Na podlagi 4. točke 47. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) ter 7. člena Odloka o organizaciji in delu občinske skupščine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/89) je Skupščina občine Škofja Loka na skupni seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. 11. 1992 sprejela
ODLOK
o reji in registraciji psov ter reji drugih živali
1. člen
Ta odlok ureja bivanje, vzrejo, registracijo, cepljenje in označevanje psov, postopek z neregistriranimi in necepljenimi psi ter možnosti za rejo in posest drugih živali na območju občine Škofja Loka.
2. člen
Prepovedano je rediti kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živali na ožjem območju mesta Škofja Loka. Izvzeta so kmečka gospodarstva.
Živali iz prvega odstavka tega člena se sme rediti na ožjem območju mesta samo z dovoljenjem občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju upravnega organa, pristojnega za veterinarsko in sanitarno inšpekcijo.
Živali iz prvega odstavka tega člena se sme rediti na ožjem območju mesta samo z dovoljenjem veterinarske in sanitarne inšpekcije po predhodnem soglasju občinskega oddelka, pristojnega za javne službe.
Ožje območje mesta Škofja Loka zajema Mestni trg, Biaževo ulico, Cankarjev trg, Klobovsovo ulico, Spodnji trg, Novi svet, Cesto talcev do Dolenca, Groharjevo naselje, Kidričevo cesto do Petrola, Šolsko ulico, Partizansko cesto do križišča nad Petrolom, Poljansko cesto do odcepa na grad, Kopališko ulico in Jegorovo predmestje od bivše gostilne pod klancem do hiše št. 14 Fužinsko ulico, Frankovo naselje, Hafnerjevo naselje ter Podlubnik.
3. člen
Divje živali, razen malih gozdnih glodalcev, se sme rediti samo z dovoljenjem občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo veterinarske in sanitarne inšpekcije po predhodnem soglasju občinskega oddelka, pristojnega za javne službe po predhodnem soglasju veterinarske in sanitarne inšpekcije.
4. člen
V stanovanjskih zgradbah je dovoljeno rediti posamezne pse, mačke in druge živali le, če ne motijo drugih stanovalcev pri mirni uporabi stanovanj. V primeru motenja stanovalcev odloči o možnosti bivanja in vzreje živali v stanovanjski zgradbi občinski upravni organ, pristojen za veterinarstvo občinski oddelek, pristojen za javne službe po predhodnem soglasju veterinarske in sanitarne inšpekcije.
Posestniki Imetniki psov so dolžni v postopku predložiti soglasje lastnika stanovanja in sosednjih stanovalcev za rejo živali. Izjemoma lahko občinski upravni organ pristojen za veterinarstvo izda dovoljenje za rejo živali brez soglasja stanovalcev, če gre za pse vodnike slepih, pse usposobljene za službene namene in druge podobne utemeljene primere.
5. člen
Posestnik Imetnik psa je dolžan psa, starejšega kot 4 mesece, prijaviti v 8 dneh Živinorejsko veterinarskemu zavodu Gorenjske, Kranj (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena veterinarska organizacija). Prav tako je dolžan prijaviti v roku 3 dni pogin, v roku 8 dni pa pobeg ali drugo spremembo.
Imetnik psa mora Živinorejsko veterinarskemu zavodu Gorenjske – Kranj ali veterinarskemu delavcu s koncesijo, oziroma drugi službi ali organizaciji, ki vodi register psov na območju stalnega prebivališča imetnika živali (v nadaljnem besedilu: pooblaščena veterinarska organizacija), v osmih dneh prijaviti nabavo, pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi z rejo psov, nabavo mladiča pa najpozneje do dopolnjenega četrtega meseca starosti mladiča.
Če se lovski pes zateče, izgubi ali ostane v rovu, je rok za odjavo 1 mesec.
Prijava in odjava psa za vpis ali izbris iz evidence ter izdaja pasje znamke se opravi na stroške posestnika imetnika psa.
Če se priklati na dvorišče ali v okolico zgradbe tuj pes in se tam zadržuje, mora lastnik, najemnik ali upravnik to prijaviti najkasneje v treh dneh pooblaščeni veterinarski organizaciji.
6. člen
V evidenco o prijavi, odjavi in cepljenju psa se vpiše lastništvo, opiše psa, določi njegova registrska številka in vpiše tudi druge podatke, ki so pomembni za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline.
7. člen
Posestnik Imetnik mora psa pravilno oskrbovati, mu nuditi ustrezen obrok hrane, stalno svežo pitno vodo, ga negovati in nadzorovati. Nuditi mu mora čisto zavetje, zavarovano pred prepihom, mrazom in vročino. Izpolnjevati mora vse higienske ukrepe, da bo žival zavarovana pred boleznimi, zunanjimi in notranjimi zajedavci, ipd.
Psom, ki niso na prostem, je treba dnevno nuditi odgovarjajoče razgibavanje, po možnosti na prostem. Prepovedano je vsakršno nehumano uničevanje psov ter drugih živali ter fizično nasilje nad njimi.
8. člen
Posestnik Imetnik psa je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva in ne ogroža ljudi in živali.
Po ulicah in trgih ožjega območja mesta Škofja Loka in gosto naseljenih območjih občine se sme psa voditi le na kratki vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi tudi nagobčnik.
Popadljivi psi in psi, ki jih imajo lastniki v strnjenih naseljih, morajo biti zunaj v ograjenem ali svetlem, zaprtem prostoru ali pa na verigi, ki ne sme biti krajša kot 3 m.
Posestnik Imetnik mora namestiti viden opozorilni napis "HUD PES" in znak psa.
Navzočnost psa obiskovalcem ne sme preprečiti stika s stanovalci.
Za čuvanje kmetijskih pridelkov ali zgradb sme imeti lastnik psa priklenjenega na verigi ob posevku ali zgradbi, vendar ne ob javni poti, pri čemer mora biti pes primerno oskrbovan.
9. člen
Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati ali če lastnik v nasprotju z določbami tega odloka psa zanemarja, se psa vzame, odda primernemu lastniku ali humano pokonča na lastnikove stroške.
Predlog za prepoved reje ali za odvzem psa dajo komisija za ugotavljanje pogojev reje, posamezni občani, skupine stanovalcev ali društvo proti mučenju živali.
Sklep o izvršitvi predloga komisije izda občinski upravni organ, pristojen za veterinarstvo občinski oddelek, pristojen za javne službe na osnovi pismene komisijske ugotovitve o možnostih in pogojih za vzrejo oziroma bivanje živali.
Komisijo sestavljajo: predstavnik stanovalcev oziroma upravnik, predstavnik kinološkega društva in veterinarska inšpekcija.
10. člen
V javne prostore in na javne prireditve ni dovoljeno voditi psov in drugih živali, razen na javne kinološke, filološke felinološke in ornitološke prireditve, ter službene živali varnostnih organov in pse vodnike slepih. V teh primerih morajo psi imeti nagobčnik, razen psov vodnikov slepih.
Izjemoma je dovoljeno voditi živali v lokale, vendar le na kratki vrvici in s soglasjem lastnika ali vodje lokala.
11. člen
Psa je dovoljeno prevažati z javnimi prometnimi sredstvi, če ima lastnik ustrezno pismeno potrdilo o registraciji in cepljenju psa, pes pa mora nositi nagobčnik ter biti na vrvici.
Male živali se sme vnašati v vozila javnega prometa samo v kletkah, ki onemogočajo onesnaževanje okolice in preprečujejo mučenje živali.
12. člen
Pristojna veterinarska inšpekcija odredi, kadar je to potrebno zaradi preprečevanja širjenja nevarnih kužnih bolezni, da morajo biti psi zaprti, zunaj bivališča pa se lahko gibljejo le z nagobčnikom in na vrvici.
Kadar je pes ali druga žival prenašalec nevarnih bolezni in lastnik ne poskrbi za zdravljenje, pristojna veterinarska inšpekcija odredi obvezno, zdravljenje živali na lastnikove stroške.
13. člen
Prepovedano je imeti pse v prostorih, ki za psa niso primerni.
14. člen
Prepovedano je spuščati pse na urejena otroška igrišča, kopališča, pokopališča in posamezne zelenice ter parke, ki so ustrezno vzdrževani in namenjeni za sprehode in rekreacijo ter na kmetijske površine v času vegetacije.
Lastniki psov morajo za živalmi počistiti vsako onesnaženje na območju, določenem v 3. odstavku 2. člena tega odloka in vseh ostalih površinah, namenjenih pešcem.
Imetniki, oziroma spremljevalci psov morajo sproti, povsod in vedno odstraniti in počistiti iztrebke psov. Iztrebke je treba spraviti v posebno standardizirano ali primerno vrečko in jo odvreči na določenem ali na za to primernem mestu.
15. člen
Psi, starejši kot 4 mesece, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini.
Na javni razglas ali osebni poziv o preventivnem cepljenju mora posestnik imetnik psa pripeljati na določeno zbirno mesto.
16. člen
Če se pri psu, mački ali drugi živali pojavijo znaki, ki vzbujajo sum, da je žival zbolela ali poginila za steklino, mora posestnik imetnik tako žival takoj izolirati v poseben, dobro zaprt prostor, ločeno od ljudi in živali, sum bolezni pa nemudoma prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji ali veterinarski inšpekciji veterinarju s koncesijo.
17. člen
Če pes ali mačka z ugrizom ali s prasko poškoduje človeka, se mora poškodovani čimprej zglasiti v zdravstvenem domu oziroma ambulanti.
Žival iz prvega odstavka tega člena mora biti 15 dni pod nadzorstvom pooblaščene veterinarske organizacije. Za psa velja to ne glede na to, ali je bil cepljen proti steklini ali ne.
Stroške za veterinarsko nadzorstvo živali, ki je poškodovala človeka, nosi posestnik imetnik živali.
18. člen
Veterinarsko higienska služba pooblaščene veterinarske organizacije v občasnih akcijah lovi živali brez lastnikov in pse, ki ne nosijo pasjih znamkic ali se gibljejo brez nadzorstva.
19. člen
Lastnik lahko zahteva vrnitev psa v 15 dneh od dneva, ko je bil pes ulovljen, mora pa povrniti stroške, ki so nastali z lovom oziroma oskrbo psa.
Če se lastnik ne oglasi v 15 dneh, razpolaga s psom občina, ki lahko odda koncesijo usposobljenemu rejcu malih živali. Ta lahko proda ali podari psa drugemu rejcu ali pa, če ni drugega izhoda, humano pokonča.
20. člen
Veterinarska inšpekcija lahko za opravljanje svojih nalog za preprečevanje širjenja stekline pooblasti lovsko ali drugo strokovno usposobljeno organizacijo.
21. člen
Kdor najde poškodovano ali poginulo žival, mora o tem takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo, ki žival ali truplo odstrani.
Živali, za katere je mogoče ugotoviti lastnika, je potrebno zdraviti sporazumno in na stroške lastnika.
Lastnika ali možnega lastnika je treba takoj obvestiti o najdeni živali.
21.a člen
Občinski svet lahko na podlagi zakona s posebnim odlokom uvede takso, povračilo ali nadomestilo na živali, oziroma za imetnike živali iz 1. člena tega odloka.
22. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, Veterinarski zavod Slovenije-OE Ljubljana, komunalni redar in policija.
23. člen
Z denarno kaznijo najmanj 4.000 SIT 20.000 SIT se kaznuje posameznik ali pravna oseba:
– če redi kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živali na ožjem območju mesta v nasprotju z določili 2. člena,
– če ne upošteva določil 4., 5., 7., 12. in 13. člena tega odloka,
– če ne poskrbi, da je pes preventivno cepljen proti steklini (15. člen),
– če nemudoma ne prijavi veterinarski službi, da so se pri psu ali drugi živali pojavili znaki, ki vzbujajo sum na steklino (16. člen),
– če se ne javi v zdravstvenem domu oziroma ambulanti in s tem ne poskrbi, da je žival, ki je poškodovala človeka, 15 dni po poškodbi človeka, pod veterinarskim nadzorstvom (17. člen).
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo najmanj 3.000 SIT 10.000 SIT.
24. člen
Z denarno kaznijo 2.000 SIT 5.000 SIT se kaznuje za prekršek posestnik imetnik psa, ki ne upošteva določil 8., 10., 11. in 14. člena tega odloka. Pristojni komunalni redar oziroma policist takoj na mestu izreče in izterja kazen za prekršek od tistih, ki jih zaloti pri prekršku.
25. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o reji in registraciji psov ter rejih drugih živali (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/79).
26. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 323-1/92-3
Škofja Loka, dne 10. novembra 1992.
Predsednik
Skupščine občine
Škofja Loka
Peter Hawlina l. r.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o reji in registraciji psov ter reji drugih živali (Uradni list RS, št. 70/1996) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.