Na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur.!. RS št. 48/90) in Zakona o urejanju prostora (Ur. l. SRS št. 18/84 in 15/89) je Mestni svet mestne občine Maribor na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV št. 27/95) na 34. seji dne 3. julija 1997 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor -območje C-4, C-5 in C-6
1. člen
(uvodne določbe)
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Maribor na območju mestne občine Maribor za obdobje 1986-2000 (Medobčinski uradni vestnik št. 1/86, ]6/87 in popravek št. 19/87, 7/93, 8/94, 5/96, 6/96) v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan - in prostorskih sestavin družbenega plana občine Maribor na območju mestne občine Maribor za obdobje 1986-1990 (Medobčinski uradni vestnik št. 12/86, 20/88 ,22/88, 3/89 ,2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93, 8/94, 5/96, 6/96) - v nadaljnjem besedilu: družbeni plan, ki se nanašajo na
1.
spremembo namenske rabe zemljišč in zasnovo načinov urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti v urbanistični zasnovi Maribora
2.
programsko zasnovo območja, ki je v urbanistični zasnovi Maribora opredeljeno kot območje urejanja C-4, C-5, C-6.
2. člen
(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)
V kartografskem delu dolgoročnega plana se vsebina karte urbanistične zasnove Maribora v merilu 1:10.000 spremeni tako, da se:
v karti "usmeritve glede načinov urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti" za območja con C-4, C-5 in C-6 predvidi urejanje s prostorskimi izvedbenimi načrti kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in družbenemu planu na listih PKN v merilu 1: 5.000 (list Maribor 13) se spremeni tako, da se industrijska cona 1 ]0/2 spremeni v centralno cono C-5
3. člen
(spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana)
Na koncu 3. člena se doda besedilo, ki se glasi:
"št. 24. PROGRAMSKE ZASNOVE ZA OBMOČJE UREJANJA CON C-4, C-5 IN C-6
Programske zasnove obravnavajo območje centralnih con na desnem bregu Drave s programom in pripadajočimi ureditvami območja in določajo:
• lego in velikost območja
• območje po obodnih parcelah
• tehnološke pogoje in omejitve
• organizacijo dejavnosti v območju - program
• zmogljivosti območja
• usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
• pogoje za krajinsko oblikovanje
• zasnovo prometnega omrežja
• zasnovo komunalnega in energetskega omrežja
• etapnost gradnje
• usmeritve za varovanje in izboljšanje okolja
• usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
• usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
1. LEGA IN VELIKOST OBMOČJA
Območje urejanja planskih celot C-4, C-5 in C-6 leži v geografskem središču mesta in je omejeno na severu s Pobreško cesto, na vzhodu z Novo Nasipno ulico, na zahodu je meja Titova - Tršaška cesta, na jugu se območje zaključi s križiščem Tržaške in Ptujske ceste.
Velikost celotnega območja je cca ()3 ha.
2. OBMOČJE PO OBODNIH PARCELAH
Programska zasnova obsega naslednje obodne parcele in parcele znotraj obodnih parcel:
k.o. Tabor:
2801, 2807, 2910, 2833/1,3027;
k.o. Sp. Radvanje:
2100;
k.o. Ob železnici:
2986, 2847;
k.o. Pobrežje:
3156/1, 3131/4, 2991/3 ,3159, 3029/4,3 160/1;
Meja območja obdelave poteka na severu ob južni brežini reke Drave pare. št. 3160/1 k.o. Pobrežje, kjer ob podaljšku vzhodnega roba vozišča nove Nasipne ulice seka pare. št. 3029/4 ter Pobrežko cesto pare. št. 3159 k.o. Pobrežje, nato poteka ob vzhodnem robu vozišča nove Nasipne ulice pare. št. 2991/3 k.o. Pobrežje vse do podaljška severne meje pare. št. 1383/1 k.o. Pobrežje ter se obrne proti jugozahodu in poteka po južni parcelni meji pare. št. 3131/4, 3156/1 k.o. Pobrežje vse do pare. št. 2910 k.o. Tabor, kjer poteka po njenem vzhodnem robu vse do stika s pare. št. 302'( k.o. Tabor, ter poteka po njenem vzhodnem robu vse do Ptujske ceste pare. št. 2986 k.o. Ob železnici, nato prečka Ptujsko cesto, se obrne proti jugozahodu in poteka po južnem robu cestišča Ptujske ceste pare. št. 2986 k.o. Ob železnici
vse do vzhodnega roba Tržaške ceste pare. št. 2100 k.o. Sp. Radvanje, kjer jo prečka proti zahodu, se dotakne njenega zahodnega roba, nato se obrne proti severu, prečka križišče s cesto Proletarskih brigad, se dotakne zahodnega roba Tržaške ceste pare. št. 2833 k.o. Tabor, ter poteka po njenem robu ceste proti severu vse do zahodnega roba Titove ceste pare. št. 2833 k.o. Tabor, nato poteka po njenem zahodnem robu vse do pare. št. 2910 k.o. Tabor, prečka le to in nadaljuje pot po zahodnem robu Titove ceste oziroma Titovem mostu pare. št. 2807 vse do južnega obrežja reke Drave pare. št. 2801 k.o. Tabor, kjer se obrne proti vzhodu in poteka po južnem obrežju reke Drave do k.o. Pobrežje pare. št. 3160/1.
3. TEHNOLOŠKI POGOJI IN OMEJITVE
Območje predstavlja tretjo obdravsko teraso in je višinsko zelo razgibano. Pogoje temeljenja objektov, ki so razvidni iz Geotehničnega poročila št. GP 79 95 (G.O.P. d.o.o. Maribor), je potrebno upoštevati v izvedbeni urbanistični dokumentaciji.
Fizično bariero v območju predstavljata magistralna cesta (Titova, Tržaška), ki poteka v ukopu, in železniška proga, ki deli območje na vzhodni in zahodni del (smer Maribor-Ljubljana) oz. severni in južni del (Koroška proga).
4. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V OBMOČJU. PROGRAM
Območja in programi so razvidni iz grafičnih prilog.
Obravnavano območje predstavlja bodoče sekundarno mestno središče na desnem bregu reke Drave.
Predvideno je kot območje centralnih con in sicer za:
- večje nakupovalne centre,
- poslovno prireditve ne in sejemske dejavnosti,
- območja za stanovanja in
- obrtne ter storitvene dejavnosti.
OBMOČJE A:
določa namensko rabo površinam med Pobrežko cesto, Titovo cesto in železniško progo - smer proti Koroški.
Pas ob Pobreški cesti in površine ob železniški progi so namenjene večjim trgovskim programom. Mase objektov so koncipirane tako, da s svojo postavitvijo omogočajo peščevo diagonalo, ki poteka od sejmišča do Drave. Predviden je tudi peš nadhod nad Titovo cesto, kot povezava območja s Taborskim
nabrežjem.
Obstoječ objekt KPD se ohrani in se predvidi za ustreznejšo namensko rabo. Danes so v objektu poslovni in proizvodni prostori. Predvidene dejavnosti v objektu so: kongresna dejavnost, hotel, dejavnosti javnega pomena (državna uprava, pokrajinski arhiv in podobno).
OBMOČJE B:
določa namensko rabo površinam, omejenim na severu s Pobrežko cesto, na vzhodu novo Nasipno ulico, na jugu z novo prometnico pod železniško progo in na zapadu z železniško progo Maribor - Ljubljana. Predvidena je gradnja stanovanj z intenzivno zazelenitvijo ob železniški progi. Ob Pobrežki cesti so predvideni poslovno trgovski objekti.
OBMOČJE C:
določa namensko rabo površinam v železniškem trianglu in površinam na vzhodni strani železniške proge do nove Nasipne in predvidene Ulice Pariške komune. Območje je namenjeno sejemski dejavnosti, v kombinaciji s prireditveno in poslovno dejavnostjo. Možna je fazna izgradnja pokritih in utrjenih površin. Funkcionalno je sejmišče razdeljeno v več con, od katerih je možno vsako organizirati na več načinov:
- cona paviljonov
- cona infrastrukture in dvoran
- cona odprtih površin
- servisna cona.
Vhod v sejmišče je istočasno postaja mestne železnice.
OBMOČJI D IN DI:
določata namensko rabo površinam med Titova cesto in železniško progo. Na severu je meja železniška proga proti Koroški, na jugu Nasipna ulica.
Površine ob železniški progi, kjer so danes industrijski objekti, so dolgoročno predvidene za obrtno - storitvene in poslovne dejavnosti. Ostale površine so predvidene za stanovanjske in poslovne dejavnosti. Obstoječe objekte je možno delno ohraniti.
OBMOČJE E:
določa namensko rabo površinam na jugu obravnavanega območja, to je med Tržaško cesto, železniško progo in križiščem Tržaške ceste s Ptujsko.
Severni del območja ob Tržaški cesti je namenjen poslovnim dejavnostim, ob železniški progi pa storitvenim in obrtnim dejavnostim. Južni del območja je predviden za gradnjo trgovskega centra Tabor.
5. ZMOGLJIVOSTI OBMOČJA
Zmogljivost območja po conah iz priloge 1 je sledeča:
OZNAKA OBMOČJA
POVRŠINA OBMOČJA m²
BRUTTO ETAŽNA
POVRŠINA OBJEKTOV m²
FAKTOR IZRABE
POVPREČNA GOSTOTA STANOVANJ. OBMOČIJ
A
131.000
87.000
0,6-0,9
B
45.000
30.000
0,5-0,8
55 preb/ha
C
187.000
100.000
0,5
D
55.733
35.000
0,8-0,9
D/I
54.084
E
45.366
40.000
0,8-1,0
V izračunu površin niso zajete obodne prometnice in pripadajoče površine železniških prog.
Zelene površine zavzemajo 10 % površin območja.
6. USMERITVE ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje so podane v grafični prilogi.
Zaradi zelo izpostavljene lege ob mestni vpadnici (Titova in Tržaška cesta) je potrebno gabarite objektov v izvedbeni dokumentaciji natančno opredeliti. Etažnost naj bo višja. Posebno oblikovanje velja za objekte v križišču Tržaške in Ptujske ceste, kjer bi bilo umestno locirati dominanten objekt z višjo etažnostjo in reprezentančnim oblikovanjem. Etažnost objektov ob Dravi je nižja (P + 2) in se viša v notranjost proti železniški progi.
Oblikovanje objektov ob železniški progi (storitvene in obrtne dejavnosti) bo prilagojeno njihovim programom.
7. POGOJI ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Tretjo obrežno teraso je potrebno ohraniti kot geomorfološko naravno znamenitost, ki je jasna in vidljiva s Titove ceste in pentlje Pobreške ceste. S tem se zagotovi tudi vez s prvotnim naravnim prostorom. Vegetacija na brežin ah naj se ohrani kot karakteristična značilnost tega prostora, ki tu rahlja, členi, poudarja. varuje, sooblikuje prostor in usmerja pogled na mesto z ozadjem. Bodoče zelenice v prostoru zagotavljajo mestotvorne, družbene, klimalegulativne in ekološke funkcije.
V območju je pri podrobnejši obdelavi potrebno poudariti
izoblikovanje "urbane krajine" in iskanje praktičnih aplikacij sonaravnega urbanističnega oblikovanja - zelenih streh, vkopanih zgradb. sistematičnih zelenih povezav, med njimi zlasti "Štukljevega pasu" v smislu širše zasnove in povezave Stražunskega gozda in Drave.
8. ZASNOVA PROMETNEGA OMREŽJA
Obravnavano območje omejujejo naslednji obstoječi cestni odseki:
Titova cesta in Tržaška cesta (magistralka M 10 odsek 272) na zahodu, Ptujska cesta (magistralka M 3 odsek 246) na jugu, Pobreška cesta (regionalka R 348 odsek 1292) na severu ter Nova Nasipna ulica (mestna cesta) na vzhodu.
Vzdolžno poteka preko obravnavanega območja železniška proga Maribor - Ljubljana z dvema odcepoma (triangl) proti Dravogradu.
Ker so vse obodne ceste, ki predstavljajo osnovni prometni skelet območja, visoko rangirane ceste, na katere je možno priključevanje le pod posebnimi pogoji in prometnim režimom, je bila izdelana posebna prometna presoja (izdelal Cestno prometni inštitut MB št. elaborata 143/97, april 1997).
Celotno obodno prometno omrežje je še danes preobremenjeno oziroma na mejnih vrednostih, ki jih obstoječa geometrija prometnic in križišč še prenese. Zaradi tega je za obravnavano območje predlagan prometni koncept, ki rešuje probleme obstoječih obodnih prometnic ob upoštevanju novih aktivnosti in
novih generatorjev prometa v podconah (območja A, B, C, D, DI, E) obravnavanega območja.
Da bi zagotovili dostopnost vsakega podobmočja za motorni promet vsaj iz dveh smeri, je vzdolž celotnega območja predvidena servisna cesta. Potekala bo vzporedno z železniško progo in v podvozu prečkala zahodni rob železniškega triangla, v nadvozu prečkala predvideni podaljšek Ulice Pariške komune in obstoječo Nasipno ulico in se iztekla v novo štirikrako križišče na Tržaški cesti, ki bo hkrati priključno križišče nakupovalnega centra Tabor (podcona E).
Za podcono A, ki bo glede na predvidene dejavnosti generirala največ prometa, je predvidena nova prečna povezava z Novo Nasipno ulico, ki v podvozu prečka železniško progo Maribor - Dravograd in Maribor - Ljubljana. Preko te povezave je predvidena tudi prometna navezava bodočega sejemskega prostora v podconi C. Za cono A je predviden tudi direktni desni priključek s Titove ceste.
Novo prečno povezavo predstavlja tudi podaljšek Ulice Pariške komune od Titove ceste do Nove Nasipne ulice. Na ta podaljšek bosta preko vzdolžne servisne ceste z zahodnim polovičnim diamantom priključeni podconi D in DI.
Predvidene prometne obremenitve zahtevajo rekonstrukcijo odseka Pobreške ceste od Trga revolucije do Nove Nasipne ulice. Potrebna je rekonstrukcija križišč in razširitev pod voza pod železnico.
V tabeli so podane bodoče prometne obremenitve PLDP vozila/24 h, ki so osnovno izhodišče za načrtovanje cest in cestnih odsekov.
CESTNI ODSEK
OBREMENITEV 1997
PLDP 2014
Pobreška cesta vzhodno od Titove
19.402
19.623
Pobreška cesta zahodno od Titove
14.942
20.252
Pobreška cesta zahodno od železnice
13.738
15.034
Titova cesta severno od Pariške komune
31.887
34.988
Titova cesta severno od priključka A
29.262
32.224
Tržaška cesta severno od Fochove
29.468
30.714
Tržaška cesta severno od Ptujske
24.466
27.242
Vzdolžna servisna cesta severni del
6.975
15.820
Vzdolžna servisna cesta južni del
-
6.770
Podaljšana Ulica Pariške komune
24.893
JAVNI POTNIŠKI PROMET
Linije javnega mestnega avtobusnega prometa so predvidene po Titovi in Tržaški cesti, Pobreški cesti, Novi Nasipni ulici, Ptujski cesti in vzdolžni servisni cesti. Na obravnavanem območju je možna uvedba krožne linije. V drugi fazi, ko bo preoblikovano križišče Titove ceste in Pobreške ceste iz obstoječega priključka desno-desno v nivojsko semaforizirano križišče, bo možno izvesti obojestranska avtobusna postajališča južno od križišča. Ta postajališča bodo povezana z nadhodom za pešce preko Titove ceste.
Na obravnavanem območju, so skladno z razvojem primestnega železniškega javnega prometa predvidena postajališča ob železniški progi Maribor - Dravograd in Maribor - Ljubljana.
KOLESARSKI PROMET
Na vseh obodnih prometnicah in na vzdolžni servisni cesti je predviden kolesarski promet po posebnih, nivojsko ločenih kolesarskih stezah.
PROMET PEŠCEV
Ob vseh prometnicah so predvideni nivojsko ločeni hodniki za pešce. Dodatno so samo pešcem namenjene poti, ki povezujejo podobmočja in izvennivojsko prečkajo močno obremenjene cestne povezave. V prvi fazi je predviden nadhod, ki bo povezoval območje centra Drava in bolnišnice. Na vseh površinah za pešce je omogočiti neovirano gibanje invalidom.
MIRUJOČI PROMET
Potrebne parkirne površine je določiti skladno z veljavnimi normativi v odvisnosti od dejavnosti. V glavnem je urediti izvennivojsko parkiranje motornih vozil.
INTERVENCE IN DOSTAVA
Zagotoviti je interventne dovoze do vseh objektov.
Dostavni promet je speljati po obstoječem in predvidenem cestnem omrežju. Dostava preko trgov in ploščadi je možna samo izjemoma oh upoštevanju Odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Maribor.
9. ZASNOVA KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA OMREŽJA
Območje obravnave je komunalno opremljeno, vendar pa obstoječe komunalno omrežje ne zadošča potrebam bodoče ureditve.
Obstoječa komunalna in energetska infrastruktura je prikazana v situaciji komunalne in energetske infrastrukture v M 1:5000.
Obstoječa komunalna in energetska infrastruktura naj se prilagodi bodoči zazidavi in cestni infrastrukturi.
VODOVOD
Za potrebe predvidenih objektov na obravnavanem območju je potrebno zagotoviti zadostne količine pitne in požarne vode, za kar bo potrebno zgraditi vodovodno omrežje z možnostjo navezave na obstoječi cevovod LŽ Æ 250 in PVC Æ 225 v Nasipni ulici, LŽ Æ 200 in PVC 225 v Pobreški cesti, cevovod
JE Æ 700 v Ptujski cesti in na zahodni strani na cevovod LŽ Æ 350 v Tržaški cesti - v nadaljevanju v Titovi cesti.
KANALIZACIJA
Predvidena zazidava zahteva prestavitev in dograditev kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju. Za odvajanje odpadnih voda bo potrebno zgraditi locen kanalizacijski sistem za meteorne in fekalne vode. Fekalne vode bo potrebno odvesti preko ustrezno dimenzioniranih kanalskih vodov v obstoječo kanalizacijo. Glavni odvodni kanali potekajo v Tržaški c. (Æ 40/60 oz. 50/75), v Titovi c. (Æ 70 do 80), delu Nasipne (Æ 40) ter Pobreški c. (Æ 30 do 50). Na njih se bo lahko navezalo novozgrajeno kanalizacijsko omrežje.
Meteorne vode iz strešin, manipulativnih površin in parkirišč je potrebno zbirati in preko lovilca olj in maščob očiščene odvajati v meteorno kanalizacijo.
ELEKTRIKA
Na obravnavanem območju je 8 transformatorskih postaj, več visokonapetostnih in nizkonapetostnih kablov, ter en prosti vod VN. Na robu ulic je položen še nizkonapetostni kabel za javno razsvetljavo.
Obstoječe TP služijo večinoma za potrebe obstoječih potrošnikov. Novi objekti se naj priključijo na najbližjo TP. V kolikor prostih kapacitet na obstoječih TP ni. se le te rekonstruirajo oz. zgradijo po potrebi nove TP, ki se locirajo v centru potrošnje.
Z izgradnjo nove cestne mreže na območju obdelave bo potrebna prestavitev oz. nadomestitev dveh obstoječih transformatorskih postaj, in sicer TP 75 Destilacija nafte in TP 419 Gradis v Mejni ul.
Obstoječe visoko in nizkonapetostno omrežje je potrebno prilagoditi novi zazidavi.
PLIN
V obrobnih ulicah območja obdelave potekata srednjetlačni in nizkotlačni plinovod. Ob izgradnji novih objektov je potrebno zgraditi priključke do obstoječega plinovoda za potrebe gospodinjstev.
OGREVANJE OBJEKTOV
Obstoječe toplovod no omrežje se nahaja zahodno od obravnavanega območja in sicer v Jadranski c. (primar), ter Framski in Plečnikovi c. (sekundar).
Glede na predvideno gostoto pozidave in velikost odjema znotraj območja obdelave je predvidena oskrba z energijo za ogrevanje preko sistema daljinskega ogrevanja Toplotne oskrbe Maribor. Potrebno bo zgraditi nov vročevod za oskrbo celotnega območja.
OMREŽJE ZVEZ IN CATV
Telekomunikacijske priključke za bodoče objekte na obravnavanem območju bo možno izvesti z navezavo na Obstoječe TK omrežje.
Poleg TK kabla se v večini od obodnih cest nahaja še TK kanalizacija, v kateri je tudi kabel CATV Ta je v Tržaški cesti, Titovi cesti, delu Nasipne, Stari Ptujski cesti ter južno od Linhartove ulice.
ODSTRANJEVANJE ODPADKOV
Zbiranje odpadkov naj bo kontejnersko. V kolikor bi pri proizvodnji nastali posebni odpadki, jih bo potrebno uskladiščiti in odvažati na deponijo posebnih odpadkov.
10. ETAPNOST GRADNJE
Gradnja se bo izvajala v etapah, odvisno od investicijskih možnosti.
11. USMERITVE ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
Območje je močno izpostavljeno vplivom hrupa železnice ter Titove in Tržaške ceste. Pri izdelavi izvedbene dokumentacije je potrebno upoštevati vse veljavne predpise in pogoje soglasodajalcev.
Območje se nahaja v območju III. stopnje onesnaženosti zraka, kjer je zrak onesnažen nad mejno, vendar pod kritično mejo. Obvezni so ukrepi zmanjševanja emisij v skladu s sanacijskim programom za zrak.
Zbiranje in odvoz odpadkov morata biti urejena v skladu z načinom zbiranja in odvažanja odpadkov v mestu Maribor.
12. USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
Na obravnavanem območju so z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor (MUV št. 5/1992) zavarovani:
Objekt KPD (Kazensko popravni dom): Jugovzhodni trakt, v katerem je Titova celica s spominsko razstavo, varuje se kot zgodovinski spomenik. Ostali trakti s svojo neposredno okolico so zavarovani kot kulturna dediščina.
Objekt bivšega Materinskega doma v Linhartovi ulici je zaščiten kot kulturni spomenik in gaje potrebno ohraniti v obstoječi obliki.
13. USMERITVE ZA RABO PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
Na območju, ki ga obravnava programska zasnova, morajo biti ceste zgrajene tako, da ne bo možno odtekanje nevarnih snovi v podtalje in tako zavarovane, da v primerih prometnih nesreč sosednji objekti ne bodo poškodovani.
Brežine usekov in nasipov morajo biti takega nagiba ter stabilizirane in protierozijsko zaščitene, da ne bodo možni zdrsi in plazenje.
Na obravnavanem območju ni posebnih pogojev z vidika obrambe.
Sestavni del programskih zasnov je tudi kartografska dokumentacija na naslednjih kartah:
Pregledna karta uradnih katastrskih kopij z mejo območja obdelave
M 1:2500
Uradna katastrska kopija z mejo območja obdelave in obodnimi parcelami
M 1:500
M 1:1000
3.
Izsek iz dolgoročnega plana mestne občine Maribor
- urbanistična zasnova Maribora
M 1:10000
4.
Izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor
M 1:5000
5.
Namenska raba površin
6.
Zbirna karta komunalne in energetske infrastrukture
4. člen
(končne določbe)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati programski zasnovi za del centralne cone C-5 Strojna (MUV št. 20/88) in za obmocje centralne cone C-5 (MUV št. 3/90).
5. člen
(pričetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Predsednik
Mestnega sveta
Številka: 352-02-1653/96-1700 Mestne občine Maribor
Maribor, 3. julij 1997 Borut Ambrožič, dipl.ing.agr., s.r".