Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, štev. 13/07) in 16. člena Statuta Občine Radlje ob Dravi (MUV, štev. 25/06) je Občinski svet Občine Radlje ob Dravi na svoji 9. redni seji, dne 24. septembra 2007 sprejel
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za obrtno
– stanovanjsko cono v Radljah ob Dravi – del območja urejanja O-1
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitev zazidalnega načrta za obrtno – stanovanjsko cono v Radljah ob Dravi – del območja urejanja O-1 (v nadaljevanju spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta) ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 6011.
Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za obrtno – stanovanjsko cono v Radljah ob Dravi – del območja urejanja O-1 (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa: ureditveno območje, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja in ohranjanja narave, tolerance ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.
Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Radlje ob Dravi.
(V NADALJEVANJU UREDITVENO OBMOČJE)
3. člen
(ureditveno območje)
Območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta se nahaja na skrajnem jugovzhodnem robu naselja Radlje ob Dravi v katastrski občini Dobrava. Natančneje je na severni strani omejeno z glavno cesto G I – 1, na jugu pa meji na predvideno Radeljsko obvoznico.
Velikost ureditvenega območja je ca 1,6 ha in obsega naslednje parcele: 318/1, 318/2, 318/6, 320/5, 321/6 in 322/8 vse k.o. Dobrava, ter 521/1, del 522, del 523/1, del 524/1 ter del 525/2vse
k.o. Radlje ob Dravi.
(namenska raba)
Ureditveno območje je namenjeno pretežno trgovskim, dopolnilnim poslovnim in gostinskim dejavnostim brez možnosti namestitve.
5. člen
(vrste dopustnih gradenj in objektov)
V ureditvenem območju se načrtuje novogradnja naslednjih dopustnih objektov:
- stavbe:
- 1 poslovno-trgovske stavbe
- 2 trgovskih stavb
- objektov gospodarske javne infrastrukture (prometne, komunalne in energetske).
- enostavnih objektov:
- pomožnih objektov za lastne potrebe,
- ograj,
- pomožnih infrastrukturnih objektov,
- začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,
- spominskih obeležij,
- urbane opreme.
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz grafičnih prilog: št. 3/1 »Umestitev načrtovane ureditve v prostor«, št. 3/2 »Prikaz lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje« in št. 3/4 »Prometna situacija«; vertikalni gabariti pa so prikazani v grafični prilogi: št. 3/2 »Prikaz lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje« in št. 3/3 »Karakteristični prečni in vzdolžni prerez«.
Pomen regulacijskih elementov za stavbe iz tekstualnega dela odloka ter karte št. 3/2 »Prikaz lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje«:
- gradbena meja je linija, ki jo predvidena stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjeni v notranjost;
- dopustna gradbena površina je maksimalni horizontalni gabarit stavbe;
- etažnost prikazane so etaže nad nivojem terena;
- maksimalna višina stavbe je največja dopustna višina stavbe;
- vhod je smer glavnega dostopa do stavbe;
- pročelje je glavna oblikovana fasada na stavbi
Obdelava fasad je v sodobnih materialih – beton, steklo, jeklo,… Posebno pozornost je treba posvetiti tudi obdelavi fasad proti obodnim cestam – Radeljski obvoznici ter glavni cesti GI-1, ki se obravnavajo kot stranska pročelja.
Naklon strehe stavbe daje vtis ravne strehe. Nadstrešnica sledi naklonu strehe stavbe.
- Dopustne dejavnosti: trgovske s spremljajočimi poslovnimi in gostinskimi dejavnostmi brez prenočitve
- Horizontalni gabarit (brez nadstrešnice): 30 m x 70 m
- Etažnost: P + možnost medetaže
- Maksimalna višina: 7m
- Vhodi: z zahodne strani, servisni dostopi in dostava so predvideni na vzhodnem delu
- Pročelje: zahodna fasada
- Dopustne dejavnosti: trgovske
- Horizontalni gabarit (brez nadstrešnice): 17 m x 35 m
- Etažnost: P
- Maksimalna višina :5m
- Vhod: z vzhodne strani, servisni dostopi in dostava so predvideni z zahodne strani
- Pročelje: vzhodna fasada
- Horizontalni gabarit (brez nadstrešnice): 14 m x 22,5 m
- Maksimalna višina: 5m
- Vhod: s severne strani
- Pročelje: severna fasada
EKOLOŠKI OTOK bo pokrit z nadstrešnico (enostavni objekt) ter ozelenjen z vzpenjavkami ali višjimi grmovnicami.
ENOSTAVNI OBJEKTI, določeni v 5. členu, se bodo postavljali v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov, brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Ur.l. RS, št. 114/03, 130/04).
Po severnem in južnem robu območja obravnave se zasadita drevoredni potezi. Ob Mariborski cesti se zasadijo srednje velika drevesa, ob predvideni obvoznici velika drevesa.
Na južni strani objekta B se uredi tlakovana javna večfunkcionalna površina s programi, kot so otroško igrišče, gostinski vrt ipd.
Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.
GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
7. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Na obravnavanem območju je treba urediti javno cestno omrežje in notranje nekategorizirane prometne površine.
Izgraditi je treba javno cesto, ki leži na zahodu obravnavanega območja, poteka v smeri sever-jug in navezuje obravnavano območje na glavno cesto GI-1. Cesta mora biti dvosmerna in dvopasovna z obojestranskimi skupnimi prometnimi površinami za pešce in kolesarje.
Za navezavo javne ceste na GI-1 je treba izgraditi krožno križišče z obvoziščnimi skupnimi prometnimi površinami za pešce in kolesarje in ga navezavati na obstoječe ureditve ceste GI-1.
Na predvideno javno cesto, ki leži na zahodu, se navezuje predvidena javna cesta, ki poteka proti vzhodu in zagotavlja dovoz do predvidenih stavb s pripadajočimi parkirišči za osebna vozila. Cesta mora biti dvosmerna in dvopasovna z obvoziščnimi površinami, ki zagotavljajo dostop do predvidenih stavb za pešce in kolesarje.
Za višinsko umestitev predvidenega krožnega križišča na GI-1 in severnega dela javne ceste na zahodu bo treba urediti brežine oziroma oporne zidove, ki jih je treba podrobno določiti v projektni dokumentaciji.
V območju križišč in priključkov je treba zagotoviti preglednost. Območje preglednih trikotnikov je treba določiti v projektni dokumentaciji za javne ceste. V območju preglednih trikotnikov ne sme biti vertikalnih ovir višjih kot 30 cm.
Parkirišča za osebna vozila so notranje nekategorizirane prometne površine. Za določitev potrebnega števila parkirnih mest je treba uporabiti normativ, ki je odvisen od dejavnosti. Za stavbo A je normativ 1PM/15m2 prodajne površine, za stavbi B in C je normativ 1PM/30m2 prodajne površine. Natančno število parkirnih mest je treba določiti v projektni dokumentaciji skladno s podrobnim programom investitorja. V grafičnih prilogah prikazane parkirne vzorce je možno spreminjati v okviru toleranc za infrastrukturne ureditve. Pri tem je treba zagotoviti dostavne in intervencijske dovoze in potrebno število parkirnih mest skladno z veljavnim normativom. Na parkirišču je treba urediti parkirišča za vozila voznikov z invalidskimi vozički.
Promet pešcev in kolesarjev je do obravnavanega območja speljan po obvoziščnih skupnih prometnih površinah za pešce in kolesarje, ki so predvidene ob javnih cestah. Ker bodo pešci uporabljali tudi vozne površine na parkiriščih, preko katerih je delno voden tudi dostavni in intervencijski promet, je treba te površine opredeliti kot območje umirjenega prometa in jih kot take označiti s predpisano prometno signalizacijo.
Pri vhodih v stavbe je treba postaviti kolesarska stojala.
Dostavni in intervencijski promet je treba speljati po obstoječih in predvidenih javnih cestah, dostavno-intervencijskih dovozih in delno po voznih površinah parkirišč do razkladalno/ nakladalnih ramp. Vse površine, ki jih uporabljajo dostavna in intervencijska vozila je treba dimenzionirati tako, da bo zagotovljena prevoznost za merodajno dostavno vozilo in predpisano intervencijsko gasilsko vozilo. Vozne in manipulativne površine ob predvidenih objektih je možno uporabiti tudi kot postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo. Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in energetske vode, pri čemer je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.
Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5m, minimalni horizontalni odmik 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči, je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).
Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav je razviden iz grafične priloge št. 3/5 »Situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez«.
Za načrtovano zazidavo bo potrebno zagotoviti ustrezne količine sanitarne in požarne vode.
Na južni strani območja poteka obstoječi vodod PEHD 140 na katerega je potrebno priključiti predvideni vodovod.
Treba je ločeno zbirati komunalne odpadne vode in padavinske vode.
Komunalno odpadno vodo je potrebno speljati v fekalno kanalizacijo, ki se zaključi z malo čistilno napravo. Iztok MČN se spelje v bližnjo ponikovalnico.
Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti. Potrebno je upoštevati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov kanalizacije in veljavni Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Radlje ob Dravi.
Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi je treba speljati v ponikovalnice. Odvajanje čistih padavinskih voda je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti z interno meterno kanalizacijo preko peskolovov in lovilcev olj iz katerih se nato vode ponikajo.
Za potrebe napajanja predvidenih objektov z električno energijo na tem območju bo potrebno:
- zgraditi novo transformatorsko postajo ustreznega tipa in moči
- vključiti novo transformatorsko postajo v obstoječ 20 kV,
- zgraditi novi nizkonapetostni razvod
Območje obdelave je potrebno primerno osvetliti.
Predvidene objekte je treba vključiti v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet centrale, za kar bo potrebno dograditi TK kabelsko omrežje in priključke pod pogoji upravljavca.
V sklopu načrtovanega telekomunikacijskega omrežja je treba predvideti in dograditi KRS omrežje.
Na obravnavanem območju ni plinovodnega omrežja. Možno je predvideti ogrevanje iz skupnega rezervoarja na utekočinjen naftni plin (UNP) za več objektov skupaj. V tem primeru mora biti plinovodna instalacija oz. sistem oskrbe z UNP izveden v skladu z veljavnimi predpisi, določenimi v Pravilniku o utekočinjenemu naftnem plinu (Ur.l.RS 22/91) in dimenzionirana tako, da bo možna morebitna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje za zemeljski plin, ko bo na tem območju zgrajeno.
Treba je predvideti ogrevanje na ekološko primerna goriva: ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin ali zemeljski plin. Rezervoarji za utekočinjen naftni plin morajo biti podzemni.
Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.
Glede na veljavno zakonodajo in Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Radlje ob Dravi (MUV 13/02) je potrebno zagotoviti ustrezno infrastrukturo za ravnanje s komunalnimi odpadki. Za odjemna mesta se predvidi ekološki otok.
Komunalne odpadke je potrebno zbirati v ustrezne tipizirane posode in poskrbeti za organiziran odvoz odpadkov.
Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov.
Za zemeljski izkop, ki se pred ponovno uporabo začasno odloži, je potrebno zagotoviti, da se ne meša z drugimi odpadki. Treba je preprečiti onesnaženost zemljine z olji, asfaltom ali z odpadki, ki niso iz naravnih mineralnih materialov.
Ureditveno območje sodi v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Ravni hrupa dejavnosti v okolici objekta ne smejo presegati vrednosti, kot jih za to območje predpisuje Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
V času gradnje je potrebno obratovanje delovnih strojev ter vsa gradbena in druga hrupna dela na gradbišču opravljati le v dnevnem času med 7.00 in 19.00 uro. Ravni hrupa gradnje ne smejo presegati mejnih vrednosti hrupa. Pri gradnji je treba uporabljati gradbeno mehanizacijo, ki ustreza normam kakovosti za tovrstno opremo.
V kolikor pride do prekomerne obremenitve s hrupom je treba vir hrupa sanirati.
V izogib onesnaženju zraka je predvideno ogrevanje z ekstra lahkim kurilnim oljem, utekočinjenim naftnim plinom oz zemeljskim plinom.
Med gradnjo treba:
- ustrezno nalagati in čistiti prevozna sredstva, ko zapuščajo gradbišče in se vključujejo v promet,
- čistiti javne prometne površine,
- prekrivati deponije in prekrivati transportna sredstva v času prevozov sipkega materiala,
- med izvajanjem gradbenih del predvideti namakanje transportnih poti in odkritih površin ob sušnih in vetrovnih dnevih zaradi zmanjšanja prašenja,
- redno servisirati gradbene stroje in naprave zaradi preprečitve nepotrebnih emisijskih dizelskih izpuhov.
Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem.
Za obravnavano območje je treba načrtovati ločen sistem odvajanja za padavinske in komunalne odpadne vode iz objektov.
Odvajanje padavinskih voda s parkirišč, cest in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj.
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče,…).
Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča, ceste,..) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
- Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je potrebno ravnati v skladu z določili Uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja . Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Ureditev gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža zalog pitne vode;
- Na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk).
- Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi je treba zaščititi pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke.
- Vsa dela po projektu je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela.
Pri vseh posegih v prostor je potrebno plodno zemljo odgrniti in deponirati. Plodna zemlja se uporabi za ureditev zelenih površin.
Na gradbišču je treba urediti sanitarije, garderobe in umivalnice tako, da komunalna voda in odpadki ne bodo onesnažili tal in podtalnice. Treba je namestiti prenosne sanitarije.
9. člen
Treba je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.
V hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN.
Potrebni odmiki med objekti, zahteve za intervencijske poti in dovoze do objektov ter predpisane postavitvene površine za gasilce okrog objektov se določijo po po tehnični smernici TSG1-001:2005.
Pri projektiranju je treba zagotoviti ukrepe za preprečitev širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
Ukrepi za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte ter naprave za gašenje in dostop gasilcev se načrtujejo v skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah. V skladu s tem pravilnikom je za trgovske stavbe s prostornino od 5.000m³, do 20.000m³, če v stavbi ni vgrajen sprinklerski sistem, potrebna količina vode za en požar 10 l/s.
Za objekte, ki bodo izpolnjevali predpisane pogoje za izdelavo študije požarne varnosti, je potrebno v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam v skladu s 49. členom Zakona o varstvu pred požarom (Ur.l. RS, št. 71/93, 87/01 in 105/06)
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti in temu primerno predvideti način gradnje.
Upoštevati je potrebno možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti način gradnje.
10. člen
Načrt parcelacije je razviden iz grafične priloge št. 2 »Načrt parcelacije«.
11. člen
(etapnost)
Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje. Etapnost se prouči in določi v projektni dokumentaciji.
(tolerance)
OBJEKTI
Pri gradbenih mejah, dopustnih gradbenih površinah in maksimalni višini objekta je možno odstopanje za 10%. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji.
Dopustna je združitev stavb A in B znotraj gradbene meje, dopustna pozidana površina nove stavbe pa ne sme odstopati od vsote dopustnih gradbenih površin stavb A in B za več kot 10%. Za novo stavbo veljajo pogoji določeni za stavbo A (dopustne dejavnosti, etažnost, maksimalna višina, tolerance). Dopustna so odstopanja pri določitvi vhodov in glavnega pročelja.
Namesto stavbe C je dopustna ureditev parkirne površine.
Možni so konzolni previsi in nadstreški do maksimalno 2 m izven gradbene meje, nad dostavnimi potmi so dopustni konzolni previsi in nadstreški šele na višini 4.5 m, računano od nulte kote dostavne poti.
Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumen-
taciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.
Natančni tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel se določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. Možna so tudi odstopanja v fazi izvedbe zakoličenja na terenu, vendar pod pogojem, da se ohrani koncept pozidave in v soglasju s posameznimi nosilci urejanja prostora le v kolikor so njihovi vodi tangirani.
V primeru drugačne projektne rešitve je možno tudi združevanje in razdruževanje parcel.
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem lokacijskim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
Skladno z navedenimi možnimi odstopanji od tehničnih rešitev prometne infrastrukture je možno izgraditi tudi cestne povezave s sosednjimi območji.
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Medsebojna razmerja med investitorji oziroma lastniki zemljišč in občino Radlje ob Dravi se uredijo z urbanistično pogodbo.
Investitor mora izgraditi celotno prometno infrastrukturo na obravnavanem območju. Po izgradnji pa skladno s pogoji iz urbanistične pogodbe in zakonom o graditvi objektov predati predvidene javne ceste državi oziroma občini tako, da je zanje možno pridobiti status javnega dobrega.
Zaradi predvidenih prostorskih ureditev mora investitor izven ureditvenega območja izgraditi na glavni cesti GI-1 krožno križišče z obvoziščnimi skupnimi prometnimi površinami za pešce in kolesarje in navezavami na obstoječe ureditve ceste GI-1.
Ker leži del javnega cestnega omrežja zunaj območja sprememb in dopolnitev ZN je treba zanj izdelati enotno projektno dokumentacijo, posege izven območja sprememb in dopolnitev ZN pa izvajati na podlagi PUP za naselje Radlje ob Dravi (MUV št. 33/04).
Zaradi navezave predvidenih objektov na komunalno in energetsko infrastrukturo mora investitor izven ureditvenega območja izgraditi VN kablovod.
14. člen
V novem prostorskem izvedbenem aktu, ki bo urejal predmetno območje po prenehanju veljavnosti teh sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta, naj se upoštevajo naslednje usmeritve:
- investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;
- gradnja enostavnih objektov, ki so opredeljeni v 5. in 6. členu tega odloka;
- dovoljeno je združevanje in razdruževanje gradbenih parcel.
15. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o zazidalnem načrtu za obrtno – stanovanjsko cono v Radljah ob Dravi – del območja urejanja O-1 (MUV, št. 18/95) za območje obdelave teh sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Številka: 35001-0004/2007-07
Datum: 24. september 2007
Župan Občine Radlje ob Dravi
Alan Bukovnik, dipl. upr. org., s. r.