· spremembe zakonov in predpisov, ki bistveno vplivajo na spremembo določb pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu;
· v primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v prvotno pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu;
· spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) Javni partner lahko zahteva spremembo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu tudi v primeru, če je to potrebno, da se zavaruje javni interes.
(3) Nedopustne so spremembe pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, pri katerih:
· bi se spremenila splošna narava razmerja javno-zasebnega partnerstva;
· bi sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka sklenitve javno-zasebnega partnerstva, omogočili udeležbo drugih ponudnikov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku sklenitve javno-zasebnega partnerstva pritegnili še druge udeležence;
· bi se zaradi spremembe ekonomsko ravnotežje razmerja javno-zasebnega partnerstva spremenilo v korist zasebnega partnerja na način, ki ni bil predviden v prvotnem razmerju;
· bi bil zaradi spremembe znatno razširjen obseg razmerja javno-zasebnega partnerstva;
· bi se zamenjalo zasebnega partnerja, razen pod pogoji, določenimi v tem odloku ali s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
15. člen
(prenehanje)
(1) Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti obeh partnerjev.
(2) Pogoji in način predčasnega prenehanja razmerja javno-zasebnega partnerstva se določijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
VII. Razmerje med javnim in zasebnim partnerjem
16. člen
(pravice in obveznosti partnerjev)
(1) Pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja se uredijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) Javni partner mora s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.
VIII. Način financiranja
17. člen
(način financiranja)
Vložek javnega partnerja v projekt predstavljajo zemljišča, navedena v 4. členu tega odloka. Obveznosti partnerjev glede sofinanciranja projekta se opredelijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, pri čemer finančna sredstva za realizacijo projekta zagotovi zasebni partner.
IX. Enostranski ukrepi v javnem interesu
18. člen
(enostranski ukrepi v javnem interesu)
(1) Javni partner ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno razmerje javno-zasebnega partnerstva in zavaruje javni interes.
(2) Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko javni partner uporabi:
· uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu;
· izdajo obveznih navodil zasebnemu partnerju;
· začasni prevzem objekta v upravljanje;
· izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti projekta;
· razdrtje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu;
· pravico vstopa v razmerje (step-in);
· uveljavljanje odkupne pravice.
(3) Ukrep javnega partnerja mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati zasebnega partnerja.
(4) Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
19. člen
(nadzor)
(1) Redni nadzor nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu izvaja javni partner. Javni partner lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo občinske uprave ali zunanjega izvajalca.
(2) Javni partner lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik zasebnega partnerja in predsednik nadzorne komisije.
20. člen
(dolžnost poročanja)
(1) Zasebni partner mora najmanj enkrat letno izdelati skupno poročilo o izvajanju prevzetih obveznosti.
(2) Zasebni partner mora na zahtevo javnega partnerja pripraviti pisno izredno poročilo o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja prevzetih obveznosti.
21. člen
(nadzorni ukrepi)
Če javni partner ugotovi, da zasebni partner ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka ali sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu pravilno, mu lahko naloži izpolnitev teh obveznosti z izdajo obveznih navodil.
22. člen
(prevzem infrastrukture in ukrepi za zavarovanje njene vrednosti)
Javni partner ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, da začasno prevzeme vzpostavljen objekt v upravljanje in/ali da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti vzpostavljenega objekta.
23. člen
(redno prenehanje)
Razmerje javno-zasebnega partnerstva redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti pogodbenih strank oziroma s pretekom časa, za katerega je bila pogodba o javno-zasebnem partnerstvu sklenjena.
24. člen
(predčasno prenehanje)
Razmerje javno-zasebnega partnerstva predčasno preneha na načine in pod pogoji, kakor so opredeljeni v tem odloku, podrobneje pa v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
25. člen
(sporazumna razveza pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu)
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem razmerja javno-zasebnega partnerstva tudi sporazumno razvežeta pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) Stranki se lahko sporazumeta za razvezo pogodbe javno-zasebnem partnerstvu v primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ni smotrno ali mogoče. V tem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ter tudi postopek prevzema objekta.
26. člen
(odkupna pravica)
(1) Zasebni partner se s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu zaveže, da bo javnemu partnerju pod pogoji, opredeljenimi s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu (odkupna pravica javnega partnerja), na njegovo zahtevo prodal vzpostavljeno razmerje javno-zasebnega partnerstva in objekt.
(2) Partnerja s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu opredelita vsebino in pogoje uveljavljanja odkupne pravice.
(3) Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup razmerja javno-zasebnega partnerstva se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je javni partner dolžan plačati zasebnemu partnerju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi in pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
27. člen
(vstop v razmerje)
(1) Javni partner si pridržuje pravico vstopiti v razmerje javno-zasebnega partnerstva (step-in) da prepreči ali omili resno nevarnost za zdravje in varnost osebe ali premoženja ali okolja, ali za izpolnitev zakonskih dolžnosti. Potreba po uveljavitvi pravice vstopa v razmerje (step-in) se lahko pojavi zaradi okoliščin, ki so izven predmeta pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ali pa zaradi kršitev pogodbe s strani zasebnega partnerja.
(2) Podrobneje se okoliščine in pogoji za uveljavljanje pravice do vstopa v razmerje javno-zasebnega partnerstva opredelijo v pogodbi o javno zasebnem partnerstvu.
28. člen
(razdrtje pogodbe)
(1) Če eden od partnerjev ne izpolni svoje obveznosti, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, odstopi od pogodbe z navadno izjavo.
(2) Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu lahko z (enostranskim) razdrtjem oziroma odpovedjo javnega partnerja preneha predvsem:
· če zasebni partner prevzetih obveznosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega odloka ali javnemu partnerju povzroča škodo;
· zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu s strani zasebnega partnerja;
· če zasebni partner pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja škoda uporabnikom njegovih storitev, javnemu partnerju ali tretjim osebam;
· če zasebni partner kljub pisnemu opozorilu javnega partnerja ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem odlokom in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu;
· v drugih primerih, določenih s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
(3) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne javni partner postopek za enostransko razdrtje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
(4) Zasebni partner lahko razdre pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, če javni partner ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu tako, da to zasebnemu partnerju ne omogoča izvajanje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
(5) Enostransko razdrtje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) S pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod katerimi je dopustno enostransko razdrtje pogodbe s strani javnega partnerja.
(7) S pogodbo se lahko določi višina pogodbene kazni (penali) in pogoji za unovčenje finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v primeru, da je krivda za razdrtje pogodbe na strani zasebnega partnerja.
(8) Za razdrtje pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve.
29. člen
(prenehanje zasebnega partnerja)
(1) Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha tudi s prenehanjem zasebnega partnerja (npr. stečaj, likvidacija).
(2) Razmerje javno-zasebnega partnerstva ne preneha, če so izpolnjeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na univerzalne pravne naslednike zasebnega partnerja (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …).
(3) V primeru univerzalnega pravnega naslednika zasebnega partnerja se koncesijsko razmerje prenese na njegovega pravnega naslednika skladno z določili pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
30. člen
(prenos razmerja javno-zasebnega partnerstva)
(1) Zasebni partner ne sme brez predhodnega pisnega soglasja javnega partnerja prenesti razmerja javno-zasebnega partnerstva na tretjo osebo.
(2) Prenos razmerja javno-zasebnega partnerstva je brez soglasja javnega partnerja dopusten le v primeru, ko nov zasebni partner, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega zasebnega partnerja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb pogodbe iz tega odloka. O statusnih spremembah ter pomembnejših spremembah v strukturi članstva, vodenja ali nadzora je zasebni partner dolžan javnega partnerja obvestiti.
31. člen
(izločitvena pravica)
V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja zasebnega partnerja (likvidacija, izbris) ima javni partner pravico, da za objekte, naprave in opremo, ki je bila vzpostavljena v okviru razmerja javno-zasebnega partnerstva, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.
32. člen
(uporaba prava)
(1) Za vsa razmerja in spore, ki izhajajo iz sklenjenega razmerja javno-zasebnega partnerstva na podlagi tega odloka, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.
(2) Za reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, ali v zvezi izvajanjem javno-zasebnega partnerstva, je pristojno stvarno pristojno sodišče po sedežu javnega partnerja.
33. člen
(pričetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 9000-19/2020-0203-7b
Datum: 1. 12. 2020
Občina Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar, župan