Na podlagi 61., 97. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08–ZVO-1B, 108/09, 80/10–ZUPUDPP, 43/11–ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št 87/12) je Občinski svet Občine Zreče na 7. redni seji dne 21.10.2015 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O SPREJETJU ZAZIDALNEGA NAČRTA INDUSTRIJSKA CONA II UNIOR KI ZREČE
I. Splošni določbi
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem Odlokom se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Slovenske Konjice za območje občine Zreče v letu 2009 (Uradni list RS, št. 37/12) sprejmejo Spremembe in dopolnitve Odloka o sprejetju zazidalnega načrta industrijska cona II Unior KI Zreče (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).
(2) Podrobni načrt je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 752/15.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu prostorskega načrta, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka in na vpogled na Občini Zreče.
II. Opis prostorske ureditve
3. člen
Na območju prostorskega načrta so skladno s pogoji določil tega odloka načrtovani naslednji posegi:
· izgradnja treh nadstrešnic za embalažo in surovine,
· izgradnja plinske kotlarne,
· dograditev obstoječega objekta za poslovne prostore,
· izgradnja komunalne infrastrukture zaradi predvidene umestitve objektov,
· ureditev zelenih površin in ukrepov za varovanje bivalnega, delovnega in naravnega okolja ter za preprečevanje naravnih in drugih nesreč.
4. člen
(1) Območje je sestavni del industrijske cone in naselja Zreče in predstavlja nepozidani del funkcionalnega zemljišča proizvodnega objekta GKN v industrijski coni II v Zrečah. Območje je namenjeno industrijskim objektom ter izgradnji prometne, energetske, teleprenosne in komunalne infrastrukture (gospodarska javna infrastruktura – GJI). V naravi je obstoječa asfaltirana površina (obstoječe manipulativne površine, dovozna pot), delno pa zelenica.
(2) Območje podrobnega načrta obsega parcele št.: št. 58/1 k.o. 1100 – Zreče. Površina območja meri približno 3500 m2.
(3) Sestavni del podrobnega načrta so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture, potrebnih za komunalno opremljanje območja ter morebitne protierozijske ukrepe in vodnogospodarske ureditve.
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
5. člen
(1) Območje obravnave OPPN predstavlja nepozidani del funkcionalnega zemljišča proizvodnega objekta GKN v industrijski coni II v Zrečah. Na vzhodu je travnik, na jugu pa reka Dravinja. Prometno je z ostalimi dela mesta in naselja povezano preko obstoječih cest in poti.
(2) V času gradnje obsega vplivno območje podrobnega načrta zemljišča znotraj meje območja ter zemljišča zunaj meje območja potrebna za gradnjo gospodarske javne infrastrukture. Po izgradnji prostorskih ureditev vplivno območje obsega zemljišča območja podrobnega načrta.
(3) Prostorske ureditve so načrtovane na levem bregu vodotoka Dravinje, ki skladno z zakonodajo s področja urejanja voda spada v vodotok 1. reda. Vsi načrtovani objekti vključno s pripadajočo prometno, energetsko in komunalno ureditvijo so odmaknjeni od meje vodnega zemljišča.
(4) Prostorske ureditve, načrtovane s podrobnim načrtom, nimajo negativnih vplivov na sosednja območja.
IV. Pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja umestitev načrtovane ureditve v prostor
6. člen
Zemljišče je v celoti namenjeno gradnji industrijskih objektov in izgradnji gospodarske javne infrastrukture.
7. člen
(1) Na območju podrobnega načrta so skladno s pogoji določil tega odloka dopustni naslednji posegi:
· izgradnja komunalne infrastrukture zaradi predvidene umestitve objektov.
(2) Za potrebe realizacije podrobnega načrta je dopustna tudi izgradnja novega omrežja ter obnova, sanacija in dograditev obstoječega omrežja gospodarske javne infrastrukture izven meje območja podrobnega načrta.
8. člen
(1) Urbanistična zasnova umestitve objektov in naprav upošteva lego parcele in reliefa, oblike in lege sosednjih parcel, lege obstoječih objektov in naprav, dovozne ceste in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo ter rešitve strokovnih podlag.
(2) Umestitev objektov in naprav je določena:
· z gradbeno parcelo (GP), ki je določena za vsak sklop industrijskih objektov,
· z gradbeno mejo (GM), to je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča,
· z gradbeno linijo (GL) na katero morajo biti postavljeni načrtovani objekti z enim robom – najmanj s 70% dolžine ene stranice fasade,
· s horizontalnimi in vertikalnimi gabariti objektov,
· s točkami zakoličbe, s katerimi so novi objekti in naprave locirani v prostoru in
· z višinskimi kotami terena in objektov.
(3) Umestitev objektov in naprav je določena tudi z mejo priobalnega pasu reke Dravinje. Ta znaša 15 m od zgornjega roba brežine vodotoka Dravinje. Meja priobalnega pasu je razvidna iz grafičnih prilog prostorskega načrta in so sestavni del tega odloka.
9. člen
(1) Velikost posameznih objektov je določena z:
gradbenimi mejami, ki jih načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo ali pa so od njih odmaknjeni v notranjost parcele in z gradbenimi linijami, na katero morajo biti postavljeni načrtovani objekti vsaj z 70% dolžine ene stranice fasade,
dimenzijami horizontalnih gabaritov z dopustnim odstopanjem,
dimenzijami vertikalnih gabaritov z dopustnim odstopanjem, pri čemer pomeni: P pritličje, P+1 pritličje in nadstropje,
točne tlorisne dimenzije in višine objektov bodo določene na podlagi potreb investitorja ob upoštevanju tehnoloških in logističnih zadev v fazi izdelave projektov za pridobitev dovoljenja za gradnjo,
(2) Maksimalni gabarit objektov so:
· objekt 1: 20,50 x 6,00m
· objet 2: 5,00 x 6,20m
· objekt 3: 37,00 x 6,00 m
· objekt 4: 20,00 x 6,00 m
(3) Objekt 1 je dvoetažen (P+1), višina je enaka kot pri obstoječem proizvodnem objektu. Objekti 2, 3 in 4 so enoetažni (P), višinsko prilagojeni obstoječi kompresorski postaji in osnovnemu proizvodnemu objektu. Višina venca je približno 5,00 m.
(4) Objekti so pravokotne oblike. Strehe so ravne ali položne eno ali dvokapnice. Fasada objekta 1 je enaka kot pri osnovnem objektu, fasada objekta 2 je valovita pločevina. Objekta sta nadstrešnici, ki imata najmanj eno stranico odprto, brez fasade, sicer pa je fasada enaka kot pri objektu 2.
10. člen
(1) Na območju podrobnega načrta je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe, ob obstoječih in načrtovanih objektih na gradbeni parceli, to so: majhna stavba - garaža, nadstrešek, ograje ter pomožni infrastrukturni objekti, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve.
(2) Vrsta nezahtevnih in enostavnih objektov, dopustna velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za pomožni objekt, je določena z veljavnimi predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost. Poleg tega morajo biti za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevani še pogoji iz veljavnega občinskega prostorskega plana.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na gradbeni parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom. Dovoljena višina je samo pritličje. Strehe pomožnih objektov so praviloma ravne ali enake kot na osnovni stavbi, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli.
11. člen
(1) Dovozi in dostopi do objektov so obstoječi, izvedeni kot utrjene asfaltirane površine. Ostale, robne površine, so zatravljene.
(2) Gradbena parcela je ograjena z žično ograjo višine približno 2,50 m.
(3) Zelene površine so sestavni del ureditve območja. Ozelenitve okolice objektov naj se zatravijo ali izvedejo kot okrasne zelenice. Ozelenitev mora biti oblikovana tako, da ne ovira preglednosti na manipulativnih površinah.
V. Pogoji priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
12. člen
(1) Zaradi gradnje načrtovanih posegov se zgradijo, prestavijo, zamenjajo in zaščitijo komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske naprave in objekti – gospodarska javna infrastruktura (GJI). Načrtovanje in gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če to ni v nasprotju s tem odlokom.
(2) Pri načrtovanju in izgradnji gospodarske javne infrastrukture je treba upoštevati širitev območja poselitve, skladno z občinskim prostorskim planom in ostalo prostorsko dokumentacijo.
(3) Vse vode gospodarske javne infrastrukture se uredi na gradbeni parceli tako, da se priključki izvedejo iz obstoječih objektov ali iz obstoječih napeljav na terenu. Pri tem se za napeljave in naprave GJI v javni rabi omogoči dostop za vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav.
(4) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo, upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki do ostalih grajenih in naravnih struktur. Gradnja objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture se izvaja usklajeno. Obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo se med gradnjo zaščiti, po gradnji pa izvede ustrezno sanacijo.
(5) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druge rešitve v zvezi z gradnjo in urejanjem gospodarske javne infrastrukture, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi gospodarske javne infrastrukture mora investitor komunalnega voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca ceste in voda.
13. člen
(1) Objekta 1 (dograditev obstoječega objekta za poslovne prostore) in 2 (plinske kotlarne) bosta priključena na interno vodovodno omrežje iz obstoječega proizvodnega objekta. Vodovod je treba načrtovati najmanj 3 m stran od objektov na globini najmanj 1,2 m pod koto terena.
(2) Hidrantno omrežje na gradbeni parceli se dogradi z novim vodom ob vzhodni meji območja.
14. člen
(1) Na obravnavanem območju je obvezen priklop objektov na javno kanalizacijo. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov na območju podrobnega načrta je predvidena ločena, fekalna in meteorna kanalizacija.
(2) Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov 2, 3 in 4 se zgradi meteorno kanalizacijo, za objekt 1 se eventualno dogradi interna kanalizacija z navezavo na obstoječo fekalno kanalizacijo, ki se priključi na obstoječ javni fekalni kanal skladno s pogoji upravljavca.
(3) Kanalizacijo je treba načrtovati najmanj 3 m stran od objektov. Kanali naj bodo na površinah, kjer bo po izgradnji omogočen nemoten dostop za vzdrževalna dela.
15. člen
Za napajanje obstoječih in predvidenih objektov in naprav na območju podrobnega načrta z električno energijo se preuredi obstoječe interno nizkonapetostno elektro (NN) omrežje.
16. člen
Na obravnavanem območju potekajo obstoječi TK vodi. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječih vodov ter jih po potrebi prestaviti ali ustrezno zaščititi in prestaviti.
17. člen
(1) Oskrba obravnavanega območja z zemeljskim plinom je po obstoječem priključnem nizkotlačnem plinovod PEHD fi 63 mm, tlak 4 bare, ki poteka na zahodni strani gradbene parcele, do priključne in reducirne omarice.
(2) Iz reducirne in merilne omarice je zgrajeno obstoječe PEHD plinovodno omrežje, od katerega se na izveden odcep priključi predvidena kotlovnica.
(3) Pri načrtovanju in izgradnji je treba upoštevati zadostne vzporedne in vertikalne odmike od objektov in obstoječe GJI in upoštevati pogoje upravljavca plinovodnega omrežja.
18. člen
(1) Ogrevanje predvidenega objekta 1 (dograditev obstoječega objekta za poslovne prostore) se uredi z dograditvijo obstoječega ogrevalnega omrežja poslovnega objekta.
(2) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in tehnične predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka.
19. člen
(1) Pri ravnanju z odpadki je treba upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem. Način zbiranja in odvoz komunalnih odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini Zreče.
(2) Gradbeni odpadki in inertni odpadki, ki nastanejo zaradi rušenja obstoječih objektov in infrastrukture, se odstranijo izven ureditvenega območja podobnega načrta. Ravnanje z njimi se izvede v skladu z načrtom odstranjevalnih del ter s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Na območju podobnega načrta ni dovoljeno skladiščenje nevarnih odpadkov.
(3) Nevarni odpadki, mednje spadajo tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
VI. Merila in pogoji za parcelacijo
20. člen
(1) Zaradi predvidenih posegov se parcelne meje ne spreminjajo.
(2) Parcele, določene s tem podrobnim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo in združujejo, v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
21. člen
(1) Na ureditvenem območju podrobnega načrta ni zavarovanih objektov ali območij kulturne dediščine. Na območju obravnave se predvideni posegi načrtujejo in izvajajo tako, da se ustvarjajo in ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini, ter da se varuje značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin in se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoje arheološke ostaline.
VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
22. člen
Načrtovane ureditve ne posegajo na zavarovana ali naravovarstveno pomembna območja. Zaradi ohranjanja narave se posegi načrtujejo in izvajajo tako, da so omejeni na gradbišče in transportne poti.
23. člen
(1) V času gradnje se na celotnem ureditvenem območju, na transportnih poteh, gradbiščih in začasnih deponijah, s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo vsaj naslednji ukrepi:
· preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in deponij ter transportnih sredstev, ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine in prekrivanje sipkih tovorov,
· preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišč, prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala, ukrep zahteva ustrezno ureditev gradbišč in začasnih skladišč sipkih materialov, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij posegov (deponij, nasipov, vkopov),
· upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih, ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje,
· če so prevozna sredstva in delovne naprave ustavljene za daljši čas, mora biti motor ugasnjen,
· zaradi zmanjšanja prašenja ob sušnih dnevih se predvidi zadostno močenje in čiščenje prevoznih poti in odkritih površin.
(2) Kot energetski vir je načrtovan zemeljski plin v kombinaciji z obnovljivimi viri energije.
24. člen
(1) Posegi v tla naj se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Zaradi racionalne rabe tal je pomembna organizacija gradbišča, ki mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal.
(2) Na območju gradnje objektov in ostalih ureditev se vse izkopane plasti tal, nastale pri pripravi terena deponirajo ločeno, glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega območja.
(3) Za nasutja tal na območju prostorskega načrta se lahko uporablja samo material (kamnina, zemljina), ki je z vidika onesnaženosti zemljine neoporečen. Pred uporabo materiala se po potrebi preveri stopnje onesnaženosti materiala skladno s predpisi, ki določajo mejne, opozorilne in kritične emisijske vrednostih nevarnih snovi v tleh.
25. člen
(1) Na podlagi predpisov, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, sodi obravnavano območje v IV. stopnjo varstva pred hrupom (območja proizvodnih dejavnosti), kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. Dopustna mejna vrednost hrupa na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je 75 dBA podnevi in 65 dBA ponoči, kritična vrednost pa 80 dBA podnevi in ponoči.
(2) Glede na predvideno dejavnost na območju podrobnega načrta aktivni protihrupni ukrepi niso potrebni. Pri projektiranju in v času gradnje se uporabljajo predpisi s področja varstva pred hrupom.
26. člen
(1) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(2) Na meteorno kanalizacijo se dovoli priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe. Padavinske vode s streh objektov morajo biti speljane v ločeno meteorno kanalizacijo preko peskolovov padavinske vode z utrjenih površin morajo biti speljane v ločeno meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentimi filtri (standardizirani lovilci olj SIST EN 858-2).
(3) V območju predvidene gradnje je treba izvesti lokalno zadrževanje in ponikanje (če teren dovoljuje) odpadnih meteornih vod pred izpustom v javne meteorne kanale in vodotoke.
27. člen
(1) Razsvetljava objekta se izvede tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla. Načrtovanje in uporaba javne razsvetljave in drugih zunanjih svetlobnih teles mora biti skladno z določili, ki predpisujejo mejne vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Za ureditev javne razsvetljave in razsvetljave objektov se načrtuje uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice ter uporabijo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru.
(3) Gradbišča se ponoči ne osvetljuje. Za varovanje gradbišča in objekta v času obratovanja je dovoljena postavitev posameznih svetil, ki so opremljena s senzorjem za samodejni vklop/izklop.
IX. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvo pred požarom
28. člen
(1) Območje podrobnega načrta je po podatkih RS MKO ARSO o območjih poplavne nevarnosti občasno poplavljeno, zato je ob izgradnji in obratovanje objektov treba izvesti vse ukrepe, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vlivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja in da ne bo prišlo do škodljivih vplivov na okolje.
(2) Skladno s hidrološko hidravlično študijo je obravnavano območje na levem bregu Dravinje med profiloma P9 in P12 delno ogroženo z visokimi vodami pri pretoku Q10, po načrtovanih posegih v prostor pa gladine visokih vode pri Q100 na odseku med P1-P8 ostanejo nespremenjene, v profilu P8 se dvignejo za 1 cm, v P9 se gladina spusti za 8 cm, v P10 pa se gladina dvigne za 11 cm, na odseku med P11 do P31 pa ostanejo nespremenjene. Dvig gladine v P10 je lokalni dvig gladine, ki na širšem območju ne poslabša poplavne razmere. S predvideno gradnjo se obstoječim objektom ne poslabša poplavna ogroženost.
(3) Omilitveni ukrepi na obravnavanem območju predvidevajo lokalno nadvišanje obstoječega terena na območju predvidenih objektov – dvig nulte kote objekta za 10 cm. Tovrstno nadvišanje terena nima vpliva na potek gladin visokih voda in ne poslabšuje poplavne ogroženosti obstoječim objektom, na širšem območju pa ostane potek gladin visokih voda pri pretoku Q100 nespremenjen.
(4) Območje podrobnega načrta ni erozivno in plazovito ogroženo. Pri projektiranju objektov in gradnji se ustrezne rešitve izvedejo na podlagi predhodne geomehanske presoje. Rešitve morajo zagotavljati ustrezno stopnjo stabilnosti in protierozijske zaščite v fazi gradnje in v fazi uporabe.
29. člen
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila Odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje Mercalli-Cancani-Sieberg. Pospešek tal je 0,150.
30. člen
(1) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in načrtovanimi dovozi za interventna vozila, z zagotavljanjem zadostnih virov vode za gašenje ter z ostalimi preventivnimi ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti. Zaradi požarne ogroženosti se med gradnjo in obratovanjem upošteva predpise, ki urejajo varstvo pred požarom in varstvo pred požarom v naravnem okolju ter druge predpise, ki urejajo prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom.
(2) Na ureditvenem območju podrobnega načrta je omogočen dovoz intervencijskih vozil in umik ljudi na sosednja zemljišča. Med objekti se zagotovijo ustrezni odmiki in potrebne protipožarne zaščite. Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje se zagotovijo iz vodovoda preko hidrantnega omrežja.
(3) Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine bo opredeljen v PGD projektu.
31. člen
(1) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se prepreči odtekanje vode v vodotoke, v podzemno vodo in na gozdna ter kmetijska zemljišča.
(2) Pri nezgodah med gradnjo in med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih škodljivih tekočin in materialov, se ustrezno ukrepa in prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo in kmetijska zemljišča ter se takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se skladno s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, zavaruje se lokacija, uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
(3) Med gradnjo in obratovanjem se izvajajo vsi ukrepi za preprečitev izcejanja betonskih odplak, izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih snovi v vodo. Vsi gradbeni odpadki in ostanki gradbenega materiala ter kakršni koli drugi odpadki se sproti odstranijo iz ureditvenega območja in na ustrezen način reciklirajo ali deponirajo.
(4) Pranje, čiščenje in oskrba gradbene mehanizacije z naftnimi derivati se vrši v za ta namen zgrajenih pretakališčih, ki se zgradijo kot neprepustne ploščadi z lovilno posodo, ki lahko sprejme celotno morebitno izlito tekočino, iztok iz ploščadi se opremi z zaklopko, s peskolovom in lovilcem olj, ki se redno vzdržujeta. Pri pretakanju goriva se zagotovi dvakratna količina absorbcijskega sredstva za vpijanje naftnih derivatov, ki je potrebna, če bi kjerkoli nekontrolirano odtekalo gorivo ali pa olje iz polnega največjega rezervoarja na napravah oziroma mehanizaciji.
X. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
32. člen
(etapnost izvedbe)
Prostorske ureditve, ki jih določa podrobni načrt je mogoče izvajati v celoti ali po delih, ki predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno. Izvajajo se tako, da čim manj vplivajo na bivalne in delovne pogoje in obstoječe ureditve sosednjih območij, ter da je zagotovljeno nemoteno obratovanje obstoječih objektov. V primeru fazne izvedbe prostorskih ureditev se dograditev in obnova gospodarske javne infrastrukture in zemljišč izvede v vsaki zaključeni etapi posebej.
XI. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje
33. člen
(drugi pogoji in zahteve)
(1) Pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce GJI in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove.
(2) Infrastrukturne objekte, naprave in druge objekte med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa morebitne poškodbe sanirati.
XII. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
34. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Podrobni načrt določa okvirne tlorisne in višinske gabarite, prikazane v grafičnih prilogah.
(2) Kot tolerance so dovoljene:
· sprememba parcelnih mej ob soglasju mejašev,
· povečanje ali zmanjšanje načrtovanih objektov so ±20%, dopustna višinska odstopanja načrtovanega objekta so ± 10%,
· na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije so dopustne tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, bolj ekonomična investicijska vlaganja in v kolikor te spremembe oziroma prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta podrobnega načrta,
· spremembe tras in objektov prometne, komunalne in energetske infrastrukture so mogoče ob soglasju vseh tangiranih nosilcev urejanja prostora in načrtovalca.
XIII Končne določbe
35. člen
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Zreče in Upravni enoti Slovenske Konjice.
36. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
37. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka : 9000-005/2015-03
Datum : 22.10.2015
Občina Zreče
mag. Boris Podvršnik, župan