Na podlagi 58., 59., 60. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92) v zvezi s 1. alineo 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 22. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 in 56/98), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90) in 22. člena statuta Občine Preddvor (Uradno glasilo občine Preddvor, št. 2/99), je občinski svet Občine Preddvor, na svoji 27. seji dne 19.12.2001 sprejel
1. člen
Na območju občine Preddvor se za uporabo stavbenega zemljišča, na območjih določenih s tem odlokom, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
2. člen
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
Zazidano stavbno zemljišče je tisto zemljišče, na katerem stojijo objekti za bivanje, poslovne namene, kmetijsko proizvodnjo s pripadajočimi nepokritimi skladišči in poslovni prostori. Za poslovne površine se štejejo tudi zemljišča, po katerih in pod katerimi potekajo elektroenergetski vodi srednje in nizke napetosti ter telekomunikacijski vodi in oddajniki.
Nezazidano stavbno zemljišče se po tem odloku šteje zemljišče, ki je po prostorsko izvedbenem aktu določeno za gradnjo oziroma za katerega je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oz. poslovne površine stavbe.
V stanovanjsko površino se po tem odloku štejejo vse površine, ki so namenjene bivanju (sobe, predsobe, kuhinje, kopalnice, sanitarni prostori, hodniki, shrambe, stopnišča, kleti, garaže, zgrajene prostori v mansardi)
Poslovna površina je čisto tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovna površina se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti.
Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, gramoznice, peskokopi, glinokopi, vodna zajetja za pridobivanje električne energije, površine na katerih so grajeni daljnovodi, površine za obratovanje bencinskih servisov in druge površine namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Za počitniške objekte se po tem odloku štejejo tudi objekti, katerim je v prostorski ali izvedbeni dokumentaciji določena namembnost za počitniško dejavnost in objekti v katerih ni stalno prijavljenih oseb.
3. člen
V posameznih gospodarskih dejavnostih s področja distribucije električne energije in telekomunikacij, se po tem odloku ovrednoti kot poslovna površina dolžina elektro in telekomunikacijskih vodov srednje in nizke napetosti pomnoženo s 2 metroma, če gre za nadzemne vode in 1 metrom, če gre za vode vkopane v zemljišče. Za naprave se upošteva tlorisna izmera objekta in pripadajočega funkcionalnega zemljišča.
II. Merila za plačevanje nadomestila
4. člen
Nadomestilo se plačuje:
1. v naslednjih naseljih: Bašelj, Breg ob Kokri, Hraše pri Preddvoru, Hrib, Kokra, Mače, Možjanca, Nova vas, Potoče, Preddvor, Spodnja Bela, Srednja Bela, Tupaliče in Zgornja Bela. Meje naselij so določene v dolgoročnem planu občine;
2. na območjih, ki so z dolgoročnim planom občine določena za kompleksno graditev;
3. na območjih za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt;
4. na območjih ali delih območij iz točke 1, 2 in 3 se nadomestilo ne plačuje, če zazidano stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z električnim priključkom.
5. člen
Za določitev nadomestila se upoštevajo:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave,
2. lega stavbnega zemljišča,
3. vrsta dejavnosti oz. namen uporabe stavbnega zemljišča,
4. izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarski dejavnosti.
6. člen
Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne komunalne rabe in možnosti priključka na objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
1.
Cesta v protiprašni izvedbi
4 točke
2.
Javni vodovod
3.
Kanalizacija
4.
Elektrika
5.
PTT (telefon)
6.
Javna razsvetljava
7.
Javni avtobusni prevozi
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javni vodovod (po kriterijih MOP) in elektriko, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
Pri telefonu se upošteva samo dejanska priključenost objekta na telefonsko omrežje.
Pri javnem avtobusnem prometu se ovrednoti le stavbno zemljišče v oddaljenosti v zračni razdalji 500 m od avtobusnega postajališča.
7. člen
Glede na lego stavbnega zemljišča se stavbna zemljišča razdelijo na tri območja:
1. območje obsega naselje Hrib, Preddvor
2. območje obsega naselje Bašelj, Hraše pri Preddvoru, Spodnja Bela, Srednja Bela, Zgornja Bela, Breg ob Kokri, Mače, Nova vas, Potoče, Tupaliče
3. območje obsega naselje Kokra, Možjanca.
Meje območij iz tega člena odloka so vrisana v kartah v merilu 1 : 5000. Karte so občanom na vpogled pri občinskem uradu občine.
8. člen
Glede na vrsto dejavnosti oz. namena uporabe so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena:
A. na stavbna zemljišča za stanovanjske objekte
B. na stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti (enotna klasifikacija dejavnosti)
C. na stavbna zemljišča za poslovne namene gostinstva in trgovine na drobno, obrti
D. na stavbna zemljišča za poslovne namene družbenih dejavnosti
E. na stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnega prometa, upravne dejavnosti
F. na stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti
G. na stavbna zemljišča za počitniške objekte
H. na stavbna zemljišča za počitniške objekte, v katerih je stalno prijavljena vsaj ena oseba.
9. člen
Število točk za stanovanjske, počitniške ali poslovne površine se glede na vrsto dejavnosti oz. namene uporabe ter lege kjer leži, določi po naslednji tabeli:
lega
območ.
zemljiš.
A
12
10
6
B
200
160
60
C
100
vrsta
D
prostora
E
300
240
F
80
G
400
H
10. člen
Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih.
Dodatne točke za vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti iz prejšnjega odstavka se obračunavajo za naslednje vrste dejavnosti:
Šifra
EKD
(Enotna klasifikacija dejavnosti)
Dodatno število točk
0802
Bančništvo
0801
Trgovina na veliko
Proizvodnja in distribucija električne energije
Poštni promet
Industrija
Skladiščenje naftnih derivatov in plina
Gostinstvo, malo gospodarstvo
8.
Pridobivanje rudnin
9.
1104
Projektiranje in sorodne storitve
40
10.
0701
Trgovina na drobno (razen prehrambene trgovine)
11. člen
Nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, komercialna športna igrišča, gramoznice, peskokopi, glinokopi, vodna zajetja za pridobivanje električne energije, površine na katerih so zgrajeni daljnovodi, površine potrebne za obratovanje bencinskih servisov ter druge površine potrebne za opravljanje poslovne dejavnosti se točkujejo po kriterijih za nezazidana stavbna zemljišča.
Kot površina za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinske vrtove se upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.
Površine gramoznic, peskokopov, vodnih zajetij so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin. Površine določi občinski urad na osnovi dovoljenja za izkoriščanje rudnin. Površine na katerih so zgrajeni daljnovodi so površine v dolžini trase voda in širini 1m za podzemne vode oziroma 2m za nadzemne vode.
Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče bencinskega servisa z objekti.
Kot druge površine za opravljanje poslovne dejavnosti se štejejo površine, ki so potrebne za normalno obratovanje poslovne dejavnosti in niso točkovane po drugih kriterijih iz tega člena.
Število točk za nezazidana stavbna zemljišča se določi glede na vrsto dejavnosti oz. namena uporabe ter lege kjer leži po naslednji tabeli:
lega zemljišča
območje
stanovanjski,
počitniški objekti ter nepokrita skladišča
infrastrukturni
objekti,
ceste, itd.
8
poslovni nameni gramoznice, glinokopi,
peskokopi, pridobivanje električne energije distribucija in prenos elektrike, vode,
telekomunikac
Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 6. členu.
Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.
Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se ne plačuje za zemljišče, ki je namenjeno za stanovanjsko gradnjo, če površina ne presega ene stavbne parcele (do 500 m2).
Če je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjsko - poslovna) se plačuje nadomestilo za poslovno dejavnost, zmanjšano za polovico.
III. Oprostitev plačila nadomestila
13. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišča oz. površine stavb namenjenih za dejavnost humanitarnih organizacij (Rdeči križ in Karitas), za zemljišča oz. površine objektov namenjenih za požarno varnost, gasilsko dejavnost in dejavnost drugih enot za zaščito in reševanje, ter za zemljišča oz. površine objektov v lasti Občine Preddvor in v katerih se opravljajo dejavnosti v javnem interesu.
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah tega zakona.
Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo.
Poleg primerov navedenih v 2. odstavku 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, so oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč, varstveni dodatek, nadomestilo za brezposelnost in občani, katerih skupni mesečni prejemki ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost.
O oprostitvi odloča pristojni organ občinske uprave, na podlagi predloženih dokazil in zahtevka zavezanca.
14. člen
Zavezanci za plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinskem uradu vložijo zahtevek za oprostitev plačila nadomestila, če bi jim plačilo nadomestila predstavljalo znatno breme in bi bila s tem ogrožena njihova dejavnost ali če so pričeli z opravljanjem dejavnosti in imajo večje obveznosti iz naslova vloženih sredstev.
Pristojni organ občinske uprave, lahko v celoti ali delno oprosti zavezanca plačila nadomestila, ki pri tem upošteva možnost pridobivanja dohodka in obveznosti iz naslova vloženih sredstev (krediti, investicije itd.). Pristojni organ delno ali v celoti oprosti zavezanca plačila nadomestila, če bo zavezanec ta sredstva vložil v razširitev dejavnosti in novo zaposlovanje delavcev.
O oprostitvi plačila nadomestila, se izda odločbo.
Oprostitev je možna največ za dobo enega leta in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva.
15. člen
Občani in civilno pravne osebe lahko vložijo zahtevek za delno oprostitev plačila nadomestila, če bi obveznost plačila nadomestila ogrožala socialno varnost zavezanca in njegove družine.
O oprostitvi odloča na predlog zavezanca pristojni organ občinske uprave, ki si predhodno pridobi mnenje od ustrezne socialne službe. Pri odločitvi pristojni organ upošteva celotno premoženjsko stanje zavezanca in možnosti pridobivanja dohodka ter zahteva od občana ali civilno pravne osebe, da predloži ustrezna dokazila.
O oprostitvi plačila nadomestila se izda odločba. Oprostitev plačila je možna največ za eno leto in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva.
16. člen
Letna višina nadomestila po merilih iz 6., 7., 9., 10., 11. in 12. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oz. s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
17. člen
Zavezanci so dolžni sporočiti občinskemu upravnemu organu potrebne podatke za odmero nadomestila.
Zavezanci za plačilo nadomestila so dolžni občinskemu upravnemu organu tudi sporočiti vse spremembe, ki se nanašajo na odmero prispevka, v 15 dneh po nastanku spremembe.
Občinski upravni organ lahko objavi javni poziv za vložitev podatkov, pomembnih za odmero prispevka za uporabo stavbnega zemljišča po tem odloku.
Osnova za nastavitev evidence za nadomestilo po tem odloku, so uradni podatki in evidence, ki se lahko zavezancem posredujejo v preverjanje in potrditev.
Če podatki niso pravilni, so jih zavezanci dolžni na zahtevo občinskega upravnega organa v roku 30 dni od prejema, popraviti in posredovati občinski upravi, pri čemer odgovarjajo za njihovo pravilnost. V kolikor zavezanci ne posredujejo v roku popravljenih podatkov, se poslani podatki smatrajo za pravilne in se uporabijo za odmero.
18. člen
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba osnove za odmero med letom, se le ta upošteva pri obračunu nadomestila za prihodnje leto.
19. člen
Zavezancu, ki ne prijavi zahtevanih podatkov in teh podatkov ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc, se odmeri nadomestilo za 200 m2 stanovanjske površine, 100 m2 za počitniško hišo in 500 m2 za poslovno dejavnost.
Če občinski upravni organ oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 poslovne površine, pa zavezanec teh podatkov ne sporoči, se odmeri nadomestilo po površini vse parcele, ki jo uporablja zavezanec.
Občina Preddvor ima v teh primerih pravico, da po pridobitvi pravilnih podatkov, v skladu s davčnim postopkom izterja morebitno razliko, dokler ne izteče zastaralni rok.
20. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila določi občinski svet s sklepom in sicer za naslednje leto vnaprej.. Če sklepa ne sprejme, se uporabi vrednost točke, ki je veljala v preteklem letu.
21. člen
Zbrane podatke pomembne za odmero, občinski upravni organ pošlje pristojnemu davčnemu organu najkasneje do 15. januarja v letu.
Evidenco in nadzor nad izvajanjem tega odloka vodi pristojni občinski organ Občine Preddvor.
Odločbo o odmeri nadomestila na podlagi evidence, oziroma pridobljenih podatkov, izda zavezancu pristojni davčni organ za tekoče leto. Ta vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo in plačila obresti, v skladu z zakonom o davčnem postopku.
22. člen
Na podlagi podatkov davčnega organa o neizterljivosti glede na izdano odločbo, odloča občinski svet Občine Preddvor pred sprejetjem zaključnega računa proračuna za preteklo leto. Pri svoji odločitvi lahko sklene, da se postopek izterjave nadaljuje, da se terjatev delno ali v celoti odpiše, pa tudi o tem, ali se obremeni lastništvo nepremičnine, z vknjižbo terjatve glede teh nepremičnin.
23. člen
Davčna uprava ugotovi obveznosti občanov oz. pravnih oseb, ki so zavezanci plačila z odločbo.
Davčna uprava vroči odmerne odločbe zavezancem za plačilo nadomestila najpozneje do 1. maja, za plačilo v tekočem letu.
V skladu z Zakonom o davčnem postopku plačujejo davčni zavezanci akontacije oziroma odmerjeni davek v trimesečnih oz. polletnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečju oz. polletju, plačani pa morajo biti v 45 dneh po zapadlosti.
V primeru zamude plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se zaračunavajo zamudne obresti, v skladu s 1. odstavkom 1. člena Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Uradni list RS, št. 45/95) in prične s prisilno izterjavo. Po določbi 20. člena Zakona o davčnem postopku, pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe.
24. člen
Po prejemu odločbe o odmeri nadomestila lahko zavezanec v zakonitem roku ugovarja na odmero prispevka, v skladu s pravnim poukom.
25. člen
Pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki ne vloži prijave za nadomestilo ali ne prijavi pravilnih površin oziroma sprememb, se kaznuje z denarno kaznijo od 60.000 do 360.000 SIT
Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje občan oziroma zavezanec, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
26. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in vse spremembe in dopolnitve tega odloka (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 9/97, 3/99, 7/99 in 2/00).
27. člen
Vsi še nedokončani postopki v zvezi z odmero nadomestila po razveljavljenem odloku in njegovih spremembah in dopolnitvah iz 26. člena, se obravnavajo in dokončajo v skladu s prejšnjim odlokom, oziroma z njegovimi spremembami in dopolnitvami.
28. člen
Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Preddvor, uporablja pa se od 1. januarja 2002. dalje.
Številka: odl 82/01
Datum: 19.12.2001
Župan Občine Preddvor: Miran Zadnikar