Direktor javnega podjetja INFRA d.o.o. na podlagi 17. člena Akta o ustanovitvi javnega podjetja izdaja naslednji
PRAVILNIK O DELOVNIH RAZMERJIH j.p. INFRA d.o.o.
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom so podrobneje urejene pravice, obveznosti in odgovornosti delodajalca in delavcev na področju delovnih razmerij, plač, drugih osebnih prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z delom.
2. člen
Zakon, splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo in kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije se uporabljajo neposredno, če ta pravilnik posameznih vsebin ne ureja.
Določila tega pravilnika se ne uporabljajo, če bodo v nasprotju s sprejetimi kolektivnimi pogodbami in zakoni.
Obseg pravic delavcev, določenih z zakonom, splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in kolektivno pogodbo elektrogospodarstva predstavlja spodnjo mejo teh pravic.
3. člen
Pravilnik velja za vse delavce in tudi za učence in študente na praksi ali na počitniškem delu.
4. člen
Pravilnik velja tudi za direktorja in delavce , ki vodijo delovne enote in imajo pooblastila za samostojne odločitve, v kolikor pogodbe o zaposlitvi posameznih vprašanj iz delovnih razmerij ne urejajo drugače.
5. člen
Za delavca po tem pravilniku se šteje vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
II. DELOVNA RAZMERJA
Temeljne določbe
6. člen
S tem pravilnikom so podrobneje urejene pravice, obveznosti in način uveljavljanja pravic v zvezi z delovnimi razmerji zaposlenih delavcev.
7. člen
O pravicah in obveznostih iz delovnih razmerjih v okviru svojih pristojnosti odločajo:
• direktor,
• pooblaščene osebe, ki jih pisno pooblasti direktor.
8. člen
Na področju delovnih razmerij direktor:
• odloča o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi,
• odloča o izbiri kandidata, v skladu z razpisanimi pogoji,
• odloča o razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa,
• odloča o uvedbi nadurnega dela,
• odloča o pravici do odsotnosti delavca z nadomestilom ali brez nadomestila plače ,
• odloča v disciplinskem postopku in postopku za ugotovitev odškodninske odgovornosti delavcev,
• odloča o odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
• odloča o zahtevi delavca o odpravi kršitev oziroma o izpolnitvi obveznosti,
• odloča o drugih zadevah s področja delovnih razmerij, ki jih opredeljuje zakon o delovnih razmerjih, splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti in kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije.
9. člen
V primerih iz prejšnjega člena lahko odloča tudi s strani direktorja pisno pooblaščena oseba, ld odloča v okviru pooblastil, ki jih je nanjo prenesel direktor.
Sklenitev pogodbe o zaposlitvi
10. člen
Pogodbo o zaposlitvi lahko sklene oseba, ki izpolnjuje predpisane splošne pogoje za opravljanje dela po zakonu in kolektivni pogodbi ter posebne pogoje, ki jih za delo na določenem delovnem mestu določa akt o sistemizaciji delovnih mest.
11. člen
Razpis za sklenitev delovnega razmerja se objavi v uradnih prostorih zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje ali sredstvih javnega obveščanja, na predlog direktorja.
V razpisu morajo biti objavljeni pogoji, kijih mora izpolnjevati kandidat.
Rok za prijavo na razpis ne sme biti krajši od 8 dni od objave.
Izbiro med prijavljenimi kandidati opravi direktor z odločbo o izbiri na prosto delovno mesto.
Izbranega kandidata se pisno obvesti o tem, da je bil izbran, o datumu sklenitve pogodbe o zaposlitvi ter o dnevu nastopa dela. Z obvestilom se mu pošlje tudi predlog pogodbe o zaposlitvi.
Kandidat, ki ni bil izbran, mora biti o tem obveščen v roku 8 dni po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom.
Neizbrani kandidat lahko zoper izbiro in sklenitev pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
Pogodba o zaposlitvi
12. člen
Na podlagi odločbe o izbiri kandidat z družbo sklene pogodbo o zaposlitvi, s katero se pogodbeni stranki dogovorita in sporazumeta o:
• datumu nastopa dela in času trajanja delovnega razmerja,
• tem ali gre za delovne razmerje s polnim ali krajšim delovnim časom,
• posebnih pogojih delovnega razmerja,
• vrsti dela, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi in nazivu delovnega mesta,
• morebitnem poskusnem delu,
• kraju opravljanja dela,
• delovnem času,
• letnem dopustu,
• dolžini odpovednega roka,
• pravici do izobraževanja,
• osnovni plači, drugih sestavinah plače, plačilnem obdobju, plačilnem dnevu, načinu izplačevanja plače,
• drugih pravicah in obveznostih, skladno z zakonom in kolektivno pogodbo.
Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo.
13. člen
Delavec se mora pred nastopom dela seznaniti z delom, pogoji dela, pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z opravljanjem dela na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
14. člen
Z dnem nastopa dela, določenega v pogodbi o zaposlitvi, delavec pridobi vse pravice in obveznosti, ki mu pripadajo na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju.
15. člen
Delavec mora vestno opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.
Trajanje pogodbe o zaposlitvi
16. člen
Pogodba o zaposlitvi se praviloma sklene za nedoločen čas, za določen čas pa le v primerih, kijih določa zakon.
Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ima enake pravice in obveznosti kot delavci, ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, razen, če z zakonom ni določeno drugače.
Predhodni preizkus znanja oziroma sposobnosti
17. člen
Pred odločitvijo o izbiri kandidata se lahko za delovna mesta, za katera je to določeno, opravi predhodni preizkus znanja oz. sposobnosti. Način preizkusa mora biti določen pred preizkusom.
Preizkus lahko opravijo strokovni delavci delodajalca, ki jih določi direktor in ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo ima kandidat, in vsaj tri leta delovnih izkušenj na področju dela, na katerem bo preizkus potekal.
Preizkus znanja in sposobnosti se opravi na osnovi:
• preizkusa znanja, strokovnih in drugih sposobnosti,
• določenih delovnih operacij in praktičnih nalog,
• določenih pisnih in praktičnih izdelkov,
• ostalih strokovno določenih preizkusov.
Poskusno delo
18. člen
Delodajalec in delavec se o poskusnem delu lahko dogovorita v pogodbi o zaposlitvi. Dolžina poskusnega dela je odvisna od stopnje zahtevnosti delovnega mesta:
• I - III skupine 1 mesec
• IV - V skupine 2 meseca
• VI — VII skupine 3 mesece
• VIII - IX skupine 4 mesece.
V času poskusnega dela delavca vodi in nadzoruje njegov neposredno postavljeni vodja.
Delo oceni tričlanska komisija, ki jo imenuje direktor. Člani komisije morajo obvladati delo, ki ga opravlja delavec na poskusnem delu, vsaj en član strokovne komisije mora imeti najmanj takšno strokovno izobrazbo kot jo ima delavec.
19. člen
Komisija mora najmanj 7 dni pred iztekom poskusnega dela podati oceno o rezultatu poskusnega dela. Pri ocenjevanju strokovna komisija ugotovi, ali so bile naloge opravljene pravočasno in strokovno pravilno in na osnovi svojih ugotovitev izdela pisno oceno.
Delavec mora biti z oceno strokovne komisije seznanjen in ima pravico, da poda svoje mnenje.
Če je strokovna komisija ocenila delo negativno, lahko delodajalec ob poteku poskusnega dela izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.
Pripravništvo
20. člen
Pripravnik je kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.
21. člen
Čas trajanja usposabljanja pripravnika je odvisen od stopnje njegove strokovne izobrazbe in sicer:
• za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe 6 mesecev
• za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe 9 mesecev
• za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe 12 mesecev.
22. člen
Trajanje pripravništva se podaljša, če opravičena odsotnost pripravnika traja najmanj 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor je trajala opravičena odsotnost z dela.
Na predlog mentorja se pripravništvo lahko tudi skrajša, če oceni, da je pripravnik usposobljen za samostojno opravljanje dela, vendar le do polovice prvotno določenega trajanja.
Usposabljanje pripravnika vodi mentor, ki mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe, istega poklica ali iste stroke, z vsaj tremi leti delovnih izkušenj.
23. člen
Program usposabljanja pripravnika, ki ga pripravi mentor, je sestavljen iz splošnega in posebnega dela in je prilagojen vrsti in stopnji strokovne izobrazbe posameznega pripravnika ter vsebini in zahtevnosti dela.
24. člen
Mentor in pripravnik skupaj določita temo pripravniške naloge, ki jo pripravnik pripravi pred iztekom pripravniške dobe.
25. člen
Pripravniški izpit opravlja pripravnik pred iztekom pripravniške dobe pred komisijo za ocenjevanje uspešnosti pripravnika. Člani komisije morajo imeti najmanj takšno stopnjo izobrazbe kot pripravnik. Komisija ima predsednika in dva člana, ki jo imenuje direktor ali s strani direktorja pooblaščena oseba.
26. člen
Pripravniški izpit se opravlja ustno, pri oceni uspešnosti pripravnika pa komisija upošteva naslednje:
• oceno mentorja o poteku pripravniške dobe,
• oceno pisne naloge pripravnika,
• oceno ustnega zagovora.
Predsednik komisije sporoči pripravniku oceno strokovnega izpita v navzočnosti članov komisije takoj po končanem izpitu. Ocena se glasi: opravil - ni opravil.
27. člen
Pripravniku, ki ne opravi pripravniškega izpita, se podaljša čas usposabljanja in da možnost ponovnega opravljanja izpita. Pripravniška doba se v tem primeru podaljša za najmanj 15, največ pa za 45 dni.
Delovni čas
28. člen
Praviloma opravljajo delavci delo v polnem delovnem času, ki traja 40 ur v petih delovnih dnevih po 8 ur na dan, vključno s plačanim dnevnim polurnim odmorom.
Letni razpored delovnega časa določi direktor z letnim planom delovnega časa pred začetkom koledarskega leta.
Direktor lahko začasno prerazporedi delovni čas vsem delavcem ali nekaterim delavcem tako, daje dnevni delovni čas v določenem obdobju daljši ali krajši od 8 ur.
Delovni čas se lahko prerazporedi v primerih, ko se v posameznem obdobju poveča obseg dela, če to zahteva smotrnejša izraba delovnega časa, če mora družba izvršiti dela, ki jih v normalnem delavniku ni mogoče izvršiti ali v drugih izjemnih okoliščinah, ki jih narekuje potek delovnega procesa.
Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen.
Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden. Kot polni delovni čas se upošteva povprečna delovna obveznost v obdobju šestih mesecev.
Neenakomerna razporeditev delovnega časa se ne šteje kot posebni delovni pogoj. Nadurno delo
29. člen
V primerih, kijih določata zakon in kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije, lahko direktor s pisnim sklepom odloči, da morajo delavci delati preko polnega delovnega časa. Nadurno delo lahko traja največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 180 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur. Dnevna, tedenska in mesečna omejitev se upošteva kot povprečna omejitev v obdobju šestih mesecev.
Delovni čas iz predhodnega odstavka tega člena se šteje kot poseben delovni pogoj.
Delovni čas preko polnega delovnega časa se lahko uvede samo, če s prerazporeditvijo delovnega časa, z ustrezno organizacijo dela, z delitvijo dela ali kako drugače, ni mogoče opraviti potrebnega dela.
Odmori
30. člen
Delavci s polnim delovnim časom imajo med delom pravico do enkratnega neprekinjenega 30 minutnega odmora.
Delavec, ki dela krajši delovni čas od polnega, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu.
Letni dopust
31. člen
Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca, vendar ne more biti krajši kot štiri tedne.
Osnova za določitev letnega dopusta je 18 delovnih dni.
32. člen
Delavec pridobi pravico do celotnega dopusta, ko mu preteče 6 mesecev nepretrganega delovnega razmerja.
Delavec ima v naslednjih primerih pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu:
• če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta,
• če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta,
• če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.
Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.
33. člen
Letni dopust se lahko izrabi v več delih, s tem , da mora en del trajati najmanj dva tedna, ki ga mora delavec izrabiti do konca koledarskega leta. Preostanek letnega dopusta lahko delavec v dogovoru z delodajalcem izrabi do 30. junija naslednjega leta.
34. člen
Če delavec v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta oz. dopusta za nego in varstvo otroka ni mogel izrabiti letnega dopusta do konca koledarskega leta, ali je bil dopust iz istih razlogov prekinjen, lahko izrabi celotni letni dopust najkasneje do 30. junija naslednjega leta, če je v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust delal vsaj 6 mesecev. Če je delal manj kot šest mesecev, ima pravico izrabiti dopust kot je določeno v prejšnjem členu.
35. člen
Dolžina letnega dopusta se določa po naslednji kriterijih:
Za skupno delovno dobo, ki jo bo delavec dosegel do konca leta, za katero se mu odmerja dolžina dopusta, se osnovno število 18 delovnih dni dopusta poveča in sicer:
• za delovno dobo po 1 letu
za 1 dan
• od 2 do 3 let
za 2 dni
• od 4 do 5 let
za 3 dni
• od 6 do 8 let
za 4 dni
• od 9 do 11 let
za 5 dni
• od 12 do Mlet
za 6 dni
• od 15 do 17 let
za 7 dni
• od 18 do 21 let
za 8 dni
• od 22 do 25 let
za 10 dni
• za več kot 25 let
za 12 dni
Pri odmeri dopusta se kot skupna delovna doba upošteva delovna doba, vpisana v delovno knjižico in delovna doba v družbi, ne upošteva pa se dokupljena zavarovalna in beneficirana doba.
36. člen
Glede na tarifni razred v posameznih kategorijah delovnih mest se delavcu poveča osnovnih 18 dni letnega dopusta po naslednjih kriterijih:
• III. tarifni razred za 1 dan
• IV. in V. tarifni razred za 2 dni
• VI. tarifni razred za 4 dni
• VII, VIII. in IX. tarifni razred za 6 dni
37. člen
Glede na delovne pogoje, v katerih delavec opravlja delo, se osnovnih 18 dni letnega dopusta poveča v naslednjih primerih:
•za delo v dveh dnevnih turnusih za 2 dni
•za delo v dnevnem in nočnem turnusu za 3 dni
•za stalno delo na terenu za 2 dni
•za stalno delo pred monitorjem za 1 dan
Direktor na podlagi predloga vodij sektorjev določi delovna mesta, ki so vezana na stalno delo pred monitorjem.
38. člen
Glede na posebne socialne razmere se poveča osnovno število 18 delovnih dni dopusta v naslednjih primerih:
• delovnim, vojaškim in drugim invalidom z manj kot 60% telesne okvare za 2 dni
• delavcu za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let za 1 dan
• samoliranilkam/samohranilcem z enim ali več otroki do 7 let za 3 dni
• delavcem, mlajšim od 18 let za 7 dni
Invalidnost ter telesna okvara se dokazujeta z odločbo pristojnega organa.
39. člen
Ne glede na določila prejšnjih členov pa se letni dopust podaljša za 3 dni delavcem, ki so stari najmanj 55 let, ne glede na starost pa delavcem, če jim je priznana najmanj 60% telesna okvara ter delavcem, ki negujejo ali varujejo težje telesno ali duševno prizadeto osebo.
40. člen
Odločbo o dolžini letnega dopusta izda direktor, najkasneje do konca februarja za tekoče leto.
41. člen
Delavec, ki med izrabo letnega dopusta zboli ali mu je priznana druga začasna odsotnost, lahko letni dopust prekine in o tem najkasneje v 3 dneh obvesti vodjo svoje organizacijske enote. Po dogovoru z vodjo organizacijske enote lahko delavec preostali del letnega dopusta izrabi v drugem dogovorjenem obdobju.
Odsotnost z dela z nadomestilom plače
42. člen
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin do največ 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu, s pravico do nadomestila plače v naslednji primerih:
• sklenitev lastne zakonske zveze
2 dni
• sklenitev zakonske zveze otrok
1 dan
• rojstvo otroka
• smrt zakonca ali izven zakonskega partnerja ali otrok
3 dni
• smrt staršev
• smrt sestre, brata, tasta, tašče, starih staršev, vnuka
• smrt ostalih družinskih članov skupnega gospodinjstva
• nenadna bolezen delavca ali družinskega člana
• selitev
• elementarne nesreče
• aktivna udeležba na športnih, kulturnih prireditvah
• dan elektrogospodarstva
• udeležba na krvodajalski akciji
in v drugih posebnih primerih, kijih na pisno prošnjo delavca odobri direktor.
Delavec je dolžan izkoristiti odsotnost z dela po tem členu ob nastanku dogodka.
43. člen
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače tudi v naslednjih primerih:
• zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom,
• zaradi poklicne bolezni in nesreče pri delu,
• zaradi izrabe letnega dopusta,
• na dela prost dan po zakonu,
• odsotnosti z dela, če je delavec napoten na izobraževanje oziroma če se izobražuje v interesu delodajalca,
• opravljanje funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih.
44. člen
Odsotnost z dela zaradi bolezni mora delavec javiti prvi dan izostanka z dela v tajništvo družbe ali vodji organizacijske enote v kateri dela.
Odsotnost z dela iz prejšnjega člena opraviči delavec s potrdilom ustreznega organa oziroma organizacije, ki ga je dolžan predložiti delavcu, ki vodi evidenco prisotnosti najkasneje v 3 dneh po nastopu dela.
Dokazila o upravičeni odsotnosti z dela so priloga evidence prisotnosti delavca na delu. Brez ustreznega dokazila delavcu ni možno opravičiti odsotnosti z dela po prejšnjem členu.
Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.
Odsotnost z dela brez nadomestila plače
45. člen
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače (neplačani dopust) do 30 delovnih dni v koledarskem letu pod pogojem, da njegova odsotnost ne vpliva na delovni proces v naslednjih primerih:
• nega družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana,
• neurejeno otroško varstvo otrok do 3. leta starosti,
• izobraževanje, ki ni v interesu družbe,
• popravila hiše oz. stanovanja,
• zdravljenje na lastne stroške,
• neodložljivih osebnih opravkov,
• zasebnega potovanja,
• v drugih primerih, če je v interesu družbe ali delavca.
Delavec mora vlogo za odsotnost brez nadomestila plače vložiti 15 dni pred nastopom odsotnosti. O odobritvi odsotnosti z dela brez nadomestila plače odloča direktor.
Izobraževanje
46. člen
Delavci se lahko izobražujejo v lastnem interesu ali v interesu delodajalca.
Delavec seje dolžan izobraževati, izpopolnjevati ter usposabljati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje, izpopolnjevanje ter usposabljanje kadar potrebe delovnega procesa zahtevajo preverjanje strokovnih znanj ali če to zahteva razvoj stroke in nove tehnologije.
Neopravičeno odklanjanja izobraževanja in usposabljanja predstavlja kršitev delovnih obveznosti in je lahko razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
47. člen
Če je izobraževanje, ki je v interesu delodajalca oziroma na katero je delavec napoten, organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu), pripada delavcu:
• 2 delovna dneva za vsak izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
• 3 delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do vključno VIL (strokovni in univerzitetni) stopnje zahtevnosti,
• 5 delovnih dni za opravljanje vsakega izpita na podiplomskem študiju,
• 7 delovnih dni za enkratno opravljanje zaključnega izpita oziroma maturo na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti izobrazbe,
• 10 delovnih dni za enkratno opravljanje diplome na VI. in VIL (strokovni in univerzitetni) stopnji strokovne izobrazbe,
• 15 delovnih dni za nalogo in izpit za pridobitev naziva magister oziroma specialist,
• 20 delovnih dni za doktorat.
Poleg odsotnosti iz prejšnjega odstavka delavcu pripada odsotnost tudi na dan, ko opravlja izpit.
Do odsotnosti iz prejšnjih dveh odstavkov je delavec upravičen samo, ko prvič opravlja izpit.
48. člen
Delavec, ki je na izobraževanje napoten (seminarji), pripada povračilo naslednjih stroškov povezanih z izobraževanjem:
• prevoz,
• kotizacija, šolnina,
• stroški prehrane,
• stroški bivanja.
Delavec, ki se izobražuje v interesu delodajalca (izobraževanje ob delu), pripada v skladu s pogodbo o izobraževanju povračilo naslednjih stroškov povezanih z izobraževanjem:
• šolnina,
• stroški literature.
49. člen
Medsebojne pravice in obveznosti za čas izobraževanja se določijo s pogodbo o izobraževanju med delavcem in družbo.
50. člen
Delavci, ki se izobražujejo v lastnem interesu za pridobitev višje stopnje izobrazbe, imajo pravico do 7 dni študijskega dopusta za opravljanje izpitov v koledarskem letu. Na prošnjo delavca, direktor o tem izda pisni sklep.
Varstvo pri delu
51. člen
Delavci imajo pravico do varnih in zdravih delovnih pogojev, kar je urejeno s pozitivnopravno zakonodajo in internimi pravilniki s področja varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti.
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi
52. člen
Pogodba o zaposlitvi preneha veljati:
- s potekom časa, za katerega je bila sklenjena
- s smrtjo delavca
- s sporazumno razveljavitvijo
- z redno ali izredno odpovedjo s sodbo sodišča
- po samem zakonu delavcu invalidu I. kategorije, tujcu ali osebi brez državljanstva, ko preneha veljati delovno dovoljenje.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi
53. člen
Pogodbeni stranki lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom (redna odpoved) ali brez odpovednega roka v primerih, kijih določa zakon (izredna odpoved).
a) Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
54. člen
Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve.
Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen in resen razlog za redno odpoved, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca so:
•poslovni razlog; prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca,
•razlog nesposobnosti; nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, ali neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja,
• krivdni razlog; kršenje pogodbenih obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
55. člen
V primeru, ko delavec odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, je dolžan ostati na delu do izteka odpovednega roka, če se z delodajalcem ne dogovori za sporazumno prenehanje.
Odpovedni rok traja za delavce, ki delajo na delovnih mestih:
• I. — IV. zahtevnostne stopnje 30 dni
• V. - VI. zahtevnostne stopnje 60 dni
• VIL, VIII., IX. zahtevnostne stopnje 90 dni.
S pisnim sporazumom med delavcem in poslovodjo se lahko dolžina odpovednega roka skrajša, vendar ne na manj kot 30 dni.
56. člen
Kot razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, se štejejo, poleg kršitev, kijih kot takšne opredeljujejo ta pogodba ali splošni akti delodajalca, zlasti naslednje kršitve delovnih obveznosti:
• opustitev ukrepov za varstvo pri delu,
• neupravičena odklonitev izvršitve delovnih in drugih nalog, ki jih izdajajo pristojni organi ali delavčevi nadrejeni,
• neupravičena izdaja poslovne skrivnosti,
• kršitev zaščite človekovega okolja,
• sklepanje pogodb o zaposlitvi v nasprotju z zakonom in kolektivnimi pogodbami,
• prihajanje na delo pod vplivom alkohola ali pitje alkohola med delom ter odklonitev alkotesta,
• odklonitev napotitve na zdravljenje zaradi suma bolezni odvisnosti,
• kršitev sklepov organov upravljanja,
• nespoštovanje določb, predpisov in ukrepov v zvezi z obrambo pred požarom, eksplozijami in drugimi elementarnimi nesrečami,
• neupravičena odsotnost z dela,
• neupravičena uporaba delovnih sredstev družbe,
• zamujanje na delo,
• neopravičeno predčasno opuščanje del in nalog,
• odklanjanje izobraževanja, usposabljanja ter strokovnega izpopolnjevanja,
• opuščanje kontrole dela drugih delavcev, če je kontrola sestavni del delavčevih delovnih nalog,
• netočno prikazovanje rezultatov dela,
• druge kršitve pogodbenih obveznosti ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
57. člen
Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi krivdnih razlogov, je dolžina odpovednih rokov enaka kot v primeru, če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec.
Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi poslovnih razlogov, je odpovedni rok:
• 30 dni, če ima delavec manj kot pet let delovne dobe pri delodajalcu,
• 45 dni, če ima delavec najmanj pet let delovne dobe pri delodajalcu,
• 75 dni, če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu,
• 150 dni, če ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu.
Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi razloga nesposobnosti, je odpovedni rok:
58. člen
Namesto odpovednega roka se lahko delavec in delodajalec dogovorita za odškodnino. Dogovor mora biti sklenjen v pisni obliki.
59. člen
V času odpovednega roka v primerih, ko pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec, ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila 2 uri na teden.
Odsotnost iz prehodnega odstavka lahko delavec izrabi po urah v dogovoru z neposrednim vodjem.
Delodajalec in delavec, se lahko pisno sporazumeta za prenehanje delovnega razmerja brez odpovednega roka. V takem primeru delavec nima pravice do odsotnosti po prvem odstavku tega člena.
b) Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
60. člen
Izredno lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi delodajalec ali delavec, če obstajajo razlogi, določeni z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali to pogodbo in ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora pogodbena stranka podati najkasneje v roku 15 dni od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga.
61. člen
Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi iz razlogov in pod pogoji, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih.
62. člen
Če izredno odpove pogodbo o zaposlitvi delavec iz razlogov, ki jih našteva zakon o delovnih razmerjih, je ta upravičen do odpravnine določene za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Uveljavljanje in varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja
63. člen
Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da izpolni svoje obveznosti.
Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročitvi pisne zahteve delavca ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka osem dnevnega roka zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem.
Delavec lahko uveljavlja denarne terjatve iz delovnega razmerja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem ne glede na rok iz 2. odst. tega člena.
64. člen
Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. V. PLAČE
Osnove in merila za dodelitev sredstev za plače
65. člen
Plačo delavca sestavljajo naslednji elementi:
- osnovna plača,
- plača na osnovi delovne uspešnosti delavca,
- dodatki.
Del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost v primerih, kot je to določeno s tem pravilnikom.
Osnovna plača
Razvrščanje delovnih mest v plačilne razrede
66. člen
Osnovna plača delavca je odvisna od plačilnega razreda, v katerega je razvrščeno delovno mesto, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
67. člen
Delovna mesta se razporejajo v plačilne razrede glede na zahtevnost poklica, ki se zahteva za to delovno mesto po sistemizaciji delovnih mest. Razlikujemo IX. različnih zahtevnostnih razredov.
Opredelitev posameznih plačilnih razredov in relativna razmerja so priloga akta o sistematizaciji in organizaciji delovnih mest.
68. člen
Direktor v skladu z določili zakona in kolektivne pogodbe določa vrednost najnižje plače.
Vsakemu delavcu v družbi pripada, ob polnem delovnem času ter ob doseganju predvidenih delovnih rezultatov, vsaj najnižja plača.
Najnižjo plačo prejemajo delavci, ki so razporejeni na delovna mesta plačilnega razreda 1. Relativno razmerje za to poklicno skupino je 1,00.
Plača na osnovi delovne uspešnosti
69. člen
Direktor mesečno lahko pa tudi trimesečno določi maso namenjeno nagrajevanju zaposlenih na podlagi delovne uspešnosti ter jo v bruto zneskih razdeli med posamezne sektorje in štabne službe, ki so sistematizirane neposredno pod direktorja. Vodje sektorjev so zadolženi, da pripravijo predlog za nagrajevanje zaposlenih. V kolikor v posameznem mesecu vodje sektorjev ne pripravijo predloga za nagrajevanje zaposlenih, se znesek enakomerno, po enakih deležih, razdeli vsem zaposlenim v sektorju.
Osnova za ocenjevanje delovne uspešnosti je vsebina dela, določena z letnim planom, ki ga izdela vodja organizacijske enote pred pričetkom naslednjega koledarskega leta, in sicer se ocenjuje:
• količina opravljenega dela,
• kvaliteta opravljenega dela,
• poraba materiala za opravljeno delo,
• samoiniciativnost pri delu,
• inovativnost,
• prizadevnost ali
• discipliniranost in urejenost delovnega mesta.
Delovno uspešnost delavca ocenjuje vodja sektorja, v soglasju z direktorjem.
Direktor lahko predpiše z dodatkom k tem pravilniku natančnejše kriterije in postopke za ocenjevanje delovne uspešnosti.
70. člen
Na osnovi izdelanih meril se lahko osnovni plačilni razred delavca poveča v naslednjih primerih:
- če ima delavec višjo stopnjo izobrazbe od tiste, ki je določena v sistematizaciji delovnih mest ter zato lahko opravlja dela na višjem nivoju,
- če delavec obvlada poleg obveznih tudi določena funkcionalna znanja (npr. znanje tujega jezika, ima opravljene razne izpite, specialna znanja in sposobnosti ...), če je delavec interdisciplinarno usposobljen, kar pomeni, da ga je možno brez dodatnega usposabljanja razporediti na več različnih zahtevnih nalog v okviru svojega poklicnega področja ali izven njega,
- če je delavec pri delu popolnoma samostojen in zanesljiv,
- če v daljšem časovnem obdobju dosega nadpovprečno delovno uspešnost.
Na osnovi teh meril se posameznemu delavcu osnovni plačilni razred, ki izhaja iz zahtevnosti delovnega mesta, lahko poveča za 3 razrede, kar poslovodji predlaga neposredno nadrejeni vodja.
Predlogi napredovanja se praviloma izdelajo enkrat letno ob koncu koledarskega leta in se potrdijo s strani direktorja. Plačilni razred, ki ga je delavec dosegel z napredovanjem, predstavlja njegovo osnovno plačo.
Dodatki
Dodatek za delovno dobo
71. člen
Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. Delavkam z več kot 25. let delovne dobe, se dodatek za delovno dobo poveča za 0,25% od osnovne plače za vsako leto dopolnjene delovne dobe nad 25 let, tako da znaša 0,75%.
Pri uveljavljanju pravice do dodatka za delovno dobo se vanjo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu ali v delovnem razmerju v Sloveniji oziroma v tujini ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico.
Dokupljena, beneficirana in posebne zavarovalne dobe ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka za delovno dobo.
Dodatki za težke pogoje dela
72. člen
Delavcu pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja in nevarnosti pri delu (npr. delo na višini, delo v prisiljenem položaju, delo v conah s povečano koncentracijo škodljivih snovi ipd.).
Pismeni nalog za delo v izredno težkih pogojih dela izda neposredni vodja v soglasju z direktorjem družbe. Obračun ur dela v težkih pogojih dela podpiše neposredni vodja, ki se predhodno posvetuje tudi z direktorjem.
Višina dodatkov za težke pogoje dela je določena v kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije.
Dodatki za posebne pogoje dela
73. člen
Delavcu pripadajo dodatki za posebne pogoje dela, ki so:
•
nočno delo
40%
delo v izmenah, v času od 14. do 6. ure naslednjega dne
10%
delo v nedeljo
50%
delo na dan praznikov in dela prostih dni po zakonu
delo preko polnega delovnega časa (navadne nadure)
delo preko polnega delovnega časa (nadure na vpoklic)
dežurstvo na domu (od urne postavke osnovne plače) - ob delavnikih
20%
dežurstvo na domu (od urne postavke osnovne plače) - ob nedelj ali, praznikih in dela prostih dnevih po zakonu
30%
Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dan praznikov in dela prostih dni po zakonu se med seboj izključujeta.
74. člen
Dodatki za težke pogoje dela in dodatki za posebne pogoje dela se obračunavajo in izplačujejo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Dodatek za mentorstvo
75. člen
Delavec, ki opravlja mentorstvo, ima pravico do dodatka za mentorstvo v višini 8%.
76. člen
Osnovo za izračun dodatkov predstavlja delavčeva osnovna plača za polni delovni čas povečana za % delavčeve delovne uspešnosti.
Nadomestila plače
77. člen
Nadomestila plače pripadajo delavcu za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
bolezni ali poškodbe, ki niso povezane z delom do 10 dni
80%
bolezni ali poškodbe, ki niso povezane z delom od 11 do 30 dni
85%
poklicne bolezni ali poškodbe pri delu
100%
letni dopust in izredni plačani dopust
z zakonom določeni prazniki in dela prosti dnevi
napotitev na izobraževanje ali izobraževanje v interesu delodajalca
prepoved opravljanja dela v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi pod pogoji, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih
čas prekvalifikacije in dokvalifikacije
odsotnost zaradi iskanja nove zaposlitve v času odpovednega roka
razlogi na strani delodajalca
Osnova za izračun nadomestila od 3. do 10. alinee je izplačana povprečna mesečna plača delavca za zadnje tri mesece oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih.
Če delavec v preteklem mesecu oziroma zadnjih treh mesecih ni prejel vsaj ene mesečne plače, je osnova za izračun nadomestila tekoči mesec.
Osnova za nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodbe, ki ni povezana z delom, ki se izplača v breme zdravstvenega zavarovanja kot to določa Zakon v delovnih razmerjih, je določena v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Nadomestilo plače je enako višini refundacije.
Nadomestilo plače krvodajalcem se izplača v breme zdravstvenega zavarovanja na način kot je določen v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in je enako višini refundacije.
Nadomestilo za nego otroka in porodniški dopust se izplačuje v skladu z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
78. člen
Nadomestila plač v nobenem primeru odsotnosti z dela ne morejo biti višja od skupne plače, ki bi jo delavec dosegel, če bi delal in dosegel svoj dosedanji povprečni delovni učinek.
Plača za krajši delovni čas od polnega
79. člen
Delavec, ki opravlja delo s krajšim delovnim časom od polnega, ima pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot jih ima delavec, ki dela poln delovni čas. Te pravice uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače.
Delavcu, ki dela krajši delovni čas od polnega, pripada plača glede na opravljene ure.
Direktor družbe lahko z letnim planom določi, da se delavcem, ki delajo krajši delovni čas od polnega plača poveča za določen procent, vendar ne za več kot 30%.
Del plače - božičnica
80. člen
Za dosežene temeljne poslovne cilje, določene v letnem poslovnem načrtu, se lahko delavcem ob zaključku leta izplača praznična nagrada - božičnica.
Višino nagrade določi direktor družbe.
Delavcu, ki ni delal vse leto, pripada del božičnice iz prejšnjega odstavka sorazmerno obračunanim plačani za efektivni delovni čas.
Zagotovitev materialne in socialne varnosti starejšim delavcem
81. člen
Delavci, ki so stari najmanj 55 let in imajo najmanj 35 let delovne dobe in delavke, ki so stare najmanj 50 let in imajo najmanj 30 let delovne dobe, dobivajo v primeru, ko zaradi potreb delovnega procesa ali iz zdravstvenih razlogov sklenejo pogodbo o zaposlitvi za manj zahtevno delovno mesto, enako plačo, kot bi jo dobivali na prejšnjem delovnem mestu.
Plača pripravnikov
82. člen
Delavcu - pripravniku pripada osnovna plača določena za delovno mesto za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi ter povračilo stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki.
Nagrade dijakom in študentom na praksi
83. člen
Dijakom in študentom na praksi v družbi pripada za delo mesečna nagrada v višini:
• dijakom 1. in 2. letnika srednje šole od 15 - 25% povprečne neto plače v RS (glede na uspešnost);
• dijakom 3. in 4. letnika srednje šole od 21 - 40% povprečne neto plače v RS (glede na uspešnost);
• študentom višjega strokovnega študija 50% povprečne neto plače v RS;
• študentom visokega in univerzitetnega študija 60% povprečne neto plače v RS.
Praktikanti imajo pravico do nagrade tudi, če so štipendisti družbe.
Poleg nagrade imajo tudi pravico do ostalih povračil v zvezi z delom (stroški prevoza na delo in z dela, prehrane med delom).
Povračila stroškov v zvezi z delom
Povračilo stroškov za prehrano med delom
84. člen
Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu.
Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom.
Znesek povračila stroškov prehrane med delom se določi na dan in se usklajuje skladno s porastom življenjskih stroškov.
Višina stroškov za prehrano se določi v višini 10% povprečne mesečne plače v RS.
Povračilo stroškov za prehrano med delom delavcu ne pripada za dneve, za katere je priznana in obračunana dnevnica za službeno potovanje.
Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela
85. člen
Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, če je njegovo stalno ali začasno prebivališče oddaljeno od podjetja več kot 2 kilometra in v kolikor nima organiziranega javnega prevoza na delo oziroma je ta zanj neugoden.
Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela le za dneve, ko je prisoten na delu.
Višina povračila je določena z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek.
Službena potovanja
86. člen
Med povračila stroškov, ki jih imajo delavci pri opravljanju svojih delovnih obveznosti na službenem potovanju, spadajo:
• dnevnice, kot povračila stroškov za prehrano,
• povračilo stroškov za prenočišče,
• povračilo stroškov za prevoz.
Vsa povračila stroškov iz naslova službenega potovanja se povrnejo le na podlagi predloženih računov.
Dnevnice
87. člen
Delavec ima pravico do:
• cele dnevnice za si. potovanje, ki traja več kot 12 ur
• polovične dnevnice za si. potovanja, ki traja od 8 do 12 ur
• znižana dnevnica za si. potovanja, ki traja od 6 do 8 ur
Višina dnevnic za službeno potovanje v RS je določena z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek.
Višina dnevnic za službeno potovanje v tujino je določena v Uredbi za službena potovanja v tujino.
Direktor družbe lahko v izjemnih primerih odobri delavcu višjo dnevnico kot je določena z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek.
Povračila stroškov za prenočišče
88. člen
Stroški za prenočevanje se povrnejo na podlagi predloženega računa do višine zneska za hotel B kategorije, izjemoma A kategorije.
Povračilo stroškov za prevoz z lastnim vozilom
89. člen
Stroški za prevoz na službeno potovanje z lastnim vozilom se povrnejo, če delavec ni imel možnosti uporabe službenega vozila.
Višina povračila je določena z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek.
Povračila stroškov za službena potovanja v tujino
90. člen
Delavec je upravičen do povračila stroškov za službeno potovanje v tujino v skladu s predpisi, ki veljajo za državne organe. Ob uveljavitvi tega pravilnika je to Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino.
91. člen
Potne naloge za službena potovanja v tujino podpisuje direktor družbe.
92. člen
Dnevnice za službeno potovanje v tujino se lahko s pristankom delavca obračunajo in izplačajo v tolarski protivrednosti tuje valute po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki velja zadnji dan potovanja.
93. člen
Preračun zneska dnevnice iz ameriških dolarjev v valuto države, v katero se službeno potuje, so opravi po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki velja zadnji dan potovanja.
94. člen
Akontacije za službena potovanja v tujino se izplačajo na izrecno zahtevo delavca in le v primeru, da delavec nima predhodno plačanega prenočišča oziroma zagotovljenega brezplačnega bivanja.
95. člen
Če pride do odpovedi potovanja, se vsi stroški, ki jih je imel v tej zvezi delavec, povrnejo delavcu po predložitvi računov. Izplačilo odobri odredbodajalec potnega naloga.
Povračilo stroškov za ločeno življenje
96. člen
Povračilo stroškov za ločeno življenje pripada delavcu samo v primeru, ko je zaradi napotitve na delo v drug kraj ločen od ožje družine (zakonec, izvenzakonski partner, otroci).
Selitveni stroški
97. člen
Selitveni stroški pripadajo delavcu le v primeru, ko je po službeni dolžnosti prestavljen na delo izven sedeža družbe.
Za selitvene stroške, ki pripadajo delavcu, se štejejo dejanski stroški za razstavljanje in sestavljanje pohištva ter prevoz pohištva.
Poleg teh stroškov pripadajo delavcu za čas potovanja dnevnice v višini, določeni z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek.
Drugi osebni prejemki
Regres za letni dopust
98. člen
Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno in se izplača najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Regres se lahko izplača v dveh delih.
Pravica do izplačila regresa je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta. Če ima delavec pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.
Delavcem, ki delajo krajši delovni čas od polnega, pripada regres za letni dopust sorazmerno času, prebitem na delu.
Regres se izračunava v skladu z veljavno pozitivno pravno zakonodajo in sklepom direktorja.
Jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi in solidarnostne pomoči
99. člen
Jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi in solidarnostne pomoči se izplačujejo v višini in na način določen v zakonu o delovnih razmerjih, splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti ali kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije, razen v primerih, ki so izrecno urejeni v tem pravilniku.
Jubilejne nagrade
100. člen
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
• za 10 let delovne dobe 50 %
• za 20 let delovne dobe 75 %
• za 30 let delovne dobe 100 %
povprečne mesečne čiste plače družbe preteklih treh mesecev oz. čiste plače delavca, če je to zanj ugodneje.
Jubilejna nagrada se izplača ob doseženem jubileju.
Odpravnine
101. člen
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini najmanj treh povprečnih mesečnih čistih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Delavec ni upravičen do odpravnine, če je družba zanj financirala dokup pokojninske dobe ali če ima pravico do odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti. Delavec ima pravico do izplačila razlike v primeru, da je znesek odpravnine iz tega odstavka nižji od zneska odpravnine po prejšnjem odstavku.
102. člen
Delavcu pripada odpravnina v primeru, ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
Delavcu pripada odpravnina v višini:
• 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do pet let,
• 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu od pet do petnajst let
• 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad petnajst let.
Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi elektrogospodarstva ni določeno drugače.
Solidarnostne pomoči
103. člen
Solidarnostne pomoči se izplačujejo v naslednjih primerih:
• pomoč družini umrlega delavca v višini razlike med pogrebnimi stroški pristojnega pogrebnega podjetja in zneski, ki jih v ta namen priznavajo pristojne skupnosti;
• denarno pomoč delavcu v primeru daljše bolezni ali ob smrti v ožji družini;
• enkratno pomoč ob naravnih nesrečah (požar, poplava, potres ipd.), ki so prizadeli delavca ali njegovo družino;
• enkratno pomoč ob nastopu težje invalidnosti delavca ali člana njegove ožje družine;
• druge solidarnostne pomoči.
Višino konkretne solidarnostne pomoči, razen prve alinee, določi direktor družbe. Delovna priznanja
104. člen
Direktor družbe lahko pred koncem leta delavcem podeli delovna priznanja na pisni in ustrezno obrazloženi predlog s strani predlagatelja.
Obrazložene predloge obravnava posebna komisija, ki jo imenuje direktor.
Višino denarne nagrade ob podeljenem delovnem priznanju določi direktor družbe.
VII. KONČNE DOLOČBE
105. člen
Pravilnik začne veljati v roku 8 dni od objave na oglasni deski družbe.
Sevnica, 08.09.2004
Direktor
mag. Vojko SotOŠek