Na podlagi 3., 7. in 9. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007, 76/2008), določil Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 24/2000 in 31-3/2000) in na podlagi Statuta Občine Hoče–Slivnica (MUV, št. 6/2010, 19/2010) je Občinski svet Občine Hoče–Slivnica na svoji 19. redni seji, dne 10. oktobra 2013, sprejel
P R A V I L N I K
za vrednotenje letnega programa športa
v Občini Hoče–Slivnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom Občinski svet Občine Hoče–Slivnica določa način, pogoje, merila in postopek razdelitve sredstev, namenjenih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Hoče–Slivnica.
2. člen
(višina sredstev)
Sredstva za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Hoče–Slivnica se zagotavljajo iz občinskega proračuna, njihovo višino pa določi občinski svet z odlokom o proračunu za tekoče leto.
3. člen
(izvajalci športnih programov)
Za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov:
• športna društva in klubi,
• zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa,
• zavodi za področja vzgoje in izobraževanja.
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pred drugimi izvajalci programov športa.
4. člen
(pogoji za sofinanciranje)
Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti iz prejšnjega člena tega pravilnika, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
- da imajo sedež v Občini Hoče–Slivnica in vsaj 70 % domačega članstva (v vsaki skupini s katero se prijavljajo za sofinanciranje) ali imajo sedež v Občini Hoče–Slivnica in je izvajanje dejavnosti društva za občino izrednega promocijskega pomena,
- da so registrirani in delujejo na območju Občine Hoče–Slivnica najmanj eno leto,
- za sekcije društva veljajo enaka določila o registraciji in delovanju na območju Občine Hoče–Slivnica,
- da so člani Športne zveze Občine Hoče–Slivnica najmanj eno leto,
- da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti,
- da imajo društva urejeno evidenco članstva za programe, za katere kandidirajo na javnem razpisu, evidenco o registriranih tekmovalcih ter evidenco o plačani članarini,
- da imajo za določene športne programe zagotovljeno redno in programsko urejeno vadbo.
5. člen
Klub oz. društvo (ali sekcija društva) s sedežem v Občini
Hoče–Slivnica nima pravice do pridobitve sredstev na podlagi
javnega razpisa v naši občini za isti program (poimensko enaka
vadbena skupina), za katerega je pridobil sredstva v drugih občinah.
V primeru ugotovitve kršitve 1. odstavka tega člena je klub
oz. društvo (ali sekcija društva) dolžan povrniti sredstva, ki jih je
prejel od Občine Hoče–Slivnica na podlagi javnega razpisa.
II. VSEBINSKA DOLOČILA
6. člen
(vsebina sofinanciranja)
Občina Hoče–Slivnica v skladu s sprejetim Letnim programom športa in razpoložljivimi sredstvi v sprejetem proračunu občine sofinancira naslednje vsebine:
• interesna športna vzgoja otrok in mladine,
• športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
• športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (motnjami v razvoju),
• športna dejavnost študentov,
• kakovostni šport,
• vrhunski šport,
• športna rekreacija,
• šport invalidov,
• izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu,
• založniška in propagandna dejavnost v športu,
• športne prireditve,
• izgradnja in vzdrževanje javnih športnih objektov,
• rezervni sklad, ki ga sestavlja 5% vseh sredstev namenjenih za sofinanciranje športa. Sredstva se porabijo za sofinanciranje športnih dosežkov, ki nastanejo med letom in pa nepričakovanih povabil športnikov na turnirje ali prireditve.
Izvajalci lahko kandidirajo za sredstva lokalne skupnosti za navedene vsebine.
III. POSTOPEK IZBORA ŠPORTNIH PROGRAMOV
ZA SOFINANCIRANJE
7. člen
Letni program športa določa programe športa, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za njegovo uresničevanje, pri čemer se upošteva tradicija in posebnosti športa v občini in obseg sredstev, ki se zagotavljajo v občinskem proračunu. Športni programi izvajalcev, ki se bodo sofinancirali iz občinskega proračuna, se izberejo na podlagi javnega razpisa, ki se izvede v skladu s sprejeto zakonodajo in določbami tega pravilnika.
8. člen
Postopek javnega razpisa za izbor izvajalcev vodi strokovna komisija (v nadaljevanju komisija), ki jo imenuje župan (5 predstavnikov Športne zveze in strokovni sodelavec občinske uprave).
Naloge komisije so:
• pregled prispelih prijav na javni razpis,
• vrednotenje prijavljenih športnih programov v skladu z določili tega pravilnika,
• priprava poročil županu, ostalim organom in strokovni službi Občine Hoče–Slivnica,
• priprava predlogov ukrepov in sankcij v skladu z določili 18. člena tega pravilnika,
• priprava predlogov, mnenj in pobud za spremembe meril za vrednotenje športnih programov,
• izvedba ostalih nalog, ki jih določi župan.
Administrativne naloge za komisijo opravlja strokovna služba občinske uprave Občine Hoče–Slivnica, kjer je tudi sedež komisije.
9. člen
(javni razpis)
Javni razpis se objavi na oglasni deski in spletni strani Občine Hoče–Slivnica, za prihodnje proračunsko obdobje.
Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti:
• predmet javnega razpisa,
• okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa,
• rok, do katerega morajo biti predložene vloge,
• rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa,
• kraj, čas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.
10. člen
(razpisna dokumentacija)
Razpisno dokumentacijo pripravi občinska uprava z vsemi podatki, ki omogočajo vlagateljem izdelati popolno vlogo.
11. člen
(vsebina vloge)
Vlagatelji morajo vloge oddati na vnaprej pripravljenih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije.
Vsaka vloga, ki prispe na javni razpis mora vsebovati:
• podatke o vlagatelju,
• navedbo programov, za katere vlagatelj kandidira,
• natančen opis načrtovanih programov,
• druge zahtevane podatke iz razpisa in razpisne dokumentacije.
Vloga je popolna, če je oddana na predpisanih obrazcih in vsebuje vse sestavine, ki jih zahteva besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija.
Vloga mora biti dostavljena v roku, ki je določen v objavi javnega razpisa.
Predložena vloga mora biti v zapečatenem ovitku z navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša.
12. člen
(sprejem odločitve in obveščanje)
Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, ki jih oceni na podlagi pogojev in meril, navedenih v razpisni dokumentaciji.
Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog sofinanciranja izbranih izvajalcev in ga predloži županu. Izvajalcem se sredstva dodelijo s sklepom.
13. člen
(obveščanje)
Občinska uprava je dolžna v roku, ki je bil naveden v objavi javnega razpisa obvestiti vse vlagatelje o svoji odločitvi.
IV. SKLENITEV POGODB Z IZVAJALCI LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA
14. člen
(sklepanje pogodb)
Za sofinanciranje izbranih letnih programov se sklene pogodba
med občino in izvajalcem.
Obvezne sestavine pogodbe so:
• naziv in naslov izvajalca,
• vsebino in obseg programa,
• višino dodeljenih sredstev,
• način nadzora nad namensko porabo sredstev,
• določilo, da mora izvajalec ob nenamenski porabi sredstev, prejeta sredstva vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
V. MERILA ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV ŠPORTA
15. člen
Sredstva za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Hoče–Slivnica se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa in vnaprej določenih meril.
Merila in kriteriji za vrednotenje letnega programa športa so sestavni del tega pravilnika.
VI. ŠPORTNI OBJEKTI
16. člen
Izvajalci programov športa v javnem interesu v Občini Hoče–Slivnica plačujejo uporabnino na podlagi Pravilnika o uporabi Večnamenske športne dvorane Hoče in Pravilnika o uporabi šolskih
telovadnic v Občini Hoče–Slivnica.
VII. SPREMLJANJE IN NADZOR NAD IZVAJANJEM POGODB
17. člen
(spremljanje izvajanja pogodb)
Izvajalci programov morajo strokovni službi Občine Hoče–Slivnica najkasneje do 31. marca prihodnjega leta posredovati finančno poročilo o porabljenih proračunskih sredstvih in bilanco stanja. Sicer v tistem letu izgubijo pravico do sofinanciranja.
Programi se morajo izvajati najmanj v okviru obsega, za katerega je izvajalec prejel sredstva. V primeru, da komisija na osnovi podanega letnega poročila ali izvedenega nadzora ugotovi neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti izvajalcev športnih programov, se neupravičeno pridobljena sredstva poračunajo v prihodnjem proračunskem obdobju. Če izvajalec v prihodnjem proračunskem obdobju ne izvaja več programov, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna, jih je dolžan, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vrniti v občinski proračun.
Komisija je v zvezi z določili tega člena županu dolžna predlagati ustrezne ukrepe. Na osnovi predlogov komisije izda župan ustrezne sklepe.
18. člen
(smiselna uporaba zakonov)
Za vsa ostala vprašanja postopka, ki niso določena s tem pravilnikom, se smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku in Zakona o javnem naročanju.
VIII. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik za vrednotenje letnega programa športa v Občini Hoče–Slivnica (MUV, št. 1/2009).
20. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Številka: 03201-8/2013-011
Datum: 11. oktober 2013
Župan Občine Hoče–Slivnica
Jožef Merkuš, s. r.
MERILA IN NORMATIVI
ZA VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA
V OBČINI Hoče – Slivnica
Pogoji, merila in normativi služijo za obdelavo in vrednotenje programov, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev.
Vrednotenje programov športa se izvaja na podlagi razdelitve panog v tri skupine:
1. individualni športi, v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze za naslov državnega prvaka,
2. kolektivni športi, v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez za naslov ekipnega državnega prvaka,
3. športno rekreativni programi.
Elementi za opredelitev obsega sofinanciranja letnega programa športa so:
• obseg programa,
• velikost vadbene skupine,
• vrednost ure strokovnega kadra,
• materialni stroški za izpeljavo programov,
drugi elementi v skladu z usmeritvami nacionalnega programa športa v RS.
Vrednotenje športnih programov
Vrednotijo se uvrstitve v tekmovalne sisteme, in sicer športni programi:
tekmovalni sistem
Pri izračunu obsega sofinanciranja se uporabijo korekcijski faktorji:
I. in II. državna liga
1
III. državna liga
0,75
ostali tekmovalni sistemi v organizaciji panožnih zvez
0,5
Pri nogometu se zaradi večjega števila uradnih ligaških tekmovanj, vrednotijo uvrstitve v tekmovalne sisteme, in sicer:
I. II. In III. državna liga
štajerska, 1. medobčinska liga
2. medobčinska liga in ostali tekmovalni sistemi v organizaciji panožnih zvez
OPOMBA: V primeru spremembe tekmovalnega sistema (zmanjšanje lig), se korekcijski faktor za sofinanciranje ponovno ovrednoti.
Vrednost ure strokovnega kadra
vrsta športnega programa
vrednost ure v točkah
Interesna športna vzgoja predšolskih otrok
Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok
Interesna športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami
Interesna športna vzgoja mladine
Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
Šport invalidov
Športna rekreacija
Kakovostni šport
Izračun točk za strokovni kader:
Točke za kader x vadbene ure x število skupin
Uspešnost športne panoge
Vrednotijo se doseženi rezultati na državnem prvenstvu, in sicer:
Mesto
Število točk
1.
100
2.
80
3.
60
Točke za doseženi rezultat se za ekipne športe pomnožijo s faktorjem, ki predstavlja število športnikov v ekipi.
Športna panoga
Število tekmovalcev
NOGOMET
15
ODBOJKA
12
KOŠARKA
Tradicija športne panoge
Pri vrednotenju programov športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, se pri izračunu višine sofinanciranja športnih programov upošteva specifika za športne programe glede na tradicijo športnega kluba oz. društva (posamezne sekcije) v občini, in sicer:
Neprekinjeno delovanje športnega društva ali kluba
nad 35 let nad 20 let
1,4 1,2
1. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE
Športna vzgoja otrok in mladih, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa ima poleg sklopa pozitivnih učinkov na skladen biopsihosocialen razvoj odraščajočega in zorečega mladega človeka še izrazito vzgojni pomen. Opredelimo jo lahko kot vzgojo za zdravo življenje.
Zato ima šport mladih prednostno mesto v nacionalnem programu športa.
A. ŠPORTNA VZGOJA PREDŠOLSKIH OTROK
Predšolsko obdobje obsega čas od otrokovega rojstva do sprejema v šolo. Programi morajo po kakovosti in obsegu zadovoljevati otrokovo dnevno potrebo po gibanju, igri in sprostitvi. Sistematično pa morajo vplivati na zdravje predšolskih otrok.
A 1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok (do 6. leta)
Minimalni program je Zlati sonček, obsega vsa temeljna športna znanja, ki jih morajo otroci te starosti spoznati in osvojiti, poudarjeno je zlasti učenje plavanja.
1.1. Zlati sonček
sofinancira se:
- propagandno gradivo (nabava knjižice in značke) v višini 3 točke/udeleženca, v kolikor ga ne financira Ministrstvo za šolstvo in šport,
- programi, ki se izvajajo v organiziranih skupinah, v katerih je največ 20 otrok.
1.2. Naučimo se plavati
- strokovni kader (1 točka/uro za skupino, v kateri je največ 8 otrok),
- najem objekta (v višini dejanskih stroškov),
- do 10-urni program se izvaja v organiziranih skupinah.
1.3. Ciciban planinec
- strokovni kader (1 točka/uro za skupino, v kateri je največ 20 otrok),
- program se izvaja v organiziranih skupinah, v kateri je največ 20 otrok.
1.4. Športne dejavnosti v organizaciji društev in drugih izvajalcev (različni programi)
- strokovni kader (1 točka/uro za skupino, v kateri je 10 do 20 otrok),
- objekt,
- do 60-urni program se izvaja v organiziranih skupinah, v katerih je največ 20 otrok.
B. ŠPORTNA VZGOJA ŠOLOOBVEZNIH OTROK
B. 1 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok (od 6. do 15. leta)
Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost otrok, ki so prostovoljno vključeni v športne programe. Zaradi pomena gibalne dejavnosti za skladen razvoj otroka je pomembno, da bi bil otrok športno aktiven vsak dan.
Programe za otroke od 6. do 15. leta lahko izvajajo vsi izvajalci športne dejavnosti.
- propagandno gradivo (nabava knjižic, diplom in značk, v kolikor ga ne financira Ministrstvo za šolstvo in šport.
1.2. Krpan
- propagandno gradivo (nabava knjižic, diplom in značk, v kolikor
ga ne financira Ministrstvo za šolstvo in šport.
Za programe, ki se izvajajo izven rednega vzgojno-izobraževalnega procesa šole, se sofinancira tudi najem objekta in strokovni kader – enako kot za druge 80-urne programe.
1.3. Naučimo se plavati
- strokovni kader (1 točka/uro za skupino do 10 otrok),
- do 20-urni program se izvaja v organiziranih skupinah, v kateri je največ 10 otrok.
1.4. Drugi 80-urni programi
- strokovni kader (1 točka/uro za skupino z največ 20 otrok),
- objek80-urni program se izvaja v organiziranih skupinah, v kateri je največ 20 otrok.
1.5. Šolska športna tekmovanja (osnovne šole)
- organizacija in izpeljava šolskih športnih tekmovanj,
- področna šolska športna tekmovanja (sofinancirajo se priznanja, sodniški stroški) do 10 točk/posamezno tekmovanje,
- državna športna tekmovanja osnovnih šol (sofinancirajo se prevozni stroški, priznanja, sodniški stroški) do 20 točk/posamezno tekmovanje.
B. 2 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
Športna vzgoja pomeni v tem obdobju temeljno pripravo na športno uspešnost. V programe se vključujejo otroci, ki imajo interes, sposobnosti, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Člani vadbenih skupin so vključeni v uradne tekmovalne sisteme nacionalnih panožnih zvez.
To so programi za otroke od dopolnjenega 7. leta do 15. leta in jih lahko izvajajo vsi izvajalci športne dejavnosti.
Programi športne vzgoje otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, so lahko razdeljeni v tri stopnje.
V to skupino sodijo programi klubov oz. društev, ki izvajajo celoten selekcijskih proces športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport skupaj zajema 5 stopenj. Da se klubu oz. društvu upošteva, da izvaja celoten selekcijski proces mora izpolnjevati pogoje za sofinanciranje najmanj 4 stopenj.
Obseg treninga pa je odvisen od specifičnosti športne panoge:
Stopnja:
Kategorija:
Obseg treninga (št. vadbenih ur):
I.
Cicibani in cicibanke
do 240 ur
II.
Mlajši dečki in deklice
240 do 400 ur
III.
Starejši dečki in deklice
300 do 800 ur
Sofinancira se:
- strokovni kader,
- materialni stroški.
OPOMBA: Zaradi specifičnosti športnih panog se v I. stopnjo uvrstijo skupine U8 in U 10.
B. 2.1 KOLEKTIVNE IN INDIVIDUALNE ŠPORTNE PANOGE
Stopnja (8 do 15 let):
Strokovni kader
Materialni stroški
Objekt
Sofinancirajo se
1 točka
število članov v skupini x 10
do 240 urni programi
do 300 urni programi
do 360 urni programi
Opomba: V primeru manjšega števila udeležencev od normativa in manjšega obsega programa se pri izračunu upošteva sorazmeren delež v %.
Pri vrednotenju programov ekipnih športnih panog se upošteva število udeležencev v posamezni skupini (velikost vadbenih skupin posamezne športne panoge), in sicer:
Cicibani/cicibanke
Mlajši dečki/deklice
Starejši dečki/deklice
št. članov v skupini
normativ vadbenih ur
str. kader (tč/uro)
mat. stroški (tč/skup.)
Kolektivni športi
NOGOMET ODBOJKA
10
do 240
do 300
do 360
150
KOŠARKA ODBOJKA
120
NA MIVKI
8
Individualni športi
STRELJANJE
6
BALINANJE
ŠAH
ROKOBORBA
MOTOKROS
SMUČARSKI TEK
TENIS
Ob manjšem številu športnikov v vadbeni skupini se sofinancira sorazmerni delež. V primeru večjega števila članov v skupini pa se sofinanciranje ne povečuje.
B. 3 Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami
V te programe se glede na interes lahko vključujejo otroci s posebnimi potrebami.
Stopnja (8. do 15. leta):
Do 80-urni programi (za skupine, v katerih je najmanj 5 in največ 10 otrok)
C. ŠPORTNA VZGOJA MLADINE
C. 1 Interesna športna vzgoja mladine (od 15. do 19. leta)
Interesna športna vzgoja mladine je dejavnost mladih, ki se prostovoljno vključujejo v športne programe.
Športna dejavnost v tem obdobju je namenjena predvsem izboljšanju športnih znanj, zagotavljanju primerne psihofizične sposobnosti mladine, odpravljanju in zmanjševanju negativnih posledic sedenja in drugih negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanju zdravju škodljivih razvad.
Programe za mladino od 15. do 19. leta lahko izvajajo vsi izvajalci športne dejavnosti.
Strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 20 mladih.
C. 2 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
Programi športne vzgoje zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivi z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Programi morajo omogočati ob športnih uspehih tudi uspešno izobraževanje skladno s Pravilnikom o prilagajanju šolskih obveznosti oz. v posebnih organizacijskih oblikah (športnih oddelkih).
Programi, ki jih imenujemo »panožne športne šole«, se sofinancirajo,
če izvajalci zadostijo prostorskim, kadrovskim in drugim zahtevam za strokovno izpeljavo programa, ki jih določata Ministrstvo za šolstvo in šport in Olimpijski komite Slovenije – združenje športnih zvez.
Programi športne vzgoje mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, so lahko razdeljeni v dve stopnji.
IV.
Mlajši mladinci in mladinke
programi v obsegu od 400 do 1100 ur
V.
Starejši mladinci in mladinke
KOLEKTIVNE ŠPORTNE PANOGE
Stopnja (15 do 19 let):
do 420 urni programi
do 500 urni programi
mlajši mladinci/mladinke
starejši mladinci/mladinke
Kolektivni šport
18
do 420
do 500
ODBOJKA NA MIVKI
Individualni šport
Opomba: V primeru manjšega števila udeležencev od normativa in manjšega obsega programa se pri izračunu upošteva sorazmeren delež v %. Zaradi specifičnosti športne panoge - streljanje so lahko starejši mladinci oziroma mladinke do 21. leta.
C. 3 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami:
Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami je v tem obdobju namenjena predvsem ustrezni skrbi za vključevanje v vsakdanje življenje. Oblika dejavnosti so športna vadba, tekmovanje in tečaji ter posebni programi za posamezne vrste ovir.
Strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 10 mladih.
2. ŠPORTNA DEJAVNOST ŠTUDENTOV
Študentom je športna dejavnost pomembna sestavina življenja.
Je dopolnilo intelektualnemu delu in pripomore k polnejši uresničitvi človeka, bogastvu njegovega telesnega in duševnega zdravja ter integriteti osebnosti.
Strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 20 študentov in študentk.
3. ŠPORTNA REKREACIJA
Športna rekreacija je športna dejavnost odraslih vseh starosti in športna dejavnost družin.
Cilj športne rekreacije odraslih je ohranjati in izboljševati celostni zdravstveni status, humanizirati človekovo življenje, zmanjševati negativne posledice današnjega načina življenja in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti človeka ter s temi motivi pritegniti čim večje število ljudi v redne oblike dejavnosti.
Pri tem gre za aktivno, koristno in prijetno izpolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa.
Društvu oziroma klubu je priznana le ena rekreacijska skupina iz primarne športne panoge s katero se društvo oziroma klub ukvarja.
Člani, ki se financirajo iz drugih športnih programov, se ne morejo hkrati financirati kot člani športne rekreacije.
• 80-urni program na skupino in objekt,
• socialno in zdravstveno ogroženim ter starejšim občanom od 65 let starosti se sofinancira največ do 80 ur strokovnega kadra na skupino in objekt.
V skupini mora biti 15 do 20 udeležencev.
4. KAKOVOSTNI ŠPORT
V kakovostni šport sodijo priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa v občini.
Zajema vadbo in športna tekmovanja ekip ter posameznikov - članov in članic, registriranih pri panožnih športnih zvezah, ki nastopajo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez.
S svojimi tekmovanji v okviru svojih panožnih zvez nastopajo v uradnih sistemih tekmovanj do naslova državnega prvaka.
A. Individualne športne panoge:
Kdor kandidira, mora izpolnjevati pogoj
- število vadbenih ur skupine do 320 ur letno
Kakovostni šport – individualno
člani/članice
športna panoga
število članov v skupini
do 320
- sofinancira se objekt
B. Kolektivne športne panoge:
Kakovostni šport - kolektivno
5. VRHUNSKI ŠPORT
Vrhunski šport je priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda po kriterijih Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez.
- sofinancira se strokovni kader
vrhunski šport
strokovni kader (tč/uro)
kolektivni šport
do 1200
individualni šport
6. ŠPORT INVALIDOV
Športna dejavnost invalidov je namenjena predvsem ohranjanju gibalnih sposobnosti, zdravju, revitalizaciji, resocializaciji, razvedrilu in tekmovanju invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom.
Strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 10 invalidov.
7. RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE V ŠPORTU
1. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
- šolanje za pridobitev ustrezne stopnje usposobljenosti za trenerja ali vaditelja,
stopnja usposobljenosti
število točk
izobraževanje
do 50 točk
licenciranje
do 25 točk
- sofinancira se do 50 točk za posameznega udeleženca izobraževanja in do 25 točk za licenčne seminarje,
- šolanje študentov na Fakulteti za šport v Ljubljani (do 100 točk za posameznega udeleženca izobraževanja). Sredstva se študentu povrnejo na podlagi dokazila, da je poravnal ⅔ stroškov programa. Prejemnik sredstev z občino sklene pogodbo.
2. Založniška in propagandna dejavnost v športu
Na področju založništva se lahko sofinancira dejavnost izdajanja strokovne literature in drugih periodičnih, občasnih, informativnih publikacij in propagandnega gradiva na temo športnih dejavnosti, povezanih s športno dejavnostjo v Občini Hoče–Slivnica.
Sofinancira se do 10% predračunske vrednosti strokovne literature oz. publikacij.
8. DELOVANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV
Na področju športa delujejo na lokalni ravni društva in njihove zveze, ki za svoje osnovno delovanje potrebujejo sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja.
Delovanje športnih društev se sofinancira v skladu z višino sredstev iz sprejetega Letnega programa športa Občine Hoče–Slivnica glede na število članov posameznega športnega društva.
Pri izračunu višine sredstev za delovanje društva se upošteva:
- do 50 članov - 50 točk,
- od 50 do 100 članov - 100 točk,
- nad 100 članov - 150 točk.
Pri izračunu višine sredstev za delovanje društva se upoštevajo samo člani društva, ki so v tekočem letu plačali članarino.
Za ta sredstva lahko kandidirajo samo športna društva in njihove zveze. Pogoj za pridobitev teh sredstev je, da društvo oz. klub v tekočem letu ni pridobilo sredstva za delovanje iz drugih proračunskih postavk občinskega proračuna.
9. ŠPORTNE, ŠPORTNO REKREATIVNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA
Pri sofinanciranju športnih prireditev, ki jih organizirajo športna društva v občini, se pri dodelitvi sredstev upoštevajo:
- pomembnost prireditve za občino, regijo in državo;
- tradicija (stalnost organiziranosti tekmovanj).
stalnost športne prireditve
nad 10 let
40 točk
jubilejna
50 točk
priznanje in nagrada
10 točk
športna prireditev
MEDNARODNE
200
DRŽAVNE
MEDOBČINSKE
OBČINSKE
50
ŠPORTNO REKREATIVNE
10. KONČNE DOLOČBE
Izračun vrednosti točke: odvisna je od razpoložljivih sredstev, ki so namenjena za posamezne vsebine Letnega programa športa Občine Hoče–Slivnica, kar pomeni, da se vrednost točke za posamezne vsebine športnega programa izračuna, kot razmerje med obsegom sredstev in skupnim številom točk na javni razpis prijavljenih izvajalcev posameznega športnega programa.
Izračun pripadajočih sredstev: z letnim programom športa se vsako leto v proračunu določi obseg sredstev za posamezni program.
Vlagatelju pripadajo sredstva glede na vsoto zbranih točk po posameznih kriterijih. Vrednost točke iz posameznega programa se izračuna tako, da se vsota vseh točk deli s sredstvi posameznega programa. Pripadajoča sredstva posameznega prijavitelja, predstavljajo produkt števila točk in vrednosti točke.