Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. List SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Ur. List RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) in 22. člena Statuta občine Zagorje ob Savi ( Ur. Vestnik Zasavja, št. 6/95) je občinski svet Zagorje ob Savi na svoji 16. seji dne 19.12.1996 sprejel
ODLOK
ZA IZVAJANJE UREDITVENEGA NAČRTA IGM
ZAGORJE
I. Splošne določbe
1. člen
Sprejme se ureditveni načrt za območje urejanja IGM Zagorje, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije pod številko 1816, maja 1996.
2. člen
Sestavni deli ureditvenega načrta so pisna obrazložitev, soglasja pristojnih organov in organizacij, besedilo odloka in grafični del, ki obsega
2. Mapna kopija
3. Geodetski posnetek
4. Obstoječe stanje 1: 1000
5. Ureditvena situacija 1 : 1000
6. Prometna ureditev- organizacija območja 1 :1000
7. Odprti prostori, zelene površine 1 : 1000
8. Zbirni načrt komunalnih naprav, voda, kanalizacija, hidranti 1 : 1000
7/1. Zbirni načrt komunalnih naprav, energetika, plin, telefon 1 : 1000
9. Obodna parcelacija, seznam koordinat
II. Opisna meja območja po parcelnih mejah
3. člen
Območje se nahaja v k.o. Zagorje.
Meja se prične v zahodnem stiku parcel 657/9 in 634/3 ter poteka po južnih in vzhodnih mejah parcel 657/3; 657/1; 636/1; 606/2; 606/1;
607/2; 1875, 1877 dalje po vzhodnem robu ceste 20. Aprila 1909 dalje po vzhodnem robu parcele 1879, po južnem in vzhodnem robu kolovoza (1880/1; 1880/2) do brega potoka Medija, kjer se obrne in poteka po zahodnem bregu do mostu, dalje po vzhodnem robu parcele 634/1, 634/2,634/3 nakar se zaključi v izhodiščni točki.
Meja izbočenega dela območja na drugi strani potoka se prične v južni točki parcel 14772 poteka po mejah parcel 632, 633/2, 633/1, 631, po robu ceste Litija-Zagorje ter se zaključi v izhodiščni točki.
Celotna površina dveh območij znaša (53140 + 2037 m) 55177 m.
III. Funkcija območja in pogoji za izrabo
4. člen
Območje je v celoti namenjeno industrijskim in spremljajočim dejavnostim.
5. člen
V območju je dopustna
10. gradnja novih objektov in naprav
11. rekonstrukcije,adaptacije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov in naprav
12. gradnja objektov in naprav za obrambo in zaščito
13. urejanje zelenih in utrjenih površin
14. odstranitev objektov in naprav.
6. člen
Novogradnje v I. sekciji
15. Silos za hidrirano apno
Premer silosa ř 9400 mm
Višina objekta 24000 mm
Kapaciteta silosa znaša 1000 m. V silosu bo shranjeno hidrirano apno katerega nasipna teža je 500g/l tako, da bo v silosu cca. 500t materiala. Hidrat se bo proizvajal v hidrarnah I. in II. ter s sistemom transporta, to je polž in elevator, transportiral v silos. S pomočjo filterske naprave je odpraševan silos in vse transportne naprave. Silos je opremljen z napravo za praznenje in sicer tako, da je možno nakladati železniške oziroma avto cisterne ali pa da se hidrat transportira do silosa nad pakirnim strojem za uvrečevanje.
16. Silos za drobljeno apno
Premer ř 3000 mm
Višina 10000 mm
Kapaciteta posameznega silosa znaša 50mtako, da je skupna kapaciteta 100 m/3. silosa bosta postavljena na jeklene nosilce na višino 3800 mm. Stala bosta ob zgradbi hidrarn I in II. Višina celotnega objekta bo cca 14150 mm. Silosa bosta služila za shranjevanje drobljenega oz. separiranega apna granulacije 20 do 40 mm. Silosa bosta opremljena z napravo za praznjenje oz. polnjenje kamionov. Tako polnjenje kot praznenje bo priključeno na obstoječo filtersko napravo v pakirnici, ker to omogoča njena kapaciteta. Apno 20 do 40 mm se bo pridobivalo z načinom sejanja oz. separiranja.
17. Pokrita manipulativna površina za nakladanje vreč in paletizacijo
Objekt zgrajen v obliki črke L in dimenzije 27x18m + 13x6m ter višine 5m. sestavljen je iz strešne konstrukcije podprte s stebri. Je odprtega tipa. Ta objekt bo služil kot manipulativni prostor za nakladanje kamionov z vrečami v rinfuzi ter formiranju in nakladanju palet. Vreče so polnjenje s hidratiziranim apnom in teže 33 kg.
Kot je že povedano se nakladajo posamezno ali na paletah. Na posamezni paleti je 24 vreč. Do tega prostora je že zgrajen sistem trakov, ki olajšajo nakladanje. Na novo pa bo zgrajen sistem za paletizacijo.
Kapaciteta tega prostora bo 400 vreč/h. Palete se bodo nakladale direktno na kamione ali delno skladiščile v tem objektu. Palete so euro in so dimenzije 8x120cm.
18. Transformatorska postaja
Predvidena je gradnja novega objekta s katerim bi rešili problematiko obstoječe trafo postaje. Zaradi težkih pogojev obratovanja v objektu hidrarne in zastarelosti je potrebno sedanjo trafo postajo predstaviti. Kapaciteta te znaša 1 x 630 kVA in 1 x 400 kVA. Tudi novo planirani postroji bodo v bodočnosti potrebovali električno energijo in po oceni bi morali zgraditi trafo 1 x 1100 kVA.
Tako naj bi novi objekt sestavljal 3 transformatorje in to:
2 x 1100 kVA in 1 x 630 kVA.
Dimenzije objekta bodo znašale v tlorisu 6,5 m x 12 m, višina pa 4,5 m.
19. Tovarna za proizvodnjo izolacijskih in težkih malt
5/I FAZA:
Proizvodnja termoizolacijskih malt za ometavanje in za zidanje. Kapaciteta obrata znaša 45000 m letno. Objekt je sestavljen iz proizvodnega dela in dela za pakiranje in odpremo. Proizvodni objekt ima višino 38,5 m in tlorisne površine 17 x 10 m. omenjene malte se bodo proizvajale na osnovi perlita. V zvezi s tem je tudi vključena tehnologija za predelavo osnovnega perlita. Po posebnem tehnološkem postopku namreč iz 1,5 do 2t perlita dobimo 16 do 18m končnega produkta. Za ta tehnološki postopek se bo porabilo cca 180 Nm/h zemeljskega plina. Proizvoden perlit se z dodatki meša v posebnem mešalu in preko transportnega sistema skladišči v silosih ( 4 kosi ). Iz teh silosov se lahko naklada v rinfuzo ali v posebne manjše silose za strojne omete ali pa se preko transporta na transportnem mostu transportira v del objekta za pakiranje vreč in paletizacijo. Objekt za pakiranje in skladiščenje ima tlorisne površine 20x20 m in je opremljen s pakirno napravo in napravo za paletizacijo.
Surovi perlit je treba v IGM pripeljati (železnica ali kamioni). Letna količina znaša cca 5000t. Pri mešanju teh malt se uporabljajo še dodatki za vezavo, med temi je tudi naše hidrirano apno. Vse naprave so opremljene s filterskimi napravami in zgrajene taho, da minimalno vplivajo na ekološko obremenitev okolice. Na vseh izpustih je garantirana vsebnost trdih delcev v filtriranem zraku < 50mg/Nm.
5/II FAZA:
Proizvodnja težkih malt – suhih.
Izdelava bazira na hidriranem apnu in pesku 0-4 mm. Obe glavni komponenti se v IGM že proizvajajo. Objekt je opremljen s silosi, dozirnimi napravami in mešalnico. Sestoji se iz dveh delov in to proizvodnega dela in dela za odpremo. V prvem se pesek hidrat in drugi dodatki za kvalitetno malto mešajo v mešalni napravi in končni produkt se skladišči v silosih. V objektu sta 2 silosa za doziranje in 2 silosa za skladiščenje. Iz teh dveh silosov je možna odprema v rinfuzi ali manjše silose za strojne omete ali pa se preko transportnega mostu suha malta transportira v pakirni del. Tu je montirana posebna dozirna oz. pakirna naprava za polnjenje vreč. Odprema v vrečah se bo vršila na osnovi že prej opisane paletizacije.
Višina objekta za proizvodnjo znaša 45 m (silosi), tlorisna površina pa znaša 19x15m. Objekt v katerem bo pakirna naprava za te malte in delno uporabljen za skladiščenje bo imel dimenzije 20x15m. Letna kapaciteta tovarne za (težke) suhe malte znaša cca 45000t. Za to proizvodnjo se bo rabilo cca 3000t hidrata- je iz redne proizvodnje in 42000t peska, ki ga je potrebno v IGM pripeljati iz kamnoloma oz. lokacije proizvodnje peska v Brišah. Vse naprave, tu je mišljeno, dozirne naprave in naprave za pakiranje so opremljene s filterskimi napravami v katerih se zagotavlja , da v filtriranem zraku vsebnost trdih delcev ne bo presegala 50mg/Nm.
Za prvo in drugo traso je potrebno zgraditi trafo postajo moči cca 1100 kVA.
20. Pokriti skladiščni prostor za palete
Objekt naj bi zgradili na dvorišču in to na označenem območju. Velikost se določi glede na celovito prostorsko obdelavo in kapaciteto območja.
Potrebovali bi prostor za skladiščenje euro palet 80x120 cm in 24 vrečami. Palete so naložene: 3 vreče v vrsto in 8 vrst po višini. Paleta je tako visoka cca 170cm. Potrebovali bi prostor za najmanj 200 palet.
7. člen
Novogradnje v II. sekciji
22. Poslovno – trgovinski in upravno – skladiščni objekt
V tem objektu bi odprli trgovino, verjetno tudi bife. V prvem nadstropju bi uredili poslovne prostore. V isti zgradbi naj bi bilo tudi delno skladišče. Predvideno je rušenje dela sedanjega skladišča rezervnih in ostalih delov v izmeri 28 m. Tako bi ostalo skladišče v izmeri 155m(L). novi objekt pa bi obsegal površino 620m(tlorisno). V tem sklopu je treba predvideti tudi manipulativni prostor in nekaj parkirnih mest.
23. Nadstrešek za kalcinal in pesek 0-4 mm
Je jeklene konstrukcije dimenzije 7750 mm x 26000 mm. Višina objekta znaša 5700 mm, pokrit pa bo s salonitkami. Zgradba bo služila za shranjevanje kalcinala v rinfuzi ( za kalciniranje zemljišč). Kalcinal morajo skladiščiti v zaprtem prostoru, da je obstojen. Del tega objekta pa bi služil za shranjevanje peska 0-4mm za predvideno prodajo. Objekt bo s treh strani zaprt, spredaj pa bo dostop za nakladalni stroj, ki bo vršil nakladanje obeh proizvodov na kamione. Tudi ta objekt bo zgrajen zato, da bi poboljšali kvaliteto naših proizvodov in zagotovili kupcem enako kvaliteto. Moker pesek ni najboljši za uporabo, ker je to apnenčev pesek in je zelo higroskopičen. Kalcinal ima lastnosti, da se ob prisotnosti dovolj vlage – vode delno strdi, napravijo se grudice in te se potem težko topijo pri kalciniranju zemljišč, težave pa nastanejo tudi pri strojni opremi za opravljanje kalciniranja.
Deponija 4000m
Deponija – stalna – apnenca (CaCo) granulacije 30 do 150mm. Kapaciteta je cca 4000m. Deponija predstavlja večdnevno zalogo surovine za proizvodnjo apna. Po potrebi se z nakladalcem dozira apnenec v presipno mesto(M). Dovoz apnenca z našega kamnoloma se vrši z avtovlaki(24t) in se stresuje v že imenovani presip oz. na deponijo.
Deponija 1000 m
Ves apnenec, ki se pripelje iz kamnoloma se pred doziranjem na peči še enkrat preseje. Tehnologija žganja apnenca je namreč taka, da gre lahko najmanjša granulacija za v peč 30mm. Vse kar se odseje se deponira na omenjeno deponijo iz katere se potem naklada na kamione kupcev. Ta material se pretežno uporablja pri vzdrževanju makadamskih cest.
Nadstrešnica
Z njo naj bi namreč dokončno pokrili manipulativno površino pred objektom strojne ali mehanične delavnice. Vezala se bo na že obstoječi nadstrešek. S tem prekritjem bo omogočena izdelava večjih strojnih sklopov zunaj, neglede na vremenske razmere. Dimenzije nadstrešne: 15(5)m x 19m in višini 4,5m. pokrita bo s salonitkami.
Industrijska cesta
Z izgradnjo le-te naj bi varneje povezali obrate med seboj. Sedaj se namreč interni transport delno odvija tudi po regionalni cesti. Vzporedno z izgradnjo bi tudi sanirali ta del področja.
8. člen
Novogradnje v III. sekciji
9. Nadstrešek
Hala pri maltarni je jeklene konstrukcije dimenzije 12m x 60m in višine 5 m do primarnega poveznika. Stranski priključek hale je tudi nadstrešek dimenzije 12m x 8m do primarnega poveznika. To je povezano v celoto. S tem nadstreškom in halo se bo pokril manipulativni prostor proizvodnje apnenih izdelkov: malte, gašeno apno, eko-bela(barva). Pokriti prostor bo služil delno kot manipulativno območje, delno pa kot skladišče omenjenih izdelkov. V tem prostoru se bo v glavnem vršila odprema izdelkov. Poleg pokritega skladišča gotovih izdelkov in odpreme bo hala služila tudi za shranjevanje peska za proizvodnjo malt. S tem se bo izboljšala kvaliteta, saj bo pesek pod streho in ne bo izpostavljen vremenskim vplivom to je predvsem vlagi. Kot že rečeno s to pokrito halo želimo doseči boljše delovne pogoje, kvalitetnejši proizvod, pravilno in kvalitetno skladiščenje ter primerno shranjevanje repromateriala (pesek).
10. Dozidava upravne zgradbe, dovozne ceste in zunanje ureditve
K upravni zgradbi se izdela prizidek dimenzije tlorisa 12,30 x 7,50m višine P+N+Pd s štirikapno streho s smerjo slemena SZ – JV in naklonom 30°. Do upravne zgradbe se izdela nova dovozna cesta vse ostale površine pa se primerno uredijo.
11. Sušilnica za apnenec
V sušilnici za apnenec bomo sušili apnenec granulacije 0 do 30 mm. Posušeni bo potem odšel v nadaljno predelavo in sicer za mletje apnenčeve moke finosti 100 ali 200 mikronov odvisno od zahteve tržišča. Proces mletja se bo vršil v postrojenju mlevnice za živo apno (Z).
Postrojenje ( glej skico ) bo imelo kapaciteto 5t/h in bo za sušenje kot gorivo uporabljala zemeljski plin. Poraba bo znašala cca 90Sm/h. postrojenje je sestavljeno iz vsipnega bunkerja 70m, dozirnega traka, sušilnice z ventilatorjem in transportnim sistemom suhega apnenca od sušilnice do silosa. Dimenzije sušilnice so o 1400 x 8200 mm in višine 3500 mm. Mere objekta bodo 24 x 4 m in višine 10,5 m.
Postrojenje je opremljeno z odpraševalno napravo.
12. Mlevnica za apnenčevo moko
Objekt bo imel tlorisno površino 36x12m in bo visok 20m (P+N+PL). V tej zgradbi bo instalirana oprema za proizvodnjo apnenčeve moke. Opremo sestavljajo: transportni sistem od betonskega bunkerja P/T do bunkerja nad sušilnico, sušilnica in mlin. Volumen bunkerja nad sušilnico je 150min je opremljen z napravami za doziranje. Sušilnica SB 924 je dimenzije 2400 x 12200 mm in višine 5000 mm in kapaciteto 20t/h. To je rotacijska bobnasta sušilnica, ki bo za gorivo pri sušenju uporabljala zemeljski plin in to 366 Sm/h. Posušeni apnenec bo padel iz sušilnice v drobilec(0 do 8 mm) in se bo nato transportiral v bunker nad mlinom. Volumen bunkerja je 150min je opremljen z dozirnimi napravami za doziranje apnenca v mlin za mletje apnenčeve moke. Kapaciteta mlina KTM 1400 s pripadajočim zračnim kasifikatorjem, ventilatorjem in aerociklonom znaša 14t/h. Vv kotalnem mlinu se bo posušeni apnenec zmlel v apnenčevo moko finosti 100 mikronov ali 200 odvisno pač od zahtev tržišča. Ta produkt se bo potem transportiral preko transportnega sistema v silos 1500m. Celotno postrojenje je opremljeno z odpraševalno napravo, sama zgradba pa tudi s protihrupno zaščito. V zgradbi je tudi trafo postaja 420KVA.
13. Jekleni silos 1500m
premer 8000mm
višina objekta 30250 mm
Ta silos bo namenjen skladiščenju 1500 t apnenčeve moke. Je jeklene izvedbe in bo luciran nad industrijskim železniškim tirom. Opremljen bo z napravami za polnjevanje in praznenje. Iz tega silosa se bodo namreč polnile železniške, po potrebi pa tudi avto cisterne. Silos je opremljen z odpraševalno napravo.
14. Jekleni silos 100m
premer ř 3000 mm
višina objekta 22200 mm
Silos je na visoki nosilni konstrukciji in bo postavljen nad industrijski tir. Opremljen z napravami za polnjenje in praznjenje. V njem bo shranjena apnenčeva moka 100 ali 200 mikrometrov oziroma živo mleto apno odvisno od potreb tržišča. Kapaciteta znaša 100 t materiala. Silos bo opremljen z odpraševalno napravo.
15. Jekleni silos 200m
premer ř5000 mm
Silos je na nizki nosilni konstrukciji in bo opremljen z odpraševalno napravo in napravo za praznjenje. V silosu se bo shranjevalo kosovno apno ali pa posušen apnenec 0-30 mm odvisno od potreb proizvodnje. V silos bo možno shraniti 200 t materiala.
9. člen
Novogradnje v IV. Sekciji
Industrijska povezovalna cesta širine 6.00 m v asfaltni izvedbi v sklopu sanacije brežine – hortikulturna in tehnična sanacija brežine.
IV. Pogoji urbanističnega in arhitektonskega oblikovanja objektov, naprav – odprtih prostorov v območju.
10. člen
Dopustne so tolerance v horizontalnih gabaritih objektov in naprav (±1,5m) glede na specifične tehnološke zahteve. Vertikalni gabariti so brez toleranc po izvedbenih projektih.
11. člen
Glede na specifičnost novogradenj, njihovih oblik, višine ter konstrukcijskih in tehnoloških zasnov, ki so zgolj funkcionalnega značaja je potrebno dodatno oblikovanje v smislu zapiranja tehnologije.
24. zapiranje z oblogami, parapreti, napisnimi tablami (….: jeklene ali alu plošče, leseni polži, industrijsko steklo, itd…)
25. grafično oblikovanje le-teh (napisi, barva…)
26. zelene barijere kot vizuelna zaščita oz. sanacija parternih ureditev oz. novogradenj.
27. Za ozelenitev bregov Medije:
28. črno jelšo (Alnus glutinosa)
29. sivo jelšo(Alnus incana)
30. črni bezeg (Sambucus nigra)
31. mandljasto vrbo(Salix triandra)
32. velikolistno vrbo(Salix appendiculata)
33. rdečo vrbo(Salix pupurea)
34. Za ozelenitev površin z manjšim naklonom:
35. navadno robinijo(Robinia pseudacacia)
36. navadno lesko(Corylus avellana)
37. dob(Quercus robur)
38. navadni gaber(Carpinus betulus)
39. beko (Salix viminalis)
17. člen
PTT omrežje
Novi objekt (po potrebi) so priključeni na obstoječe PTT omrežje v kabelski izvedbi.
18. člen
Javna razsvetljava
Obstoječa razsvetljava je v obliki kandelabrov večinoma pa na samih objektih. Za nove objekte oziroma ob novih objektih je predvidena javna razsvetljava, ki je priključena na obstoječe omrežje.
19. člen
Izvedba infrastrukturnih naprav in omrežja poteka glede na predlagano etapnost realizacije ureditvenega načrta. Novi objekti, se gradijo ob obstoječih delno izkoriščajo obstoječe kapacitete z izjemo električnega omrežja.
20. člen
Promet
Uvoz iz območja železniške postaje je prometno – tehnično preurejen; vodi na dvorišče s parkiriščem pred upravnimi zgradbami (poslovni uvoz). Uvoz služi tudi za stanovanjsko cesto, ki poteka nad železniško postajo. Naslednji uvoz oz. dostop je začasnega značaja in bo po preureditvi opuščen. Glavni vhod oz. dovoz je urejen kot križišče v osrednjem delu območja med I. in II. Sekcijo. Ob tem se nadaljuje kot stanovanjska cesta pod hribom(Cesta 20. Julija). Ves notranji industrijski transport( omejitev 5km/h) poteka po asfaltiranih površinah med posameznimi obrati. Predvidena je nova industrijska cesta v IV. Sekciji, ki istočasno služi kot sanacijski element.
Ob glavnem uvozu je predvideno postajališče javnega prometa(BUS).
Industrijski tiri so obstoječi ter služijo transportu ob silosih in hidrarnah.
21. člen
Odvoz odpadkov
Kontejnerji za komunalne odpadke so locirano ob opisani zgradbi in objektu menze. Industrijski odpadki se po potrebi vozijo na javno odlagališče. Kontejnerji za sekundarne surovine (železo, papir …) so locirani ob delavnicah in hidrarnah, ter se prav tako odvažajo na zbirna mesta.
VI. Etapnost izvajanja ureditvenega načrta
22. člen
Glede na tehnologijo oziroma povezanih industrijskih ali delovnih postopkov predvidevamo 3. Etape izvajanja oziroma izgradnje:
I. etapa 1996
silos za hidrat 1000m
(7)
upravna zgradba
(1)
sušilnica apnenca
(3)
silos za apneno moko 100m
(4)
nadstrešnica za srtojno delavnico
(5)
industrijska cesta
(6)
skladišče za kalcinalni pesek
(2)
II. etapa 1997-1998
silosa za drobljeno apno
(8)
nadstrešek, paletizacija
(9)
trafo postaja
(14)
tovarna izolacijskih malt
(11)
tovarna težkih malt
(13)
skladiščni prostor za palete
(15)
nadstrešen prostor za malte
(10)
silos za suhi apnenec 100m
(12)
III. etapa 1999-2000
poslovna trgovska – upravna zgradba s skladiščem
(18)
mlevnica apnene moke
(16)
silos za apneno moko1500m
(17)
Obveznosti investitorjev – izvajalcev in realizacije ureditvenega načrta
23. člen
Investitor – izvajalci novih objektov in naprav morajo istočasno z objekti urediti njihovo celotno funkcionalno zemljišče.
24. člen
Investitor – izvajalci novih objektov in naprav morajo pri izdelavi izvedbene dokumentacije in pri gradnji upoštevati soglasja pristojnih služb – organizacij, ki so sestavni del ureditvenega načrta.
VIII. Končne določbe
25. člen
Sestavni del odloka so tudi vsi tekstualni in grafični deli načrta.
26. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri občinskem Oddelku za okolje in prostor.
27. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.
28. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.
Številka: 35203-38/95
Datum: 19.12.1996
PREDSEDNIK
OBČINSKEGA SVETA
OBČINE ZAGORJE OB SAVI
Janez VOVK, dipl. inž.rud.
s.r.