1. člen
Ta odlok ureja pravni režim pristanišča Piran, upravljanje, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture in obligacijska razmerja, ki se nanašajo na uporabnike pristanišča.
S tem odlokom se opredeli ribiško pristanišče Piran, ki, upoštevajoč lokacijsko specifičnost in zgodovinsko pogojenost ribiške dejavnosti na območju občine (tradicija), sestoji iz :
– namenskega (ribiškega) dela pristanišča Piran,
– ribogojske baze (ribiško pristanišče) na območju Seče – kanal sv. Jerneja in
– ribiškega pristanišča Strunjan.
Pod terminom ''ribiško pristanišče Piran'' so mišljena ribiška pristanišča na vseh treh lokacijah.
2. člen
2.1. Območje pristanišča Piran je vodni in priobalni prostor, ki obsega grajene ali negrajene dele obale, valolome, naprave in objekte, ki so namenjeni za privezovanje, zasidranje in varstvo plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb in tovora, ter obsega:
- kopni del, ki zajema potniški pomol, pomola, ki ločujeta mali in veliki mandrač, obalni zid, ki poteka po obsegu pristanišča v širini 1,00 m, novi pomol in pomol mednarodnega mejnega prehoda,
- vodni prostor, ki ga omejujejo pomoli in obalni zid v pristanišču in je deljen na veliki in mali mandrač.
2.2. Območje pristanišča na območju Seče je vodni in priobalni prostor, ki obsega grajene ali negrajene dele obale, naprave in objekte, ki so namenjeni za privezovanje, zasidranje in varstvo plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb in tovora, ter obsega vodni prostor ter ustrezni del obale ob delih morja – ribolovnih rezervatih, ki ga za gojenje (gojitveno območje) opredeljuje Pravilnik o določitvi delov morja, kjer je kakovost vode primerna za življenje in rast morskih sadežev in morskih polžev (Uradni list RS, št. 84/2007) in tudi 32. člen Zakona o morskem ribištvu (Uradni list RS, št.115/2006).
Območje ribiškega pristanišča oz. ribogojne baze Seča je opredeljeno z občinskim Odlokom o lokacijskem načrtu Seča – polotok (Uradne objave Primorskih novic, št. 35/05 in 2/05).
2.3 Območje ribiškega pristanišča na območju Strunjana je vodni in priobalni prostor, ki obsega grajene ali negrajene dele obale, naprave in objekte, ki so namenjeni za privezovanje, zasidranje in varstvo plovil, vkracanje in izkrcanje oseb in tovora ter obsega vodni prostor ter ustrezni del obale ob delih morja – ribolovnih rezervatih, ki
ga za gojenje (gojitveno območje) opredeljuje Pravilnik o določitvi delov morja, kjer je kakovost vode primerna za življenje in rast morskih sadežev in morskih polžev (Uradni list RS, št. 84/2007) in tudi 32. člen Zakona o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 115/2006).
Območje ribiškega pristanišča Strunjan se nahaja na območju Krajinskega parka Strunjan, ki je določen z Uredbo o Krajinskem parku Strunjan (Uradni list RS, št. 107/2004), oz. se podrobneje nahaja na ožjem zavarovanem območju Naravnega rezervata Strunjan–Stjuža.
Navedena Uredba v 6. členu opredeljuje ribiško dejavnost kot eno izmed razvojnih usmeritev, v 12. členu (točka 4) pa nadalje opredeljuje med drugim obnovo privezov ob vhodu v laguno, ki je območje ribiškega pristanišča.
3. člen
Pristanišče Piran sestavlja:
– pristanišče, namenjeno za mednarodni in domači javni promet, v katerem se izvajajo javni prevoz potnikov in blaga v pomorskem prometu in s tem povezane pristaniške dejavnosti, ter zajema v celoti potniški pomol, dolžine 165 m, z zaključkom na malem pomolu, pomol mednarodnega mejnega prehoda (odločba št. 01-D/1356-98 Ministrstva za notranje zadeve – Postaja pomorske policije Koper o določitvi območja mednarodnega mejnega prehoda za pomorski promet v pristanišču Piran) v dolžini 104 m ter vodni prostor med pomoloma v širini 20 m. K pristanišču javnega prometa spada tudi zunanji del pomola mednarodnega mejnega prehoda, ki leži pravokotno na pomol mednarodnega mejnega prehoda, dolžine 60 m;
– krajevno pristanišče, ki je namenjeno privezu in shranjevanju plovil in je organizirano v obliki komunalnih privezov ter obsega del območja malega mandrača od lokacije ob objektu Pomorski muzej do lokacije ob objektu Kidričevo nabrežje št. 2 – palača Trevesini in veliki mandrač, ki obsega obalni zid od malega mandrača do pomola mednarodnega mejnega prehoda in pomola, ki leži pravokotno na pomol za mednarodni mejni prehod in poteka vzporedno z obalnim zidom velikega mandrača,v dolžini 166 m;
– ribiško pristanišče, ki obsega območje malega mandrača, ki obsega :
- oba pomola, ki mejita mali in veliki mandrač,
- del malega mandrača od lokacije ob objektu Kidričevo nabrežje št. 2 – palača Trevesini do pomola (na zahodni strani), ki zaključuje mali mandrač, ter
- del velikega mandrača, ki obsega dolžinski pas 20 m obalnega zidu od pomola (zahodna stran), ki meji oba mandrača.
– pristanišče, ki je namenjeno privezu plovil, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo (ribja kantina) in zajema obalni zid od konca ribiškega pristanišča v velikem mandraču proti vrhu pomola v dolžini 7,5 metrov.
4. člen
Za pristaniško infrastrukturo, ki jo sestavljajo objekti in naprave, ki so na območju pristanišča Piran in so namenjeni za delo v pristanišču, se štejejo:
1. zahodni potniški pomol z valolomom,
2. potniški pomol v dolžini 50 m od glave pomola proti korenu pomola,
3. urejeni dnevni privezi na potniškem pomolu v dolžini 115 m 107,5 m od meje dela pomola, ki je rezerviran za potniška plovila, proti korenu pomola,
3 a urejeni privezi za privez plovil za opravljanje gostinske dejavnosti (ribja kantina) v dolžini 7,5 m in se nahajajo med ribiškim pristaniščem in urejenimi dnevnimi privezi.
4. urejeni stalni privezi v malem mandraču, velikem mandraču in ob novem pomolu,
5. obalni zid malega mandrača v širini 1 m,
6. mala mejna pomola med velikim in malim mandračem,
7. obalni zid od malega mandrača do pomola mednarodnega mejnega prehoda v širini 1 m,
8. pomol mednarodnega mejnega prehoda, vzhodni pomol s skalometom, vodni prostor v širini 20 m od pomola in valoloma,
9. novi pomol, ki leži pravokotno na pomol mednarodnega mejnega prehoda in poteka vzporedno z obalnim zidom velikega mandrača, v dolžini 166 m,
10. zidana svetilnika na potniškem pomolu in pomolu mednarodnega mejnega prehoda,
11. zidani objekt na potniškem pomolu,
12. ročno dvigalo za čolne, nosilnosti 4 tone,
13. upravna zgradba za nadzor državne meje na pomolu za mednarodni mejni prehod za pomorski promet,
14. rezervoarji in črpalke za gorivo,
15. kamnite in kovinske bitve na pomolih in obalnih zidovih,
16. vodovodna in električna napeljava v pristanišču.
5. člen
S celotnim delom pristanišča Piran in ribiškim pristaniščem na lokaciji Seča, s pripadajočo grajeno obalo, zemljišči, morjem, objekti in napravami, razen z objekti, navedenimi v 10., 13. in 14. točki 4. člena tega odloka, upravlja Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o., Piran.
Upravljavec pristanišča zagotavlja gospodarsko javno službo za naslednji storitvi:
– redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na delu pristanišča, ki je namenjen za javni promet, in na namenskem delu pristanišča-v krajevnem pristanišču Piran (veliki in mali mandrač) ter v ribiškem pristanišču Piran in ribiškem pristanišču Seča,
– redno zbiranje odpadkov s plovil.
Razvoj pristanišč načrtuje upravljavec s programom razvoja in načrtom upravljanja. V sklopu tega programa mora upravljavec opredeliti tudi razvoj ribiškega pristanišča, kot ga opredeljuje 1. člen tega odloka, ki mora biti usklajen z nacionalnim programom ribištva in okoljevarstvenimi pogoji.
Upravljavec obeh pristanišč iz tega člena odloka je dolžan sprožiti postopek pridobitve dovoljenja za vodno pravico za ribiško pristanišče.
6. člen
Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o., Piran je izvajalec gospodarske javne službe na področju pomorske dejavnosti, ki se financira zlasti iz naslednjih virov:
– pristojbine za uporabo pristanišča,
– pristojbine za privez,
– proračuna občine,
– zainteresirani uporabniki,
– drugih namenskih sredstev.
7. člen
Pristojbino za uporabo pristanišča plača plovilo, in sicer za vsako privezovanje v pristanišču. Pristojbina se določa glede na dolžino plovila. Pristojbina se plačuje tudi za vkrcanje in izkrcanje potnikov, in sicer od vsakega vkrcanega in izkrcanega potnika.
Pristojbino za uporabo pristanišča plača tudi oseba, ki uporablja pristanišče pri opravljanju gospodarske dejavnosti.
Pristojbino za privez plačujejo plovila, ki letno, začasno ali dnevno uporabljajo privez.
Za letni privez se šteje tisti privez, za katerega plača uporabnik upravljavcu pristanišča letno pristojbino.
Za začasni privez se šteje tisti privez, ki ga začasno pridobi uporabnik in je zanj sklenjena pogodba o začasni uporabi priveza z upravljavcem pristanišča.
Za dnevni privez se šteje tisti privez, za katerega ni sklenjena pogodba z upravljavcem pristanišča za uporabo letnega oziroma začasnega priveza.
Pristaniških pristojbin ne plačajo:
– domača in tuja vojaška plovila in plovila, na katerih so vodje držav, ter ladje in čolni, ki se uporabljajo za upravne namene,
– plovila, ki pristanejo v pristanišču zaradi reševanja brodolomcev, smrti ali bolezni oseb na plovilu ter nudenja zdravniške pomoči osebam na plovilu, vendar le za čas, ki je nujen za izvršitev potrebnih dejanj,
– plovila, ki se umaknejo v pristanišče zaradi nevarnosti, ki jo je povzročila višja sila (neurje, megla, zaprta plovna pot in podobno), vendar le za čas trajanja nevarnosti.
8. člen
Pristaniške pristojbine so lahko glede na naravo storitev pogodbeno določene pavšalno (mesečno, letno).
9. člen
Pristaniške pristojbine za uporabo pristanišča, ki je namenjeno za javni promet, določi na predlog upravljavca Občinski svet Občine Piran, uporabljajo pa se po pridobitvi soglasja ministra, pristojnega za pomorstvo, in po objavi v Uradnih objavah.
V mednarodnem pomorskem prometu je ladjar dolžan plačati upravljavcu pristanišča Piran predpisano pristojbino za vsakega potnika, ki iz občine Piran zapušča teritorialno morje. Enako velja tudi za potnike, ki prihajajo v teritorialne vode in v občino Piran.
Te določbe ne veljajo za potnike v tranzitu.
V mednarodnem pomorskem prometu je ladjar dolžan plačati tudi pristojbino za uporabo pristanišča, in sicer za vsako privezovanje v pristanišču. Pristojbina se določa glede na dolžino plovila.
10. člen
Pristaniške pristojbine za uporabo pristanišča za posebne namene (krajevno pristanišče–v velikem in malem mandraču ter v ribiškem pristanišču) določi na predlog upravljavca Občinski svet Občine Piran, uporabljajo pa se po objavi v Uradnih objavah.
Pristaniške pristojbine za uporabo pristanišča za posebne namene (krajevno pristanišče, ribiško pristanišče in del pristanišča za opravljanje gostinske dejavnosti (ribja kantina), določi na predlog upravljavca Občinski svet Občine Piran, uporabljajo pa se po uradni objavi.
11. člen
Privezi v delu pristanišča, ki je namenjeno za javni promet, so opredeljeni kot dnevni privezi.
12. člen
Privezi v namenskem delu pristanišča – v krajevnem pristanišču (v malem in velikem mandraču) – so opredeljeni kot krajevni (komunalni) privezi in so namenjeni predvsem za naslednje uporabnike:
1. upravni organi, katerih plovila se uporabljajo za upravne namene,
2. samostojni podjetniki in pravne osebe, ki opravljajo dejavnost prevoza potnikov in imajo svojo dejavnost registrirano na območju občine Piran,
3. drugi lastniki plovil.
Privezi v delu pristanišča, ki je namenjen za opravljanje gostinske dejavnosti (ribja kantina), so namenjeni upravičencem – ribičem, ki imajo z upravljavcem ribiškega dela pristanišča Piran sklenjeno pogodbo za privez plovila v tem delu pristanišča oziroma njihovim ožjim družinskim članom.
Upravičenci iz prejšnjega odstavka tega člena morajo biti 100 % lastniki plovila, ki je privezano v delu namenjenem za opravljanje gostinske dejavnosti. Če je lastnik takšnega plovila lising hiša, mora biti upravičenec iz prvega odstavka tega člena 100 % lisngojemalec.
Privezi v namenskem delu pristanišča, ki je opredeljen kot ''ribiško pristanišče'', so namenjeni ribičem.
Upravljavec pristanišča sklepa pogodbe o uporabi privezov in infrastrukture (objektov) ribiškega pristanišča na podlagi Pravilnika o načinu dodeljevanja priveza in sklepanju pogodb o uporabi priveza.
Pravilnik iz prejšnjega odstavka sprejme župan v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
13. člen
Pravico do uporabe priveza v namenskem delu pristanišča – v krajevnem pristanišču (v malem in velikem mandraču) dodeljuje upravljavec skladno s pravilnikom o pogojih za pridobitev in podaljšanju pravice do uporabe priveza.
14. člen
Kriteriji za pridobitev priveza so naslednji:
– namen uporabe plovila,
– čakalna doba za pridobitev priveza,
– dimenzija plovila,
– redno plačevanje pristojbine za uporabo priveza.
15. člen
Vsak uporabnik priveza v krajevnem pristanišču (v velikem in malem mandraču) sklene z upravljavcem pristanišča pogodbo o pravici do uporabe letnega ali začasnega priveza.
16. člen
Lastnik oz. uporabnik plovila mora na zahtevo upravljavca nemudoma odstraniti plovilo v primeru:
1. da nima sklenjene pogodbe o pravici do uporabe priveza v krajevnem pristanišču ( v velikem in malem mandraču),
2. da je samovoljno privezal plovilo med krajevne priveze v krajevnem pristanišču (v velikem in malem mandraču),
3. da je potekla pogodba o pravici do uporabe priveza v krajevnem pristanišču (v velikem in malem mandraču).
V času neupravičenega koriščenja priveza v krajevnem pristanišču (v velikem in malem mandraču) je lastnik plovila dolžan plačati pristojbino, ki je enaka ceni dnevnega priveza, ki velja v pristanišču za javni promet.
III. UPRAVLJANJE Z RIBIŠKIM PRISTANIŠČEM NA OBMOČJU STRUNJANA
17. člen
Razvoj ribiškega pristanišča načrtuje upravljavec s programom razvoja ribiškega pristanišča, ki mora biti usklajen z nacionalnim programom ribištva in okoljevarstvenimi pogoji.
Upravljavca ribiškega pristanišča Strunjan se določi s sklepom Občinskega sveta Občine Piran, ki na tej podlagi pridobi vodno pravico za ta namen.
Upravljavec mora pripraviti tudi načrt upravljanja z ribiškim pristaniščem, v katerem opredeli predlog financiranja ureditve pristanišča, program vzdrževanja pristaniške infrastrukture, zagotovitev rednega zbiranja odpadkov s plovil in od dejavnosti, vzdrževanje reda ter merila za dodeljevanje privezov oz. uporabo ribiške infrastrukture upravičencem. Načrt upravljanja z ribiškim pristaniščem potrdi Občinski svet Občine Piran.
Načrt upravljanja z ribiškim pristaniščem mora biti usklajen z načrtom upravljanja Krajinskega parka Strunjan, ki ga mora upravljavec krajinskega parka Javni zavod Krajinski park Strunjan, ki je bil ustanovljen s Sklepom Vlade RS (Uradni list RS, št. 76/2008, 100/2008), pripraviti v skladu z državno uredbo.
18. člen
Pogodbe o uporabi priveza se sklepa z lastniki plovila, ki uporabljajo privez.
Pravica do uporabe priveza je neprenosljiva tako na novega lastnika plovila kot tudi na novo plovilo, če odstopa po dimenzijah od predhodnega plovila, razen če pravilnik o dodeljevanju privezov ne določa drugače.
Upravljavec ima pravico spremeniti dodeljena privezna mesta ter o tem pisno obvestiti uporabnika, ki mora v roku treh dni od dneva prejema obvestila plovilo premestiti na novo privezno mesto. Če tega ne stori, lahko to opravi upravljavec na stroške uporabnika.
19. člen
Uporabniki pristanišča so dolžni uporabljati prostor v pristanišču v skladu s Pomorskim zakonikom in predpisi o redu v pristanišču.
Nadzor nad izvajanjem reda v pristanišču se opravlja v skladu s Pomorskim zakonikom.
20. člen
Uporabniki pristanišča so se dolžni ravnati v skladu s predpisi in tehničnimi pravili o varnosti plovbe, varstvu človekovega življenja in okolja.
21. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska inšpekcija.
22. člen
Z denarno kaznijo 200 € se takoj na kraju samem kaznuje za prekršek posameznik, če na območju pristanišč, ki so predmet tega odloka:
– onesnažuje kopno ali vodno površino v pristanišču,
– shranjuje ribiške priprave ali ribiški pribor na območju pristanišč v nasprotju s določenim pristaniškim redom ali izven enotno urejenih objektov,
– brez dovoljenja upravljavca oziroma pristojnega organa občine uporablja kopni prostor pristanišča v nasprotju z določenim pristaniškim redom,
– ne vzdržuje v pristanišču privezanega ali zasidranega plovila in/ali priveznih vrvi tako, da je vedno sposobno za varno plovbo ali da ne ogroža drugih plovil v pristanišču oziroma drugega premoženja oziroma oseb ali tako, da ne kvari videza pristanišča.
23. člen
Vse obstoječe letne pogodbe o pravici do uporabe priveza ostanejo v veljavi do izteka pogodbenega roka. Pogodbena stranka, ki ne bo upravičena do uporabe priveza po tem odloku, mora svoje plovilo odstraniti iz pristanišča Piran, sicer se ji zaračuna pristojbina, ki je enaka ceni dnevnega priveza, ki velja v pristanišču za javni promet (11. člen).
Z uveljavitvijo tega odloka Občina odpove obstoječa najemna razmerja za parc. št. 5597/1 in 5597/2 k.o. Portorož, ki v naravi predstavlja območje ''ribiškega pristanišča'', in se nepremičnine prenesejo v upravljanje upravljavcu ribiškega pristaniška Seča. Upravljavec po sprejemu Pravilnika na novo uredi najemna razmerja za uporabo prostorov v objektu Seča 142 in zemljišču s parc. št. 5597/2 in 5597/1 k.o. Portorož.
24. člen
S tem odlokom je opredeljena namembnost posameznih delov, sicer prostorsko in upravljavsko enovitega, pristanišča Piran.
S tem odlokom se zagotovi, da se namembnost ribiškega pristanišča, ki ga opredeljuje 3. člen tega odloka, ne bo spreminjala najmanj deset let po zadnjem izplačilu sredstev iz proračuna Republike Slovenije v primeru pridobitve teh namenskih sredstev.
25. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pristanišču Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 44/01).
Številka: 342–1/2006–2009
Piran, 7. 7. 2009
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o pristanišču Piran (Uradni list Republike Slovenije, št. 43/2014) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.