Na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007 in 65/2008) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2007) je Občinski svet Občine Duplek na 25. redni seji, dne 26.5.2010, sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA REKONSTRUKCIJO REGIONALNE CESTE R3-710/1292 MARIBOR – VURBERK – PTUJ
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za rekonstrukcijo regionalne ceste R3-710/1292 Maribor – Vurberk – Ptuj (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod številko naloge: 9006.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo regionalne ceste R3-710/1292 Maribor – Vurberk – Ptuj (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa območje, pogoje za umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede urejanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, rešitve in ukrepe za ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter možna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Duplek.
(3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:
- Izsek iz kartografskega dela občinskega prostorskega plana v merilu 1:5000
- Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:2500
- Ureditvena situacija v merilu 1:1000
- Karakteristični prečni prerezi v merilu 1:100
- Vzdolžni prerez v merilu 1:1000/100
- Zasnova omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:1000
- Načrt parcelacije v merilu 1:1000.
3. člen
(opis prostorske ureditve)
Načrtovana je rekonstrukcija R3-710 na dveh odsekih:
- rekonstrukcija regionalne ceste z izgradnjo krožnega križišča in deviacijo odseka lokalne ceste LC 081080 Sp. Duplek – Sp. Korena,
- rekonstrukcija regionalne ceste med Sp. Duplekom in Dvorjanami v smislu prestavitve odseka ceste v dolžini 570 m.
Načrtovane so tudi prilagoditve obstoječe ureditve gospodarske javne infrastrukture zaradi rekonstrukcije ceste ter ureditve za nemoteno izvedbo in rabo regionalne ceste.
OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(funkcija in opis območja)
Območje velikosti 2,85 ha je razdeljeno na dva dela: zahodni del obsega površine na ureditvenem območju naselja Spodnji Duplek, vzhodni del pa površine namenjene za prometno infrastrukturo.
5. člen
(območje po parcelah)
Območje obsega naslednje zemljiške parcele ali dele zemljiških parcel:
- k.o. Spodnji Duplek, parcele št.: *15, *23, *127, 650, 652, 653, 654, 662/1, 662/2, 662/3, 665/1, 764/1, 764/2, 769/1, 769/2, 769/3, 769/4, 769/5, 769/6, 769/7, 769/8, 769/9, 770, 772/1, 772/2, 772/3, 772/4, 773/1, 773/2, 774/1, 775, 776/2, 777, 779, 780, 842/2, 843/2, 959/1, 959/2, 961/1, 961/2, 966/3, 966/6, 968/3, 969, 973, 976;
- k.o. Ciglence, parcele št.: 1/2, 1/8, 5/1, 5/2, 6/1, 6/2, 421/6;
- k.o. Dvorjane, parcele št.: 428, 429/1, 429/2, 436, 437, 440, 442/1, 442/2, 442/3, 442/6, 463/1, 463/4, 464/1, 464/2, 464/3, 466, 597/1, 614.
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(opis trase)
(1) Trasa na prvem odseku poteka po obstoječi trasi regionalne ceste, kjer je predvidena rekonstrukcija v smislu razširitve ceste in izgradnja krožnega križišča. Poteka od obstoječega križišča z regionalno cesto Janežovci–Dolge Njive–Spodnji Duplek do obstoječega križišča z lokalno cesto Sp. Duplek – Ciglence, vmes prečka Korenski potok. Trasa se vodi z minimalno korekcijo vertikalnega poteka. Proti Korenskemu potoku se spušča s 3,4% padcem, ga prečka in se nato dviga s 3,7% vzponom do priključka lokalne ceste.
(2) Trasa se na drugem odseku prestavi severno od obstoječe regionalne ceste. Trasa zaobide zaselek (že del naselja Dvorjane), tako da se pred zaselkom umakne v hribino in poteka po njegovem severnem robu ob robu območja »Vrtnarstva Tement«. Trasa prečka Ciglenški potok in se za zaselkom v km 10+674 vklopi v os obstoječe regionalne ceste. Trasa se dviga najprej z 2% vzponom, ki mu sledi 5% vzpon s prečkanjem Ciglenškega potoka v visokem nasipu, neposredno za njim je globlji vkop v ježo nad Ciglenškim potokom vse do konca trase oz. do kote Dravske terase naselja Dvorjane.
7. člen
(tehnični elementi regionalne ceste)
(1) Regionalna cesta je zasnovana kot dvopasovna, dvosmerna cesta z naslednjimi elementi normalnega prečnega profila:
- normalni prečni profil med P14 in P22 ter med P29 in P35 znaša 11,60 m, sestavljajo ga 2 vozna pasova širine 3,00 m in obojestranska skupna peš in kolesarska površina širine 2,80 m;
- normalni prečni profil med P35 in P42 znaša 8,80 m, sestavljajo ga 2 vozna pasova širine 3,00 m, koritnica desno širine 0,50 m in obojestranski bankini širine 1,00 m (leva) in 1,30 m (desna);
- normalni prečni profil med P42 in P50 znaša 10,70 m, sestavljajo ga 2 vozna pasova širine 3,00 m, obojestranska koritnica širine 0,50 m in obojestranska berma širine 1,85 m;
- normalni prečni profil med P52 in P59 znaša 11,50 m, sestavljajo ga 2 vozna pasova širine 3,00 m, obojestranska bankina širine 1,00 m, enostranska kolesarska in pešpot širine 2,50 m z obojestransko bankino širine 0,50 m.
(2) Vertikalni in horizontalni elementi se projektirajo z upoštevanjem računske hitrosti 50 km/h v naselju in 80 km/h izven naselja.
8. člen
(deviacije cest in poti)
Izvede se deviacija regionalne ceste R3-745 Janežovci–Dolge Njive–Spodnji Duplek v dolžini 160 m. Cesta se prestavi proti vzhodu in se priključi na regionalno cesto v novem krožnem križišču. Deviacija se izvede kot dvosmerna in dvopasovna cesta z normalnim prečnim profilom širine 8,00 m, ki ga sestavljajo 2 vozna pasova širine 3,00 m in obojestranska bankina širine 1,00 m.
9. člen
(križišča in priključki)
(1) Izgraditi je treba naslednja križišča in priključke:
- v km 9+893 enopasovno krožno križišče regionalne ceste in deviacije regionalne ceste R3-745, s premerom 32,0 m, z voziščem in povoznim delom središčnega otoka.
- priključek lokalne ceste LC 081140 Sp. Duplek – Ciglence v km 9+968,
- priključek zahod obstoječe regionalne ceste na prestavljen odsek v km 10+229,
- priključek vzhod obstoječe regionalne ceste na prestavljen odsek v km 10+546,
- priključka posameznih parcel na deviacijo regionalne ceste v km 0+046 in v km 0+066,
- priključek odseka obstoječe regionalne ceste R3-745 na njeno deviacijo v km 0+127.
(2) Priključki poljskih poti in direktni priključki posameznih parcel na regionalno cesto in deviacijo regionalne ceste R3-745 se izvedejo preko spuščenega robnika.
11. člen
(cestni objekti)
Izvedejo se naslednji objekti:
- most preko Korenskega potoka v km 9+875 regionalne ceste,
- škatlast prepust preko Ciglenškega potoka v km 10+378 regionalne ceste,
- most preko Korenskega potoka v km 0+054 deviacije regionalne ceste R3-745.
12. člen
(tehnični elementi nasipov in vkopov)
Nasipi se izvedejo v naklonu največ 1:2. Vkopi se izvedejo v naklonu največ 1:1.5. Na odsekih, kjer so zaradi pomanjkanja prostora potrebni strmejši nakloni, se izvedejo dodatni ukrepi varovanja brežin (npr. armirana zemljina, oporni ali podporni zidovi).
13. člen
(avtobusno postajališče)
Ob vzhodni strani priključka zahod obstoječe regionalne ceste na prestavljen odsek v profilu P35 se uredi avtobusno postajališče v obliki obračališča.
14. člen
(odstranitev objektov)
Odstranita se stanovanjska stavba in gospodarsko poslopje na parceli 772/2, 772/3, 772/4 vse k.o. Spodnji Duplek.
15. člen
(vodnogospodarske ureditve)
Načrtovana je regulacija Ciglenškega potoka v skupni dolžini ca. 118 m s prepustom pod regionalno cesto. Struga se izvede z dnom širine 1,0 m in brežinami v naklonu 1:1,5, globina struge pa znaša ca. 90 cm. Struga se oblikuje sonaravno. Južno od ceste se regulacija izvede z meandri z ustreznim zavarovanjem pete brežin in brežin; obstoječa meandra, ki se prerežeta, pa se zasujeta.
16. člen
(pogoji za oblikovanje obcestnega prostora in zasaditev)
(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za prostorske ureditve načrtovane s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom mora vsebovati načrt krajinske arhitekture, ki mora vsebovati oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa ter rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenitvijo prostih površin v obcestnem prostoru.
(2) Oblikovanje reliefa mora upoštevati in se prilagoditi reliefnim značilnostim okoliškega prostora. Vkopne in nasipne brežine se zložno oblikujejo. Med novimi reliefnimi oblikami in obstoječim terenom ne sme prihajati do ostrih stikov.
(3) Izvedejo se naslednje zasaditve:
- sanacija gozdnega roba in zasaditev brežine z grmovnicami pri prečkanju gozda med profiloma P40 in P44,
- točkovna zasaditev dreves ob priključkih,
- zasaditev avtobusnega obračališča z grmovnicami in s točkovno zasaditvijo drevesa,
- zasaditev notranjega otoka krožišča,
- zasaditev površine med krožiščem in Korenskim potokom z drevjem,
- zgornji robovi brežin Ciglenškega potoka z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.
(4) Brežine ceste in pas med voziščem in kolesarsko ter peš potjo se zatravijo.
17. člen
(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov)
V območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v sklopu prostorske ureditve ter možna izvedba del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE UREJANJA OBJEKTOV GOSPODARSKO JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
18. člen
(skupne določbe)
(1) Za načrtovano energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja zvez je treba naročiti projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja te infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva.
(2) Splošni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
- trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do drugih naravnih ali grajenih struktur;
- pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem;
- gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno;
- dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev vodov gospodarske javne infrastrukture, izvedejo pa se tako, da jih je moč vključiti v končno fazo načrtovane ureditve;
- obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je dopustno vzdrževati, zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti glede na prostorske in okoljske možnost ter ob upoštevanju veljavnih predpisov;
- odstranijo se priključki na gospodarsko javno infrastrukturo objektov, ki se odstranijo.
(odvodnjavanje cestnega telesa)
(1) Odvodnjavanje se izvede kontrolirano z meteorno kanalizacijo, ki jo tvorita dva zbirna kanala na območju med profili P15 in P42 in med profili P43 in P59, izpusti se izvedejo preko čistilnih objektov (usedalnik in lovilci olj) in nadalje v odvodnik (potok). Vsi objekti za odvodnjavanje se izvedejo vodotesno.
(2) Pri ureditvi sistema odvajanja odpadnih voda se upoštevajo določila veljavne zakonodaje s področja emisij snovi pri odvajanju padavinskih vod z javnih cest in emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
19. člen
(vodovodno omrežje)
Vzdolž trase regionalne ceste se izvede vodovodni cevovod LŽ DN150 s prečkanji ceste med profili P14 - 15 s cevovodom LŽ DN150 in P20 – 21 s cevovodom LŽ DN100.
20. člen
(elektroenergetska infrastruktura)
Na obstoječem elektroenergetskem omrežju se izvedejo naslednji posegi ali ukrepi:
- na odseku do profila P16 (območje krožišča) se drogovi prestavijo izven območja cestnega sveta in se hkrati nadomestijo z novimi,
- vzdolž regionalne ceste med profili P16 in P21 in vzdolž deviacije regionalne ceste R3-745 se izvede kabliranje nizkonapetostnega voda,
- drog prosto zračnega nizkonapetostnega voda med profili P46 in P47 se prestavi izven območja cestnega sveta in se hkrati nadomesti z novima drogovoma.
21. člen
(javna razsvetljava)
Javna razsvetljava se izvede vzdolž regionalne ceste do profila P38 in vzdolž deviacije regionalne ceste R3-745. Napajanje javne razsvetljave se izvede iz nove prosto stoječe kabelske omarice, ki se napaja iz bližnjega nizkonapetostnega elektroenergetskega omrežja. Objekti obstoječega sistema javne razsvetljave se demontirajo.
22. člen
(omrežje zvez)
Vzdolž regionalne ceste se izvede štiri cevna telekomunikacijska kabelska kanalizacija, v katero se preusmerijo obstoječi kabli vzdolž regionalne ceste. Krajevni telekomunikacijski kabel, ki prečka deviacijo regionalne ceste R3-745, se ustrezno zaščiti, kar se opredeli v projektni dokumentaciji.
MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
23. člen
(določitev parcel)
(1) Parcelne meje so na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta določene kot obodna parcelacija. Načrt parcelacije je razviden iz grafičnega dela iz grafičnega načrta 7: Načrt parcelacije.
(2) Parcele določene z obodno parcelacijo iz prvega odstavka tega člena se lahko razdelijo na več parcel.
REŠITVE IN UKREPI ZA ohranjanje kulturne dediščine, VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
24. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Pojavnosti enot kulturne dediščine Dvorjane – znamenje pri hiši Dvorjan 5a (EŠD 8954) in Spodnji Duplek – kapelica (EŠD 8967) v prostoru se ne sme spreminjati.
(2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se izvedejo predhodne arheološke raziskave, ki obsegajo predvsem izvedbo ustreznih predhodnih predizkopavalnih arheoloških raziskav, na osnovi katerih so lahko naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstvo in izvedbo zaščitnih izkopavanj arheoloških najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki. V primeru odkritja najdb izjemnega pomena, ki zahtevajo prezentacijo na mestu odkritja (in situ) oziroma ne dopuščajo sprostitve območja z arheološkimi izkopavanji, se tehnične rešitve ceste spremenijo.
(3) Vsaj 10 dni pred začetkom izvajanja zemeljskih del se o tem pisno obvesti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Maribor ter se jim omogoči dostop do zemljišč, kjer se bodo zemeljska dela izvajala, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
25. člen
(zrak)
Preprečiti je treba raznašanje materiala, ki bo nastajal na lokaciji in v okolici zaradi gradnje s transportnimi sredstvi. Ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo z lokacije na javne prometne površine. Pred izvozom vozil na javne ceste naj se očistijo tudi kolesa vozil.
26. člen
(tla)
(1) Posegi v tla naj se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Območja posegov v tla, območja začasnih prometnih in gradbenih površin ter začasnih deponij materiala morajo biti opredeljena pred začetkom del.
(2) V primeru odstranitve plodne zemlje je le to treba začasno deponirati in jo uporabiti za ureditev zelenih površin ali za zasip bližnjih kmetijskih površin.
27. člen
(varstvo voda)
(1) Potrebno je zagotoviti zaščitne ukrepe, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja, na predvidene objekte in okolje. Območje se ne nahaja v območju visokih vod reke Drave. Za vsa križanja z vodotoki se izdela hidrološko hidravlična preveritev, na podlagi katere se zagotovi zadostna odprtina premostitvenih objektov, ki bo zagotavljala prevodnost 100-letnih visokih voda z varnostno višino najmanj 50 cm nad koto gladine pretoka stoletnih visokih vod.
(2) Kjer bodo padavinske vode speljane v vodotok, iztočni objekt ne sme segati v pretočni profil vodotoka in se izpelje v naklonu brežine (z vgrajeno povratno zaklopko). Kota dna iztoka je na spodnjem delu brežine.
(3) V območju mostov se izvede obrežno in talno zavarovanje, ki se dimenzionira glede na vlečne sile v strugi. Navezava na obstoječe brežine naj bo postopna, brez lokalnih zožitev in razširitev. Na koncu zavarovanja na dolvodni strani se izvede talni prag.
(4) Obrežno zavarovanje ne sme posegati v obstoječi profil vodotoka in ne sme zmanjševati pretočne sposobnosti struge ter mora biti dimenzionirano tako, da bo odporno proti erozijskemu delovanju naraslih voda.
(5) Med gradnjo se ne posega v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine. Betoniranje v vodotoku ni dovoljeno. Prepreči se izlitje apna ali cementa v vodo. V vodi ne smejo nastajati razmere neprekinjene kalnosti.
28. člen
(ohranjanje narave)
(1) Za stabilizacijo brežin v območju premostitvenih objektov se uporabijo naravni materiali, sanacija brežin naj se izvede z zasaditvijo avtohtone vegetacije.
(2) Osvetlitev mora biti skladna z veljavno uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Viri svetlobe naj zagotavljajo čim učinkovitejše osvetljevanje in osvetljujejo čim manjši volumen prostora.
29. člen
(varovanje kmetijskih zemljišč in gozda)
(1) Pri odrivih zemlje se zagotovi, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za sanacijo degradiranih ali drugih kmetijskih zemljišč.
(2) Zagotovi se nemoten dostop na kmetijska zemljišča in do gozdnih zemljišč v času gradnje in po njej.
(3) Način sanacije gozda oziroma gozdnega roba predpiše pristojna organizacijska enota Zavoda za gozdove Slovenije.
30. člen
(varstvo pred hrupom in pred vibracijami)
(1) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela študija hrupne obremenjenosti in predlog protihrupnih ukrepov. Skladno z rezultati študije se izvedejo ustrezni protihrupni ukrepi. Na podlagi rezultatov Študije hrupne obremenjenosti in predloga protihrupnih ukrepov se izvedejo tudi eventualno potrebni prostorski ukrepi na parceli št. 764/2 k.o. Spodnji Duplek.
(2) Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa in morajo biti redno vzdrževane in nadzorovane. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.
(3) Uporabljajo naj se delovne naprave, ki povzročajo manj vibracij in vibracijski stroji z višjo frekvenco obratovanja. Preprečiti je potrebno nastanek resonance. Ceste se izgradijo brez neravnin.
31. člen
(deponiranje in ravnanje z odpadki)
(1) Viške materiala, ki bodo nastali med gradnjo, je moč uporabiti za zapolnitev depresij v okolici ali jih odložiti ob regionalni cesti in deviaciji za izravnavo brežin nasipov ali pa jih odpeljati in trajno deponirati na ustrezno urejeni deponiji. Material za nasipavanje mora biti ustrezne kvalitete in primerno vgrajevan.
(2) Začasne deponije med gradnjo so dovoljene le znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, vendar izven območij varstva narave in območij enot kulturne dediščine, izven vodnih in priobalnih zemljišč in ne na cevovodih in kablovodih gospodarske javne infrastrukture. Zagotovi se zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda, v kolikor le te nastajajo. Začasne deponije plodne zemlje se določijo pred gradnjo, lokacije izbere pedolog znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(3) Z inertnim materialom, ki nastane zaradi odstranitve objektov in infrastrukture, se ravna skladno s predpisi, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki. Nevarni odpadki se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
32. člen
(varstvo pred požarom)
Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe prostorskih ureditev načrtovanih s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom ne sme poslabšati. Regionalna cesta z vsemi ureditvami se izvede skladno s predpisi, ki urejajo področje varstva pred požarom.
33. člen
(zaščita pred erozijo)
Treba je predvideti sanacijo vseh na novo odprtih ali z dodatnimi posegi prizadetih površin, za katere je treba predvideti zadostno utrditev, planiranje, zatravljanje, zasaditev tako da se preprečijo zdrsi ali erozije v prostoru. Vtok očiščenih odpadnih vod v vodotoke je treba izvesti tako, da se ne povzroči erozija.
34. člen
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi)
(1) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, se z ukrepi prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo in na kmetijska zemljišča in se takoj obvesti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto. Ravna se skladno s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki; uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnaženo zemljino se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
(2) Na gradbiščih morajo biti zagotovljena ustrezna opremljena mesta za skladiščenje nevarnih snovi, z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla, poleg tega pa mora ta skladiščni prostor biti zaščiten pred atmosferskimi vplivi, preprečen pa mora biti tudi dostop nepooblaščenim osebam. Za skladiščenje nevarnih snovi oz. kemikalij naj se uporablja originalna embalaža.
(3) Pri gradnji se smejo uporabljati le tehnično brezhibna vozila, gradbeni stroji in naprave, ki se opremijo z nevtralizacijskim sredstvom. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišč v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
35. člen
(etapnost izvedbe)
Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje. Etapnost se podrobneje prouči in določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
DOPUSTNA ODSTOPANJA
36. člen
(odstopanja glede infrastrukture)
(1) Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tem občinskem podrobnem prostorskem načrtu, se natančneje določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Pri realizaciji občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja objektov gospodarske javne infrastrukture na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki niso določena s tem odlokom in če niso v nasprotju s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi križanja novih objektov gospodarske javne infrastrukture na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta mora investitor takega objekta gospodarske javne infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja ureditev, načrtovanih s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom, če te še niso izvedene, oziroma upravljavca ureditev, načrtovanih s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom, če so te že v uporabi.
(4) Predvidena meteorna kanalizacija se lahko po ustrezni dograditvi preuredi v mešano kanalizacijo tudi za odvajanje odpadnih voda iz naselja, za kar mora biti izdelana projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja.
OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
37. člen
(organizacija gradbišča in transportne poti)
(1) Gradbišče se uredi na območju občinskega prostorskega načrta vendar izven varovanih območij in izven vodnih in priobalnih zemljišč.
(2) Transportne poti izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se vodijo po obstoječih javnih cestah. Če to ni možno, se izvedejo dodatne začasne transportne poti, ki potekajo izven varovanih območij, za njih pa se pridobi soglasje lastnikov zemljišča. Trase transportnih poti in lokacije priključkov na gradbišče se izberejo tako, da se v čim manjši meri prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje, kmetijska zemljišča in obstoječe ureditve.
(3) Med gradnjo se pred poškodovanjem ali uničenjem varujejo objekti in območja kulturne dediščine. Čez objekte in območja kulturne dediščine ne potekajo gradbiščne poti in obvozi, vanje se ne premakne gospodarska javna infrastruktura in ne deponira material.
(4) Zagotovi se zavarovanje gradbišča, tako da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. V času gradnje se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, oziroma se v primeru nezgode zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(5) Po končanih delih se na območjih gradbišč in začasnih deponij vzpostaviti prvotno stanje.
38. člen
(druge obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorjev in izvajalcev tudi naslednje:
- pred začetkom del se pravočasno obvesti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove;
- zagotovi se nemotena komunalna, energetska in telekomunikacijska oskrba objektov,
- zagotovijo ali nadomestijo se dostopi in dovozi do obstoječih objektov in zemljišč,
- promet v času gradnje se organizira tako, da ne bo prihajalo do zastojev,
- onesnaženje cest med gradnjo se prepreči oz. se jih sproti čistiti,
- za ceste, ki se bodo uporabljale kot gradbiščne poti, se izvede posnetek ničelnega stanja, nato pa se jih ustrezno uredi in protiprašno zaščiti, v primeru poškodb pa le-te odpravi in vzpostavi takšno stanje, kot je bilo pred pričetkom gradnje,
- infrastrukturne objekte, naprave in ostale objekte se med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanirati,
- po končani gradnji se za novo stanje Ciglenškega potoka izvede geodetska odmera vodotoka in se nato novo ugotovljeno stanje vnese v zemljiški kataster;
- pred pričetkom izvajanja gradbenih del investitor zagotovi naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali pa prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje.
- v najkrajšem možnem času se odpravijo vse morebitne negativne posledice in poravna vsa nastala škoda v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje in obratovanja prostorskih ureditev, določenih s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
39. člen
(projektni pogoji)
Pri izdelavi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja se upoštevajo projektni pogoji, ki se nahajajo v obvezni prilogi številka 4 tega občinskega podrobnega prostorskega načrta, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom.
40. člen
(razmejitve in primopredaja)
Investitor pripravi ustrezne razmejitve, preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem in poskrbi za primopredajo vseh odsekov cest, gospodarske javne infrastrukture, vodnogospodarskih ureditev, gozdnih zemljišč, in grajenega javnega dobra, katerih v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnih cest, ne bo prevzel v upravljanje, upravljavci pa so dolžni le-te prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
(vpogled)
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled pri Občinski upravi Občine Duplek.
42. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve tega odloka na območju iz 5. člena tega odloka prenehajo veljati določila Prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje v občini Maribor (MUV št. 26/98, 11/00, 2/01, 7/01, 12/02, 23/02 in 25/04).
43. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka:0323-12/2010-1
Datum:26.5.2010
Občina Duplek
Župan Janez Ribič, l.r