Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 23. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 10/11 in 18/14) ter 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) je Mestni svet Mestne občine Maribor na nadaljevanju 35. redne seje dne 15. maja 2018 sprejel
O D L O K
o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije objektov v lasti Mestne občine Maribor
I. SPLOŠNE DOLOČBE
(1) Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije objektov v lasti Mestni občini Maribor v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(2) S tem odlokom se določa predmet in pogoje za podelitev koncesije, pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, postopek izbire koncesionarja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva.
(3) Ta odlok skladno s predpisi, ki urejajo javno-zasebnem partnerstvu predstavlja koncesijski akt.
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
a) »javni partner« oziroma koncedent je Mestna občina Maribor;
b) »zasebni partner« oziroma koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega razpisa izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;
c) »uporabniki« oziroma »upravljavci objektov« so javni zavodi in druge osebe javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Mestna občina Maribor in ki za izvajanje svoje javne dejavnosti uporabljajo objekte v lasti
Mestne občine Maribor;
d) »objekti« so stavbe v izključni lasti Mestne občine Maribor, ki so navedeni v prilogi tega odloka;
e) »ukrep energetske sanacije« zajema gradbeno, tehnolo-
ško in energetsko sanacijo objekta, ki ima za posledico izboljšanje energetske učinkovitosti objekta;
f)»pripravljalne storitve« so vsi ukrepi, ki jih koncesionar izvede pred začetkom izvajanja glavne storitve;
g) »glavna storitev« je storitev zagotavljanja in jamčevanja prihrankov energije ter energetsko upravljanje objektov;
h) »druge storitve« so vsi drugi ukrepi za zagotavljanje pri-hrankov energije, ki ne spadajo med pripravljalne storitve ali glavno storitev;
i) »pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije« pomeni pogodbeni dogovor med koncedentom in koncesionarjem za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja ali spremlja v celotnem obdobju trajanja pogodbe in v okviru katerega se naložbe (delo, dobava ali storitev) v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo, ali drugim dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost, kot so finančni prihranki.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo zakoni in predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost ter javno-zasebno partnerstvo.
(3) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
II. UGOTOVITEV JAVNEGA INTERESA
Na podlagi Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15), Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020, Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, Zakona o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov v zvezi s pogodbo o energetski listini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/97), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617), Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) in na njeni podlagi izdelane investicijske dokumentacije Dokumenta identifikacije investicijskega projekta energetske sanacije javnih objektov v lasti Mestne občine Maribor, Predinvesticijske zasnove energetske sanacije javnih objektov v lasti Mestne občine Maribor in Investicijskega programa energetske sanacije javnih objektov v lasti Mestne občine Maribor, Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) ter na njegovi podlagi izdelane Ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva energetska sanacija javnih objektov v lasti Mestne občine Maribor, Mestna občina Maribor ugotavlja in s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Mestne občine Maribor, s čimer se zagotavlja večjo energetsko učinkovitost objektov, ki so opredeljeni v Prilogi 1 tega odloka, v obliki javno-zasebnega partnerstva.
III. MODEL, PREDMET, OBMOČJE IZVAJANJA IN ČAS TRAJANJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Javno-zasebno partnerstvo se, upoštevaje razdelitev tveganj med koncedentom in koncesionarjem, izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.
(1) Predmet koncesijskega razmerja je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po principu pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v predlaganih objektih koncedenta, ki so opredeljeni v Prilogi 1 tega odloka, za kar bo koncedent koncesionarju omogočil izvedbo gradbenih in tehnoloških, investicijskih in drugih ukrepov, potrebnih za doseganje prihranka pri rabi energije v obsegu in za obdobje, kot bo to dogovorjeno v postopku izbire koncesionarja, po zaključeni izvedbi in uspešno izvedenem prevzemu izvedenih investicijskih ukrepov pa bo koncesionar v pogodbeno dogovorjeni dobi v objektih koncedenta izvajal storitve pogodbenega zagotavljanja prihrankov, storitve vzdrževanja izvedenih ukrepov za doseganje prihranka ter storitve energetskega upravljanja objektov koncedenta.
(2) Predmet koncesije iz predhodnega odstavka se lahko izvaja v več fazah oziroma segmentih. Delitev predmeta koncesije na posamezne faze ali segmente ter na to vezane pogoje koncedent in koncesionar opredelita v okviru postopka javnega razpisa in koncesijski pogodbi.
(1) Območje izvajanja koncesije obsega objekte, ki so navedeni v Prilogi 1 tega odloka.
(2) V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb lahko koncedent nabor objektov iz Priloge 1 tega odloka in/ali ukrepov, ki bodo vključeni v projekt, zmanjša, v kolikor se za posamezen objekt izkaže, da je njegova vključitev v projekt negospodarna, ali v kolikor bi pridobljene smernice soglasodajalcev ali pogoji upravljavcev izvedbo energetske sanacije posameznega objekta ali ukrepa toliko podražili, ali bi usklajevanje s pogoji v tolikšni meri oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno izvedbo celotnega projekta.
(3) Območje izvajanja koncesije se lahko razširi tudi na dodatne objekte, ki konceptualno ustrezajo programski zasnovi projekta javno-zasebnega partnerstva. Sprememba z razširitvijo je pogojena s pridobitvijo soglasja koncedenta, ki ga izda župan.
(1) Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesija se podeli za največ 20 let.
(3) Koncesijsko razmerje se, če:
a) koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukre-pov oblasti koncesije ni mogel izvajati,
b) je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu, lahko podaljša s sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi, vendar največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Dolžina podaljšanja se določi ob upoštevanju določb iz predpisa, ki ureja javno-zasebno partnerstvo ( drugi odstavek 71. Člena ZJZP) Pred sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi okoliščin, navedenih v tem odstavku.
IV. FINANCIRANJE
(1) Koncesionirana dejavnost se primarno financira iz:
a) sredstev iz naslova doseženih energetskih prihrankov rabe energije,
b) drugih sredstev, ki jih pridobi koncesionar na podlagi
opravljanja koncesionirane dejavnosti,
c) lastnih sredstev koncesionarja,
d) drugih virov (npr. sofinanciranje RS in EU iz kohezijskega sklada).
(2) Koncesionirana dejavnost se v primeru pridobitve sredstev iz evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedenta ali koncesionarja financira tudi iz tega vira.
(3) V primeru sofinanciranja dejavnosti s strani koncedenta, ima le-ta pravico do soudeležbe na ustvarjenih energetskih prihrankih.
(4) Viri in način financiranja se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in koncesijski pogodbi.
V. OBVEZNOSTI KONCEDENTA IN KONCESIONARJA TER UPORABNIKOV
(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesije zagotoviti:
a) izvajanje pripravljalnih storitev, glavne storitve in drugih storitev za zagotavljanje prihrankov energije in energetskega upravljanja na območju izvajanja koncesije iz 6. člena tega odloka;
b) izvajanje vseh nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz predhodne alineje (na primer vodenje evidenc, obveščanje itd.), v obsegu kot ga predpisuje veljavna zakonodaja in ponudba izbranega ponudnika;
c) izvajanje drugih obveznosti, opredeljenih v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar je dolžan zagotoviti dejanske prihranke energije oziroma zmanjšane stroške rabe energije, ki bodo podlaga za plačila s strani koncedenta in v celoti prevzema tveganje za uspeh izvedenih ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja rabe energije.
(3) Koncesionar v celoti prevzema vsa tehnična, finančna in druga tveganja iz naslova obveznosti iz predhodnih odstavkov.
(4) Koncesionar je dolžan po preteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedenta vse izvedene ukrepe, infrastrukturo, naprave in opremo v delujočem stanju, ki omogoča normalno uporabo in koncedentu zagotoviti najmanj enoletno garancijo za odpravo napak na predani infrastrukturi, napravah in opremi.
(5) Storitev, ki je predmet te koncesije, mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje storitve le na način in iz razlogov, ki jih določajo zakon, ta odlok, koncesijska pogodba ali drug predpis.
(obveznosti koncedenta)
Obveznosti koncedenta so zlasti:
a) koncesionarju zagotavljati pogoje za nemoteno opravlja-nje dejavnosti koncesije; koncesionarju nuditi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta;
b) koncesionarju na nepremičninah, kjer se bodo izvajale aktivnosti za uresničitev koncesijske pogodbe ter opremi, ki so predmet pogodbe, ob upoštevanju veljavne zakonodaje podeliti ustrezne pravice na način, da se koncesionarju omogoči nemoteno izvajanje koncesionirane dejavnosti;
c) zagotavljanje plačila za opravljeno storitev zagotavljanja prihranka energije, v primeru doseganja v koncesijski pogodbi dogovorjene količine prihrankov.
Uporabniki oziroma upravljavci objektov imajo zlasti naslednje dolžnosti:
a) upoštevati navodila koncesionarja in koncedenta ter omogočiti opravljanje nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe;
b) omogočiti dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz tega odloka in koncesijske pogodbe;
c) prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog koncesionarja oziroma sporočiti koncesionarju in koncedentu vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izvajanje nalog;
d) obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja.
(1) Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.
(2) S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.
VI. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA
(1) Koncedent koncesionarja izbere na podlagi javnega razpisa, ki se izvede ob upoštevanju določb predpisa, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(2) Objava javnega razpisa mora določati:
a) navedbo pravne podlage, vključno s tem odlokom;
b) predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo;
c) ime in sedež koncedenta;
d) predmet, vrsto ter obseg in območje koncesije;
e) začetek in predvideni čas trajanja koncesije;
f)postopek izbire koncesionarja;
g) pogoje za dostop do razpisne dokumentacije;
h) kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev;
i) zahteve glede vsebine vlog;
j) pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju;
k) pogoje za predložitev skupne vloge;
l) merila za izbiro najugodnejšega kandidata;
m) naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog;
n) rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;
o) druge podatke, zahtevane v skladu z veljavno zakonoda-jo.
(3) V postopku izbire koncedent preveri najmanj ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev. Za ta namen mora koncedent v javni razpis vključiti najmanj pogoje, ki zagotavljajo, da:
a) je koncesionar registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
b) ima koncesionar ustrezne reference s področja predmeta koncesije,
c) ima koncesionar zagotovljen dostop do finančnih sredstev za izvedbo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.
(4) Koncedent mora pri izbiri koncesionarja upoštevati naslednja merila po padajočem zaporedju njihove pomembnosti: a) višina prihrankov,
b) obseg ponujenih ukrepov,
c) trajanje koncesijskega razmerja,
d) udeležba koncedenta pri prihrankih,
e) višina investicije.
(5) Druge pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbiro koncesionarja koncedent določi v razpisni dokumentaciji za fazo dialoga in ponudbeno fazo.
(1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje župan.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana.
(3) Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.
(4) Strokovna komisija sodeluje v vseh fazah postopka izbire koncesionarja tako, da pregleda in oceni ponudbe ter ugotovi ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo in navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom ter posreduje poročilo koncedentu.
(1) Javni razpis za izbiro koncesionarja se izvede po postopku konkurenčnega dialoga, ki poteka v treh fazah: a) faza preverjanja usposobljenosti,
b) faza dialoga,
c) ponudbena faza.
(2) V fazi preverjanja usposobljenosti strokovna komisija preveri usposobljenost prijaviteljev, pri čemer se usposobljenost prizna vsem prijaviteljem, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem odpiranju prijav strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo pogoje, določene v javnem razpisu za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, in v njem predlaga, katerim prijaviteljem se prizna usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga.
(3) Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka občinska uprava izda sklep o priznanju usposobljenosti za sodelovanje v fazi dialoga.
(4) Med prijavitelji, ki jim je bila priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga (v nadaljnjem besedilu: kandidati), se v fazi dialoga vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb koncedenta. Faza dialoga se lahko izvede v več kot dveh zaporednih fazah. Dialog s kandidati se vodi vse do takrat, dokler se ne najde(-jo) rešitev (rešitve), ki ustreza(-jo) ciljem in potrebam koncedenta.
(5) Na podlagi sprejete rešitve iz zaključenega dialoga in drugih elementov, ki se podrobneje opredelijo v razpisni dokumentaciji za ponudbeno fazo, se kandidate pozove k predložitvi končne ponudbe.
(6) Strokovna komisija po končanem odpiranju končnih ponudb pravočasno prispele končne ponudbe pregleda in oceni ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije za ponudbeno fazo. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom.
(7) Odločitev o izbiri koncesionarja na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka sprejme občinska uprava.
(8) Strokovna komisija poročila iz drugega in šestega odstavka tega člena posreduje županu.
(1) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu koncedenta sklene župan.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.
(3) V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije in druge sestavine razmerja, ki niso urejena v tem odloku. S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovita učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.
(4) V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar uredita določila glede prenosa lastninske pravice na sredstvih, pridobljenih z izvedenimi ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti na način, da izvedeni ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti ob izteku koncesijske pogodbe brezplačno preidejo v last in posest koncedenta.
(5) V primeru neskladja med določbami odloka in določbami koncesijske pogodbe, veljajo določbe tega odloka.
VII. PRILAGODITEV RAZMERIJ
(1) V primeru obstoja upravičenih objektivnih okoliščin se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem, urejenih in določenih s koncesijsko pogodbo.
(2) Način in razloge za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.
VIII. POROČANJE IN NADZOR
(1) Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo, predpisi ter koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence, pripravljati poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku, ki je opredeljen v zahtevi.
(2) Natančnejša vsebina in način koncesionarjeve dolžnosti iz predhodnega odstavka se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
(3) Ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe je dolžan koncesionar skupaj s prenosom vse infrastrukture, vgrajene opreme in naprav, v celoti v last in posest koncedentu, brezplačno izročiti tudi vse evidence in vso dokumentacijo (gradbena dovoljenja, soglasja, investicijsko dokumentacijo, projektno dokumentacijo, dokazila o ustreznosti, dnevnike vzdrževanja, vse podatke iz energetskega upravljanja itd.).
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja koncedent skladno z določbami zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in določili koncesijske pogodbe. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo občinske uprave ali zunanjega izvajalca. Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor.
(2) Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik.
(3) Natančnejša vsebina in način izvajanja nadzora se lahko podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
a) s prenehanjem koncesijske pogodbe,
b) z odkupom koncesije,
c) z odvzemom koncesije ali
d) s prevzemom koncesije, na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo.
V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za objekte in naprave koncesije, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.
X. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Za okoliščine, ki jih ta odlok ne ureja, veljajo določbe predpisa, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Številka: 41001-792/2017 Župan
Datum: 15. maj 2018 dr. Andrej Fištravec, s.r.
Št.
Objekt
Naslov objekta
1.
Upravna stavba MOM
Ulica heroja Staneta 1, Maribor
2.
OŠ bratov Polančičev Maribor
Prešernova ulica 19, Maribor
3.
OŠ Leona Štuklja Maribor
Klinetova ulica 18, Maribor
4.
OŠ Ludvika Pliberška Maribor
Lackova cesta 4, Maribor
5.
OŠ Martina Konšaka Maribor
Prekmurska ulica 67, Maribor
6.
OŠ Maksa Durjave Maribor
Ruška cesta 13, Maribor
7.
OŠ Slave Klavore Maribor
Štrekljeva ulica 31, Maribor
8.
OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor
Kersnikova ulica 10, Maribor
9.
OŠ Malečnik
Malečnik 61, Malečnik
10.
OŠ Prežihovega Voranca Maribor
Gosposvetska cesta 10, Maribor
11.
OŠ Draga Kobala Maribor
Tolstojeva ulica 3, Maribor
12.
OŠ Rada Robiča Limbuš
Limbuška cesta 62, Limbuš
13.
Vrtec Tezno Maribor, PE Pedenjped
Ulica heroja Nandeta 3, Maribor
14.
Vrtec Pobrežje, PE Grinič
Cesta XIV. divizije 14a, Maribor
15.
Vrtec Borisa Pečeta Maribor, PE Bresternica
Na Gaj 4, Besternica
16.
Vrtec Studenci, PE Iztokova
Žabotova 10, Maribor
17.
Vrtec Studenci, PE Limbuš
Šolska ulica 25-27, Limbuš
18.
Vrtec Pobrežje, PE Ob Gozdu
Ob Gozdu 22, Maribor
19.
Vrtec Pobrežje, PE Brezje
Na trati 6, Maribor
20.
Vrtec Pobrežje, PE Mojca
Železnikova ulica 24, Maribor
21.
Vrtec Otona Župančiča, PE Mehurčki
Ulica Arnolda Tovornika 12, Maribor
22.
Vrtec Jadvige Golež, PE Ob Gozdu
Ertlova ulica 13, Maribor
23.
Ledna dvorana
Koresova ulica 7, Maribor
24.
Dvorana Tabor