Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

 

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B,108/09, 80/10-ZUPUDPP) in 18. člena Statuta občine Videm UPB-1 (Uradno glasilo slovenskih občin, številka 16/2010 z dne 3.6.2010), je Občinski svet Občine Videm na 6. seji, dne 07.06.2011, sprejel

 

 

ODLOK

 

 

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ENOTO UREJANJA P18-M1 OBMOČJE POSLOVNO-LOGISTIČNE CONE VIDEM

 

 

I UVODNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

(predmet odloka)

 

 

(1) S tem odlokom se sprejme  občinski podrobni prostorski načrt za  enoto urejanja P18-M1 območje poslovno-logistične cone Videm (v nadaljevanju: podrobni načrt), ki vsebuje;

 

 

1. Območje podrobnega načrta,

 

 

2. arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

 

 

3. načrt parcelacije,

 

 

4. etapnost izvedbe prostorske ureditve,

 

 

5. rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

 

 

6. rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,

 

 

7. rešitve in ukrepe za obrambo in zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

 

 

8. pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

 

 

9. vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,

 

 

10. dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,

 

 

11. druge pogoje za izvajanje podrobnega načrta,

 

 

12. usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.

 

 

2. člen

 

 

(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z podrobnim načrtom)

 

 

(1) Z podrobnim načrtom se predvidi prostorska ureditev območja poslovno logistične cone P18-M1 Videm, s pogoji za ureditev zunanjih zelenih in utrjenih površin ter za gradnjo potrebne prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture.

 

 

3. člen

 

 

(sestavni deli podrobnega načrta)

 

 

(1) Podrobni načrt vsebuje tekstualni in grafični del.

 

 

A. Besedilo odloka

 

 

B. Kartografski del:

 

 

Kartografski del vsebuje naslednje grafične načrte:

 

 

a) Načrti namenske rabe prostora

 

 

list 01   Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Videm pri Ptuju, s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju       

1: 5.000

 

 

list 02   Območje podrobnega načrta z obstoječim           parcelnim stanjem (geodetski načrt)            

1: 1000

 

 

list 03   Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi     območji             

1: 1000 

 

 

list 04   Zazidalna situacija          

1: 1000

 

 

b) Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov

 

 

 

na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

 

 

 

list 05   Prometno omrežje          

1: 1000

 

 

list 06   Energetsko in telekomunikacijsko omrežje

1: 1000

 

 

list 07   Komunalno omrežje        

1: 1000

 

 

c) Načrti parcelacije

 

 

 

list 08   Načrt parcel in tehničnih elementov        

1: 1000

 

 

list 09   Načrt prikaza površin, namenjenih javnemu dobru

 

1: 1000

 

 

d) Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo in zaščito pred

 

 

 

naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

 

 

 

list 10   Ukrepi za obrambo ter varstvo

1: 1000

 

 

e) Prikaz potrebnih priključkov na javno gospodarsko infrastrukturo

 

 

 

list 11   Prikaz potrebnih priključkov na javno infrastrukturo

1: 2500

 

 

4. člen

 

 

(priloge podrobnega načrta)

 

 

(1) Priloge podrobnega načrta so:

 

 

1. Izvleček iz strateškega prostorskega akta,

 

 

2. prikaz stanja prostora,

 

 

3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta,

 

 

4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

 

 

5. obrazložitev in utemeljitev podrobnega načrta,

 

 

6. povzetek za javnost,

 

 

7. spis postopka.

 

 

5. člen

 

 

(izdelovalec podrobnega načrta)

 

 

(1) Podrobni načrt je izdelala družba Projekta inženiring Ptuj, d.o.o., Trstenjakova ulica 2, 2250 Ptuj, pod številko projekta 57-44-29-10. Okoljsko poročilo za Odlok o podrobnem načrtu za območje poslovno logistične cone P18-M1 Videm je izdelala družba Vodno gospodarski biro Maribor d.o.o., pod številko 3259/10.

 

 

II OBMOČJE PODROBNEGA NAČRTA

 

 

6. člen

 

 

(območje podrobnega načrta)

 

 

(1) Površina predvidenega območja, ki se bo urejala z podrobnim načrtom, meri cca 5,85 ha in obsega parcele: 316/3, del 311/1, del 316/2, del 316/3, del 316/1, del 310/2, del 307/2, del 310/1, del 307/1, del 306/2, vse k.o. Lancova vas.

 

 

(2) Obodna parcelacija območja podrobnega načrta:

 

 

Izhodišče je na stiku parcel št. 317/2 in 316/2. Linija območja podrobnega načrta poteka proti JV skozi parcele 316/2, 311/1 do rahlega preloma meje proti V čez parcelo 310/2 do parcele 307/2 kjer se prelomi meja proti JV čez parcele št. 307/2 in 306/2 do meje med parcelo 306/2 in 305/1. Meja območja poteka nato celo linijo med parcelama 306/2 in 305/1do parcele 306/3 kjer se obrne proti Z do stika parcel 307/1, 306/2 in 306/3. Meja območja ureditve se usmeri proti J do preloma meje proti SZ na stiku parcel 307/1, 306/3. Meja obdelave poteka proti Z čez parcele 307/1, 310/1, 311/4 in 316/1 do meje s parcelo št. 317/3. Na tem mestu se meja območja zalomi proti SV in poteka celo pot po meji s parcelama 316/1 in 317/3 in po meji s parcelama 316/3 in 317/1 ter po meji med parcelama 316/2 in 317/2 do izhodišča.

 

 

7. člen

 

 

(trajne in začasne ureditve)

 

 

(1) Vsi z podrobnim načrtom predvideni posegi glede gradnje objektov so trajni.

 

 

(2) Začasne ureditve so predvsem:

 

 

1. Zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

 

 

2. Organiziranje prometa v času gradnje tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;

 

 

3. Zagotavljanje nemotene komunalne oskrbe sedanjim uporabnikom preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav oziroma njihovih začasnih navezav.

 

 

III  ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE   PROSTORSKIH UREDITEV

 

 

8. člen

 

 

(funkcije in oblikovanje območja podrobnega načrta)

 

 

(1) Namembnost (funkcija) območja:

 

 

1. Območje podrobnega načrta je namenjen poslovno, trgovsko logističnim potrebam za različne dejavnosti.

 

 

2. Čistilna naprava, transformatorska postaja in rezervoarji za plin so namenjeni komunalnim energetskim potrebam predvidenih objektov.

 

 

3. Zelenice se nahajajo v okviru predvidenih gradbenih parcel na lastnih zemljiščih. Predstavljajo zunanjo ureditev okoli predvidenih objektov, do bočnih ograj parcel. Za zasaditev zelenih površin se naj uporabijo avtohtone travne, zeliščne, grmovne in drevesne vrste. Vzdrževanje le-teh se predvidi tako, da je ugodno za ohranjanje biodiverzitete. Izbor rastlin za zasaditev mora upoštevati higienske in oblikovalske funkcije, ter klimatske in specifične rastne razmere.

 

 

9. člen

 

 

(funkcije in oblikovanja objektov in naprav)

 

 

(1) Funkcije in oblikovanja objektov in naprav (zazidalna zasnova):

 

 

1. Predvidenih je osemnajst (18) gradbenih parcel (parcele z oznakami od 1 do 18);

 

 

2. Zgrajeno bo dvajset (20) prostostoječih industrijsko, obrtno, poslovno, trgovskih objektov (objekti z oznakami od 1 do 18, N, A);

 

 

3. Zgrajeni bodo trije (3) komunalno energetski objekti (objekti: trafo postaja - T, čistilna naprava - ČN, plinska postaja – P, oznaka objektov 9);

 

 

4. Skupno število objektov na predvidenem območju je tako triindvajset (23).

 

 

5. Prostostoječih industrijsko, obrtno, poslovno, trgovski objekti bodo nadstropni; dovoljena etažnost je tako K+P+N, s skupno etažno površino od cca 360 m2 do cca 3500 m2, komunalno energetski objekti pa bodo etažnosti P.

 

 

6. Dopuščena je postavitev tudi drugih nezahtevnih objektov za lastne potrebe, v skladu z veljavnimi predpisi, znotraj predvidene parcele;

 

 

7. Oblikovanje objektov in izbira materialov mora biti podrejena krajevnim značilnostim;

 

 

8. Usklajena naj bo končna urbanistična in arhitekturna oblika celotnega ureditvenega območja;

 

 

9. Območje za naftni plin (cisterne z utekočinjenim naftnim plinom), čistilno napravo in trafo postajo.

 

 

(2) Kapacitete območja:

 

 

1. Število vseh objektov v okviru opisanih tlorisnih gabaritov: 20 (industrijsko, obrtno, trgovsko, poslovni objekti) in energetsko komunalni objekti (3);

 

 

2. Predvidena skupna bruto etažna površina nad nivojem terena: 21.381,58 m2;

 

 

3. Območje za plinski rezervoarji;

 

 

4. Območje za čistilno napravo;

 

 

5. Območje za trafo postajo.

 

 

10. člen

 

 

(funkcije in oblikovanja javnih zelenih in drugih površin)

 

 

(1) Zunanji prostor je zasnovan kot:

 

 

1. Ulični prostor za nemoten motorni promet,

 

 

2. skupni travnati pasovi ob cestišču,

 

 

3. interne zelenice na notranji strani parcel.

 

 

4. Prostor s čistilno napravo in območjem za plinske rezervoarje zasajena z živo mejo.

 

 

(2) Ulični prostor je zasnovan kot dostavni prometni prostor za uporabnike območja. Med voziščem in ograjo parcel je pas zelenice za infrastrukturo.

 

 

11. člen

 

 

(lege in velikosti objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo  s pogoji za projektiranje)

 

 

(1) Najmanjši odmik stavbe od meje cestnega telesa znaša 5,0 m.

 

 

Razmerje tlorisnih stranic osnovnega pravokotnika objektov oziroma daljšega kraka se dopušča v razmerju vsaj 1:1 – 1:3,4 ki ga je dopustno dograjevati na daljši strani (izjeme od teh določil dovoljuje odlok v 34. členu).

 

 

(2) Posamezni objekt se dopušča graditi v oddaljenosti 4 m od tlorisne linije kapi in več od parcelnih mej brez posebnih pogojev - zadoščeno mora biti sanitarnim in požarnim zahtevam oziroma ne smejo s tem biti prizadete koristi soseda.

 

 

(3) Objekt ali nezahteven objekt, ki se gradi proti sosednjemu objektu na manjši razdalji, kot je višina višjega od objektov, mora imeti proti temu sosednjemu objektu ali nezahtevnemu objektu požarni zid ali pa mora biti s tehničnimi ukrepi onemogočen prenos požara z objekta na objekt.

 

 

(4) Predvideni gabariti objektov (določeni so v 13. členu) imajo možnost širitve ob straneh, ki so oddaljene 4 ali več metrov od sosednje posestne meje parcele, ki ne pripada istemu lastniku, in v etažnosti, enaki osnovnemu objektu.

 

 

12. člen

 

 

(pogoji za gradnjo nezahtevnih objektov)

 

 

(1) Dovoljena je gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih objektov:

 

 

1. Objekti za lastne potrebe:      nadstrešek pred vhodom v objekt ali za zaščito osebnih motornih vozil in koles,

 

 

2. ograje: medsosedska ograja,            

 

 

3. urbana oprema.

 

 

13. člen

 

 

(gabariti stavb)

 

 

(1) Predvideni tlorisni gabariti objektov:

 

 

1. Avto-elektromehanična delavnica (oznaka objekta 1):

 

 

tlorisna velikost  15 m x 40 m;

 

 

2. Gostinski objekt (oznaka objekta 2):

 

 

tlorisna velikost  15 m x 50 m + 15 m x 15,30m;

 

 

3. Skladiščni objekt (oznaka objekta 3):

 

 

tlorisna velikost  10 m x 30 m;

 

 

4. Skladiščni objekt (oznaka objekta 4):

 

 

tlorisna velikost 10 m x 30 m;

 

 

5. Trgovski objekt (oznaka objekta 5):

 

 

tlorisna velikost 10 m x 30 m;

 

 

6. Gostinsko trgovski objekt (oznaka objekta 6):

 

 

tlorisna velikost 13,70 m x 15,10 m;

 

 

Nadstrešek 16, 80 m x 25,60 m (oznaka objekta N);

 

 

Avtopralnica8,00 m x 12,20 m (oznaka objekta A);

 

 

7. Skladiščno poslovni objekt in delavnica za pripravo optičnega kabla (oznaka objekta 7):

 

 

tlorisna velikost 35 m x 50 m;

 

 

8. Mehanična delavnica in trgovina (oznaka objekta 8):

 

 

tlorisna velikost 15 m x 40 m;

 

 

9. Zbirni center komunalnih odpadkov – občinski režijski obrat (oznaka objekta 9):

 

 

tlorisna velikost občinskega režijskega obrata 20 m; 15 m x

 

 

tlorisna velikost utrjenega platoja zbirnega centra 35 m x 70 m z nadstreškom;

 

 

komunalno energetski objekti (oznaka 9):

 

 

tlorisna velikost trafo postaje 4,60 m x 4,60 m (oznaka objekta T);

 

 

Tlorisna velikost čistilne naprave 3,00 m x   7,00 m (oznaka objekta ČN);

 

 

Tlorisna velikost plinske postaje 8,00 m x 11,50 m (oznaka objekta P);

 

 

10. Mizarska delavnica in skladišče (oznaka objekta 10):

 

 

tlorisna velikost 15 m x 35,10 m;

 

 

11. Izdelava sveč in skladišče (oznaka objekta 11):

 

 

tlorisna velikost 30 m x 50 m;

 

 

12. Diskontna trgovina s tekstilom (oznaka objekta 12):

 

 

tlorisna velikost 30 m x 48,90 m;

 

 

13. Skladišče, trgovina računalniške opreme (oznaka objekta 13):

 

 

tlorisna velikost 15 m x 15 m;

 

 

14. Skladiščno, trgovinski objekt (oznaka objekta 14):

 

 

tlorisna velikost 15 m x 15 m;

 

 

15. Skladišče in trgovina za pijače (oznaka objekta 15):

 

 

tlorisna velikost 15 m x 15 m;

 

 

16. Parkirišče za tovornjake in poslovno servisni objekt (oznaka objekta 16):

 

 

tlorisna velikost 10 m x 20 m + 5,30m x 5,60 m;

 

 

17. Mizarska delavnica (oznaka objekta 17):

 

 

tlorisna velikost 15 m x 30 m;

 

 

18. Skladiščno delavniški objekt za elektro material (oznaka objekta 18):

 

 

tlorisna velikost 10 m x 18 m;

 

 

(2) Objekti morajo ostati znotraj območja, omejenega z gradbeno mejo največje možne širitve objektov.

 

 

(3) Višinski gabariti objektov ter kote terena in vhodov: 

 

 

1. Etažnost: K + P + N, (pri bruto etažni višini 3,00 – 5,00 m);

 

 

vsaka povečava, ki bi odstopala od predvidenih gabaritov, ni dopustna;

 

 

2. Višinske kote vhodov v objekt in uvozov območja se prilagodijo končni višinski ureditvi prometnih povezav.

 

 

14. člen

 

 

(pogoji za oblikovanje zunanje ureditve na parceli)

 

 

(1) Funkcije in oblikovanja zunanjih zelenih in drugih površin na parceli:

 

 

1. Zemljiške parcele so lahko različnih velikosti in z različno uporabo oziroma funkcijo

 

 

(stavbišče, zelenica in podobno);

 

 

2. Velikost in oblika gradbene parcele je določena s kartografskim delom podrobnega načrta;

 

 

3. Dostopi in dovozi na posamezno gradbeno parcelo so po novo urejeni dvosmerni cesti, z  tremi odcepi;

 

 

4. Pred posameznim objektom se na površinah, ki pripadajo objektu, ustrezno uredijo   dostopi, dovozi, parkirišča in druge utrjene manipulativne površine;

 

 

5. Parkirna mesta so lahko urejena kot nepokrita ali pokrita;

 

 

6. Zasaditev mora biti izvedena z avtohtonimi drevesnimi ali grmovnimi vrstami;

 

 

7. Na mejah med posameznimi lastniškimi parcelami smejo biti zasajene žive meje, vendar le kot pas oblikovane avtohtone vegetacije;

 

 

8. Med sosedske ograje so dovoljene pod naslednjimi pogoji:

 

 

- Ograje so lahko kovane, žičnate, lesene ali pa grmovne živice (tudi kombinirane);

 

 

- Ograja naj ne presega višine 2,0 m;

 

 

- Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin.

 

 

IV      NAČRT PARCELACIJE

 

 

15. člen

 

 

(merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč)

 

 

(1) Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki bodo služile takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

 

 

(2) Velikost gradbene parcele oziroma funkcionalnega zemljišča mora omogočiti normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje objekta, zagotovljene morajo biti vse običajno potrebne površine za dejavnost v predvidenem objektu.

 

 

(3) Gradbena parcela za obrtno, proizvodno,poslovno, trgovske objekte mora vsebovati zemljišče za lego objekta in morebitnih nezahtevnih objektov, zemljišče za dvorišče (dovoz, parkiranje, shranjevanje smeti pred odvozom, komunalna vozila), ograje oziroma funkcionalnega zelenja in podobno.

 

 

(4) Velikost gradbenih parcel oziroma funkcionalnih zemljišč objektov se giblje med 1046 m2  in  8070 m2 .

 

 

(5) Pri določanju velikosti gradbene parcele oziroma funkcionalnega zemljišča so upoštevani predvsem naslednji dejavniki:

 

 

1. lega parcele,

 

 

2. velikost, namembnost in zmogljivost objekta,

 

 

3. orientacija prostorov in tlorisna zasnova objekta,

 

 

4. orientacija zemljišča, konfiguracija terena,

 

 

5. lega in odmiki sosednjih stavb,

 

 

6. odmik od ceste, gradbene linije in posestnih mej,

 

 

7. ureditev komunalnih naprav in priključkov,

 

 

8. ureditev dostopov, parkirnih mest in utrjenih površin ob objektih ter

 

 

9. ureditev ograj oziroma funkcionalnega zelenja.

 

 

16. člen

 

 

(načrt parcelacije)

 

 

(1) Gradbena parcela oziroma funkcionalno zemljišče k novim (predvidenim) objektom je določeno  z načrtom gradbenih parcel, ki je sestavni del tega podrobnega načrta.

 

 

(2) Površine gradbenih parcel smejo po končni izmeri odstopati do 5 %.

 

 

Parcela z oznako 1 = 3076 m2, parcela 2 = 3362 m2, parcela 3 = 2141 m2, parcela 4 = 2168 m2, parcela 5 = 2267 m2, parcela 6 = 5385 m2, parcela 7 = 8070 m2, parcela 8 = 2395 m2, parcela 9   = 5120 m2, parcela 10 = 1340 m2, parcela 11 = 1228 m2, parcela 12 = 1527 m2, parcela 13 = 1350 m2, parcela 14 = 1434 m2, parcela 15 = 1603 m2, parcela 16 = 1530 m2 ,parcela 17 = 1546 m2, parcela 18 = 1200 m2.

 

 

17. člen

 

 

(javno dobro)

 

 

(1) Javno dobro je glavna prometnica znotraj območja in tri ostale ceste.

 

 

V ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

 

 

18. člen

 

 

(etapnost izvedbe)

 

 

(1) Načrtovana ureditev zunanjih in prometnih površin ter ureditev pripadajoče komunalno energetske infrastrukture se izvede etapno. Posamezna etapa mora predstavljati funkcionalno zaključeno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve.

 

 

(2) Pri objektih predstavlja etapo gradnja posameznega objekta z vso potrebno zunanjo ureditvijo. Izvaja se postopno. Vendar objektov ni možno pričeti uporabljati, dokler javna gospodarska infrastruktura nima predpisanega dovoljenja.

 

 

(3) Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka sedanji. Do tedaj so možne le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.

 

 

VI REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

 

 

19. člen

 

 

(varstvo kulturne dediščine)

 

 

(1) Podrobni načrt se nahaja izven območij zavarovane in varovane kulturne dediščine.

 

 

Upošteva pa se naj:

 

 

1. Druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena,

 

 

2. ostalo značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in  morfologijo,

 

 

3. pospeševanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot antropogenega okolja ter omejevanje ali preprečevanje tistih, kijih načenjajo  usmerjanje izvajanja dejavnosti tako, da se ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture ter s tem vzpostavljajo prostorske  in časovne.

 

 

VII  REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER             OHRANJANJE NARAVE

 

 

20. člen

 

 

(varstvo okolja in naravnih virov)

 

 

Splošno:

 

 

(1) V času gradnje je treba upoštevati vse predpisane okoljevarstvene ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov.

 

 

Varstvo vode in podtalnice (talna ureditev):

 

 

(1) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter ločeno za odpadne in padavinske vode. Vse komunalne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, če le-ta obstaja.

 

 

(2) V primeru, da javno kanalizacijsko omrežje na tem območju še ni zgrajeno, bo morala stranka po izgradnji kanalizacijskega sistema, v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07) in Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l.RS, št. 109/07 in 33/08), zagotoviti priključek obravnavanih objektov na ta sistem ter opustiti odvodnjo komunalnih odpadnih vod v vodotesno greznico brez iztoka ali malo komunalno čistilno napravo, ki se dovoljuje kot začasna rešitev.

 

 

(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l.RS, št. 109/07 in 33/08), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/05, 45/07) in z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur.l.RS, št. 98/07).

 

 

(4) Čiste padavinske vode iz strehe je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.

 

 

(5) Odvajanje padavinskih odpadnih vod s parkirišč, cest in manipulativnih površin mora biti v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07) in njenimi prilogami načrtovati preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj in usedalnika. V primeru izvedbe garaž v kletnih prostorih predvidenih objektov morajo biti tla teh prostorov načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le-teh, pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za padavinske odpadne vode, če pa ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, je treba padavinske odpadne vode z ustreznim predčiščenjem ponikati. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

 

 

(6) Pred uporabo internega kanalizacijskega omrežja, ki se zaključi na mali komunalni čistilni napravi, je treba, v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07), preveriti vodotesnost tega omrežja s standariziranimi postopki.

 

 

(7) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l.RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/05,45/07).

 

 

(8) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda - voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s 125. členom ZV-1. Če gre za rabo vode po 125. čl. ZV-1, izda vodno dovoljenje naslovni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.

 

 

(9) V skladu z Uredbo o vodo varstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07) in njenimi prilogami mora investitor, v primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda - voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino izdelati tudi Analizo tveganja za onesnaženje zaradi gradnje vrtine za izvedbo toplotne črpalke na vodovarstvenem območju, v obsegu kot je določen v 50. čl. Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06).

 

 

(10) Po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07) izkopi za izvajanje gradbenih del na širšem vodovarstvenem območju niso dovoljeni, če niso izdelani več kakor 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno vodno soglasje.

 

 

(11) Predmetna lokacija se nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako WO ID, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07), zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.

 

 

(12) V skladu z 49.b členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04- ZGO-1-UPB, 92/05-ZJC-B, 111/05-odločba US, 93/05-ZVMS, 126/07, 57/09 Skl. US: U-I-165/09-8, 108/09 in 61/10-ZRud-l (62/10 popr.)) si mora investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.

 

 

(13) Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja morata biti izdelana v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Ur. 1. RS, št. 25/09).

 

 

(14) V primeru iztoka v vodotok (Dravinja) mora investitor pri Ministrstvu za Okolje in prostor, pristojni Agenciji Republike Slovenije za okolje pridobiti služnost.

 

 

Varstvo zraka:

 

 

(1) Posamezni objekti se ogrevajo na plin (lahko sicer tudi na elektriko ali na druge alternativne vire).

 

 

(2) Prezračevanje vseh delov posameznega objekta se lahko izvede naravno ali prisilno. Zagotoviti je potrebno odvajanje dimnih plinov nad strehe ali terase objektov.

 

 

Varstvo pred hrupom:

 

 

(1) Glede na namensko rabo površin v veljavnih prostorskih planih leži območje podrobnega načrta na površini, ki je opredeljena kot mešano območje. Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08,

 

 

109/09 in 62/10, v nadaljnjem besedilu: Uredba) se površine, ki jih obravnava podrobni načrt, nahajajo v IV območju varstva pred hrupom.

 

 

(2) Pogoj za dosego ciljev plana s stališča varstva pred hrupom je, da na površinsko enoto preračunana zvočna moč naprav in drugih dejavnosti na območju podrobnega načrta, vključno z internim transportom na območju podrobnega načrta, v dnevnem in večernem času ne sme presegati 60 dB/A)/m2 in 45 dB(A)/m2 v nočnem času. Ta pogoj mora biti vključen v gradbeno dovoljenje za objekte in dejavnosti na posameznih območjih podrobnega načrta.

 

 

(3) Investitor mora zagotoviti, da zaradi izvedbe plana obremenitev s hrupom ne presega mejnih vrednosti kazalcev hrupa za obrate ali naprave.

 

 

(4) V bližini območja podrobnega načrta se ob lokalni cesti nahaja stanovanjska stavba (Lancova vas 1), sicer pa je širše območje plana neposeljeno. Lahko da bo, zaradi izvedbe podrobnega načrta, dodatno povečanje prometa po lokalni cesti  pri tej stavbi povzročilo preseganje mejne ravni za infrastrukturne vire hrupa. V tem primeru bo za to stavbo potrebno izvesti protihrupno zaščito. Podlaga za določitev o potrebnosti te zaščite bo računska ocena obremenitve s hrupom na podlagi podatkov o prometni obremenitvi lokalne ceste po izvedbi plana.

 

 

(5) Upravljalka avtoceste (Družba za avtoceste RS, d.d.) ni dolžna zagotavljati dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje le-te. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih objektov in funkcionalnih površin v območju podrobnega načrta je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih posegov.

 

 

Osončenje:

 

 

(1) Pri projektiranju objektov je treba upoštevati predpise, ki urejajo to področje.

 

 

Ravnanje z odpadki:

 

 

(1) Odvoz in zbiranje odpadkov je potrebno urediti v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki in predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo. Urejen je prostor za zbiranje kosovnih odpadkov – parcela 9.

 

 

21. člen

 

 

(ohranjanje narave)

 

 

(1) V času gradnje mora investitor vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element obstoječega krajinskega urejanja, istočasno pa ima tudi vizualno ločevalno vlogo med različnimi objekti ali pozidavami.

 

 

(2) Vse fekalne vode morejo biti obvezno priključene na kanalizacijski sistem – čistilna napr..

 

 

(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l.RS. št. 109/07 in 33/08), uredbo o emisiji snovi n toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur.l.RS. št. 47/05 in 45/07).

 

 

(4) Čiste padavinske vode s strehe je treba ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1m nad najvišjo gladino podzemne vode.

 

 

(5) Odvajanje padavinskih odpadnih vod s parkirišč, cest in manipulativnih površin mora biti v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko – ptujskega polja (Ur.l.RS. št. 59/07) načrtovati preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj in usedalnika v ponikanje.

 

 

1. Prepovedano je vse odpadne vode odvajati v stoječe celinske vode (obstoječa gramoznica) zato je potrebno iztok prečiščene vode iz ČN urediti v najbližji vodotok (Dravinja).

 

 

2. Predvideni objekti, v katerih se bodo odvijale proizvodne oz. industrijske in obrtne dejavnosti, morajo biti grajeni vodotesno, s čemer se prepreči morebitno uhajanje za okolje škodljivih oz. nevarnih snovi.

 

 

22. člen

 

 

(monitoring)

 

 

(1) Spremljanje vpliva dejavnosti na obremenitev okolja s hrupom obsega izvedbo monitoringa hrupa za posamezne dejavnosti in vire hrupa na območju podrobnega načrta. Viri hrupa, za katere je treba izvajati prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring hrupa, so določeni v Uredbi, način izvedbe in pogostnost izvedbe pa sta določena v Pravilniku o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringa za vire hrupa in o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08). Zavezanci za monitoring so upravljalci virov hrupa.

 

 

(2) V skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09, 105/10) ter s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07) je upravitelj čistilne naprave dolžan zagotoviti izvedbo prve meritve odpadnih vod in nadaljnji obratovalni monitoring odpadnih voda čistilne naprave.

 

 

VIII REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN             DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

 

 

23. člen

 

 

(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)

 

 

(1) Ukrepi za obrambo: 

 

 

1. Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo.

 

 

(2) Naravne omejitve:

 

 

1. Območje urejanja ne leži na območju, ki ga ogrožajo poplave, erozija in plazovi, ogroža pa   ga visoka podtalnica.

 

 

2. Obravnavana lokacija spada v VII stopnjo potresne nevarnosti (projektni pospešek tal 0,125 in temu primerno je potrebno prilagoditi način gradnje).

 

 

3.  Razlitje nevarnih snovi je manj verjetno, vendar nevarno zaradi prodnatih tal.

 

 

(3) Zaščita pred požarom:

 

 

1. Obravnavano območje se nahaja na področju, kjer ni požarne ogroženosti naravnega okolja. Skladno z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07-UPB, 9/11)

 

 

- Je zagotovljena količina 10 l/sekundo vode za gašenje (predvideni so nadzemni hidranti);

 

 

- So zagotovljeni odmiki med objekti; morebitni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) morajo biti opredeljeni v zasnovi požarne varnosti za posamezni objekt;

 

 

- Morajo biti stavbe projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik;

 

 

- Morajo intervencijske poti in smeri dostopov oziroma dovozov za intervencijska vozila omogočati prevoznost za tipična tovorna vozila (3-osni tovornjak za odvoz smeti, gasilsko vozilo). Takšnim obremenitvam mora ustrezati tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije prometnic;

 

 

- V okolici ni obstoječih industrijskih objektov, ki bi jih bilo potrebno upoštevati zaradi manjšanja požarnega tveganja.

 

 

2. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz zasnove požarne varnosti in posameznih načrtov projektne dokumentacije, izdelanimi na podlagi predpisov.

 

 

3. V kolikor je pri pripravi projektne dokumentacije obvezna izdelava študije požarne varnosti za posamezno fazo izvedbe, je k projektnim rešitvam potrebno pridobiti požarno soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje.

 

 

(4) Geotehnični pogoji:

 

 

1. Pred pričetkom gradnje je potrebno pridobiti geotehnične pogoje za vsak predviden objekt ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje.

 

 

 

 

 

IX POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

 

 

24. člen

 

 

(pogoji za prometno urejanje)

 

 

(1) Splošni pogoji za prometno urejanje:

 

 

1. Vse prometne površine so utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska. Površine vozišč so protiprašno utrjene.

 

 

2. Na cestnem omrežju je potrebno izvesti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo,  v skladu z veljavnimi predpisi.

 

 

3. Glavni dostopi do objektov, površine za pešce, parkirni prostori ter druge površine in objekti morajo biti urejeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.

 

 

(2) Motorni promet:

 

 

1. Glavna prometnica, ki poteka po sredini območja se v podrejenem položaju priključuje na občinsko cesto št. 328241, vse ostale ceste znotraj območja se na glavno prometnico priključujejo v podrejenem položaju.

 

 

2. Motorni promet je urejen dvosmerno. Predvideni (optimalni) prečni prerez razširjenih novo nastalih dveh ulic je:

 

 

- 6,00 m široko vozišče za dvosmerni mešani motorni, kolesarski promet in peš promet,

 

 

- 1,00 m širok zeleni pas za infrastrukturo na vsaki strani ulice.

 

 

(3) Kolesarji:

 

 

1. Kolesarski promet poteka po vozišču.

 

 

(4) Pešci:

 

 

1. Peš promet poteka po vozišču novonastalih ulic.

 

 

(5) Mirujoči promet:

 

 

1. Za predvidene objekte so površine za parkiranje urejene na gradbeni parceli pripadajočega objekta.

 

 

(6) Cestni priključki na občinsko cesto  št. 328241 so pod kotom 90 stopinj na os ceste ter v minimalni predpisani širini. Investitor mora v celoti upoštevati Uredbo o državnem prostorskem načrtu za avtocesto na odseku Draženci – mednarodni mejni prehod Gruškovje (Uradni list RS št. 75/2010) ob priključku na lokalno cesto in prečkanju ostale infrastrukture na lokalni cesti, saj je lokalna cesta sestavni del državnega prostorskega načrta.

 

 

25. člen

 

 

(lege, zmogljivosti ter poteki objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra s pogoji za projektiranje)

 

 

(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:

 

 

1. Območje urejanja mora biti opremljeno z komunalno opremo, ki obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo, omrežje in naprave za ločeno odvajanje komunalnih odpadnih in meteornih voda, urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov, omrežje in naprave za plinifikacijo in omrežje in naprave za telekomunikacijo.

 

 

2. Vsi primarni in sekundarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje. Upoštevati je potrebno predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov ter naprav;

 

 

3. Kjer bo javno omrežje potekalo po površinah v zasebni lasti, bo moral lastnik zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javne komunalne in energetske infrastrukture na njegovem zemljišču, upravljalec pa bo moral od lastnika pridobiti služnostno pravico;

 

 

4. Gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno;

 

 

5. Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev, in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelanih idejni rešitvi za ureditveno območje;

 

 

6. Obstoječe komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi;

 

 

7. Objekti morajo biti priključeni na obstoječe in na novo izvedeno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih pristojnih upravljalcev.

 

 

8. Možna tudi centralna oskrba alternativnih virov ogrevanja (podtalnica, zrak - toplotne  črpalke), na mestu postaje utekočinjenega naftnega plina.

 

 

26. člen

 

 

(kanalizacijsko omrežje)

 

 

(1) V osnovi mora biti sistem zasnovan kot ločen sistem odvodnje komunalnih odpadnih vod od  padavinskih odpadnih vod.

 

 

(2) V okviru PGD za objekte se mora izdelati načrt zunanje ureditve z vrisanimi priključki za komunalne odpadne vode na sistem javne kanalizacije, z vsemi detajli (ponikalnice, peskolovilci).

 

 

(3) Padavinske vode iz streh se ponika po čiščenju v peskolovilcih, padavinske vode iz povoznih površin se ponika po čiščenju v lovilcih olj. Padavinske vode z dovoza ne smejo odtekati na javno cesto.

 

 

(4) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posamezni parceli, je potrebno na območju  le  te tudi ponikati

 

 

(5) V javno kanalizacijo je možno navezati izključno komunalne odpadne vode. Priključek se izvede v revizijski jašek. Navezavo izvede upravljalec ali pod njegovim nadzorom usposobljen izvajalec.

 

 

(6) Gravitacijskega priključka komunalnih odpadnih vod se na javno kanalizacijo ne sme izvesti  iz delov objekta, ki ležijo pod koto terena. V kleti se izvede interno črpališče, ki odplake  prečrpa v kanalizacijski priključek. Na cevovodu črpališča mora biti vgrajen element, ki  preprečuje vdor odplak iz priključka v črpališče.

 

 

(7) Ob izgradnji objekta se ne sme poškodovati javno kanalizacijsko omrežje in obstoječe kanalizacijske priključke.

 

 

Padavinska kanalizacija

 

 

(1) Predvidena je odvodnja padavinske vode iz dostopnih cest.

 

 

Kanalizacijske cevi so od profila 200mm do profila 400mm predvidene v PVC izvedbi. Kanalizacijski jaški so predvideni v PE izvedbi profilov DN800 in DN1000.

 

 

(2) Pri priključitvi posameznih parcel območja je potrebno upoštevati naslednje:

 

 

1. Vse padavinske vode strešnih površin objektov je potrebno prioritetno ponikati na lastni

 

 

2. parceli, pred tem jih je potrebno ustrezno prečistiti v ustrezno dimenzioniranih peskolovilcih.

 

 

3. Vse padavinske vode utrjenih zunanjih površin posameznih parcel je potrebno prioritetno ponikati na lastni parceli, pred tem jih je potrebno prečistiti v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih in lovilcih olj.

 

 

Komunalna kanalizacija

 

 

(1) Kanalizacijske cevi so predvidene v PVC izvedbi, profila  200 temenske togosti SN 8.

 

 

Položene so v padcu 0,5% - 5,0%

 

 

(2) Kanalizacijski jaški so predvideni v PE profilov DN80 in DN100 v vodotesni izvedbi.

 

 

(3) Kanalizacija odpadnih komunalnih odplak se preko prečrpališča navezuje na tipsko čistilno napravo kapacitete 180PE – 200PE.

 

 

(4) Iztok očiščene vode iz čistilne naprave je speljan v kanalizacijo , ki bo speljana do vodotoka Dravinja.

 

 

27. člen

 

 

(vodovodno omrežje)

 

 

(1) Predvideno zazidavo je mogoče prilkjučiti na ptujski vodovodni sistem.

 

 

(2) Omrežje vodovoda se priključi na obstoječi vodovodni cevovod AC DN 150 mm v Pobrežju.

 

 

(3) Vodovodni cevovod na katerega se priključujemo poteka iz smeri Ptuja proti Vidmu.

 

 

 (4) Za priključek na ptujsko vodovodno omrežje izven zazidalnega področja bo potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Za projektno dokumentacijo je potrebno pridobiti projektne pogoje, izdelati geodetski posnetek terena in ustanoviti stvarno služnost za zemljišča po katerih bo cevovod potekal.

 

 

(5) V aktualnem zazidalnem področju je predvidena hidravlična krožna zanka iz katere so predvideni hišni priključki za potrebe sanitarno pitne in požarne vode posameznih objektov.

 

 

V ostalem je vodovodno omrežje zasnovano tako, da bo znotraj zazidave mogoče krožno napajanje. Postavitev nadzemnih hidrantov na hidravlični zanki je skladna zahtevam pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov Ur. List SFRJ št. 30/91. Če bodo študije požarne varnosti posameznih objektov predvidevale interna hidrantna omrežja bodo priključene na predvideno javno vodovodno omrežje.

 

 

(6) Material za izvedbo krožne zanke  je duktil K9, dimenzije so razvidne iz grafične priloge.

 

 

V okviru komunalne opreme se vodovodni cevovodi zaključijo na oziroma pred parcelami bodočih objektov. Cevovodi hišnih priključkov objektov se dimenzionirajo tako, da zagotavljajo vodo za sanitarno pitne in požarne zahteve notranjega hidrantnega omrežja.

 

 

(7) Zaporni elementi omrežja in nadzemni hidranti se vgradijo, če to prostor omogoča, na bodočih javnih površinah.

 

 

(8) Na trasi novega cevovoda bo izvedena vgradnja devet nadzemnih hidrantov. Hidrantno omrežje mora izpolnjevati pogoje glede pritiska in kapacitete.

 

 

28. člen

 

 

(plinovodno omrežje)

 

 

(1) Obravnavano zazidalno območje je predvideno oskrbeti z UNP kot osnovnim energentom za ogrevalno prezračevalne sisteme.

 

 

(2) Za oskrbo z UNP lahko investitor sklene pogodbo o najemu z dobaviteljem, ki uredi deponijo in primarne razvode.

 

 

(3) Glede na oceno toplotnih potreb, ki znašajo ca 800 do 1000 kW v zazidalnem območju bo potrebno predvideti depo z odvzemom tekoče faze in indirektno izparilno postajo kapacitete ca 80 do 120 kg.

 

 

(4) Cevno omrežje je dimenzionirati tako, da bo zadostilo potrebam tudi, če se preide na zemeljski plin.

 

 

29. člen

 

 

(elekroenergetsko omrežje)

 

 

Nizko napetostni razvod:

 

 

(1) Za  napajanje se predvidi  TP  1x 800 kVA  / lokacija je predvidena na situaciji /.

 

 

Priključno točko 20 kV voda se izvede na elektrovodu, ki poteka od Suhe veje proti Tržcu.

 

 

(2) NN razvod na lokaciji poslovno logistične cone bo potekal v kabelskih jaških, ob prehodih pod asfaltnimi površinami se kabli položijo v zaščitno PVC cev.

 

 

Priključna merilna omara se predvidi na robu parcele za posamezen objekt / neoviran dostop distributera/.

 

 

30. člen

 

 

(omrežje zunanje (javne) razsvetljave)

 

 

(1) Investitor mora izvesti javno razsvetljavo na območju  ureditve.

 

 

(2) Predvidena je ulična razsvetljava   s  LED  svetilko LSL 30, moči 35W, višina stebra  h=7m, srednja osvetljenost  7 lx .

 

 

(3) Za potrebe javne razsvetljave se predvidi merilna  el . omara.

 

 

(4) V območju plana naj se za razsvetljavo območja uporabijo sijalke, ki sevajo čim nižji delež UV svetlobe in taka konstrukcija svetil, ki omogoča osvetljevanje talne površine, ne osvetljuje pa neba in širše okolice.

 

 

31. člen

 

 

(telekomunikacijsko omrežje)

 

 

TK razvod:

 

 

(1) Tehnično rešitev novogradnje bomo zasnovali v skladu z ustreznimi usmeritvami ter terenskimi danostmi. Priključek bo na omrežju, ki poteka  iz Ptuja proti Vidmu, na Pobrežju.

 

 

(2) Zgradili bomo novo TK kanalizacijo ustrezne kapacitete. Na glavnih trasah zgradimo kabelsko kanalizacijo s PVC cevmi 2 x fi 110mm. Cevi zaključimo v kabelskih jaških.

 

 

(3) Predvidimo izgradnjo kabelskih jaškov 1,5x1,8x1,9m.

 

 

(4) Trasa kanalizacije in kablov je določena glede na ostale kable in komunalne inštalacije. Pri sami izgradnji moramo upoštevati tehnične predpise glede izgradnje z ostalimi komunalnimi inštalacijami in kabli. Potek trase TK kanalizacije in telefonskega kabla določajo terenske danosti in prilagajanje ostalim komunalnim in drugim inštalacijam.

 

 

KTV razvod:

 

 

(1) KTV kanalizacija se priključi na predvideno kanalizacijo, ki bo potekala v Občini Videm: Pobrežje - PLC Videm.

 

 

(2) Za potrebe KTV se predvidi 1x 110 PVC cev, kabelski jaški fi 1x80 cm.

 

 

(3) Za vsako stavbo je predviden KTV priključek na gradbeno parcelo.

 

 

32. člen

 

 

(komunalni odpadki)

 

 

(1) Komunalni odpadki se bodo zbirali v mobilnih kesonih na individualnih parcelah. Na območju bo uvedeno ločeno zbiranje odpadkov na parceli št. 9. Njihov odvoz se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom.

 

 

X OBMOČJE ZA DOLOČITEV STRANK V POSTOPKU PODROBNEGA NAČRTA IN POVEZAVE S  SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA

 

 

33. člen

 

 

(opis območij in povezav s sosednjimi enotami urejanja prostora)

 

 

(1) Območje za določitev strank v postopku podrobnega načrta je obravnavano ureditveno območje in tiste ureditve izven podrobnega načrta, ki so potrebne za izvedbo javne gospodarske infrastrukture.

 

 

(2) Območje za določitev strank v postopku v času gradnje in času običajne uporabe objekta obsega:

 

 

1. Vse nove gradbene parcele znotraj podrobnega načrta,

 

 

2. vse posege v zvezi s predvidenimi dostopi z javne poti na posamezno gradbeno parcelo (javna pot se nahaja izven območja obdelave),

 

 

3. vse posege izven območja podrobnega načrta v zvezi z izvedbo javne gospodarske infrastrukture.

 

 

(3) Območje za določitev strank v postopku podrobnega načrta vsakega posameznega novega objekta ne sega preko meje območja podrobnega načrta.

 

 

XI DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV

 

 

34. člen

 

 

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

 

 

(1) Podrobni načrt  v odloku in kartografskem delu prikazuje okvirne tlorisne in višinske gabarite objektov, ki upoštevajo odmike od prometnic in med samimi objekti.

 

 

(2) Za objekte in naprave, ki bodo grajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, so dopustna naslednja odstopanja od načrtovanih rešitev:

 

 

1. Kapacitete: število gradbenih parcel je 18 (ni   odstopanj);

 

 

2. Tlorisni gabariti objekta:  dolžina in/ali širina teh objektov lahko odstopa od največjega prikazanega možnega tlorisnega obsega, vendar le v smeri od predpisanega 4 metrskega pasu od parcelne meje - odstopanja so lahko do +/- 8,00 m v dolžino in +/- 4,00 m v širino

 

 

3. (objekt št. 7, do + 15,00 m v dolžino in + 15,00 m v širino);

 

 

4. Višinska regulacija terena (odkopavanje in nasipavanje zemljišč): odstopanja so lahko do +/- 0,50 m.

 

 

5. Komunalni vodi, objekti in naprave:

 

 

6. (3) Na podlagi projektne dokumentacije so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, racionalnejša raba prostora ali bolj ekonomična investicijska vlaganja, v kolikor te ne spreminjajo vsebinskega koncepta podrobnega načrta in so za izvedbo teh odstopanj pridobljena pisne privolitve vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora (soglasodajalcev).

 

 

(4) Spremembe, dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije podrobnega načrta in morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja. Odstopanja se lahko izvajajo na podlagi predhodne prostorske preveritve.

 

 

35. člen

 

 

(posegi izven območja podrobnega načrta)

 

 

(1) Ne glede na določbe 6. člena ureja podrobni načrt tudi izgradnjo potrebne javne gospodarske infrastrukture izven območja urejanja, v skladu z določbami tega člena.

 

 

(2) Za izvedbo ustreznega cestnega priključka s parcele na občinsko cesto bodo predvidoma potrebni posegi tudi v območje občinske ceste, ki se nahaja izven območja podrobnega načrta. Sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje bo potrebno tudi poti, ki bodo zaradi nesorazmerne uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. Vsi prevozi za potrebe izgradnje na območju OPPN bodo speljani po lokalni cesti Ptuj-Tržec št.: LC 328241

 

 

(3) Območje prestavitev, novogradenj, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja novogradenj, obsega vse tiste površine oziroma zemljišča izven območja podrobnega načrta, ki so minimalno potrebne za nove navezave. 

 

 

XII DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA

 

 

36. člen

 

 

(obveznosti investitorjev in izvajalcev v času gradnje)

 

 

(1) V času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezen strokovni nadzor.

 

 

(2) Vsi ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje in projektnimi pogoji, ki so jih podali pristojni nosilci urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

 

 

(3) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja.

 

 

XIII USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA

 

 

37. člen

 

 

(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta)

 

 

(1) Po izvedbi z podrobnim načrtom predvidenih prostorskih ureditev so dopustna investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah. Glede postavitve nezahtevnih objektov se upoštevajo pogoji iz 12. člena tega odloka.

 

 

XIV KONČNE DOLOČBE

 

 

38. člen

 

 

(vpogled v podrobni načrt)

 

 

(1) Podrobni načrt s prilogami je v času uradnih ur na vpogled v prostorih Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju in prostorih Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja, Mestni trg 1, 2250 Ptuj.

 

 

39. člen

 

 

(pričetek veljavnosti)

 

 

(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

 

Številka: 35-1750-04/2011

 

 

Datum: 07.06.2011

 

 

Občina Videm

 

 

Župan Friderik Bračič, l.r.

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2017 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor