Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08;ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11;ZKZ-C, 57/12, 57/12;ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14-odl.US, 14/15-ZUUJFO) ter Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/2016) je Občinski svet občine Vojnik na 8. seji dne, 14.11.2019 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE GMAJNER V NOVI CERKVI
(DEL PROSTORSKE ENOTE EUP NC-5)
I. Splošne določbe
1. člen
(pravna podlaga)
(1) V skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin 59/16, 6/17-spremembe in dopolnitve OPN) Občinski svet občine Vojnik sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Gmajner v Novi Cerkvi (del prostorske enote EUP NC-5), (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 165-2018, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN iz prejšnjega odstavka je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08;ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11;ZKZ-C, 57/12, 57/12;ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14-odl.US, 14/15-ZUUJFO).
II. Vsebina
2. člen
(vsebina OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
· območje OPPN
· opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
· umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
· zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
· rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
· rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
· rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
· načrt parcelacije
· etapnost izvedbe prostorske ureditve
· velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
· usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela OPN občine Vojnik''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''
GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
· izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
· prikaz stanja prostora
· geodetski načrt s certifikatom (Geoides, d.o.o., Celje, št. 44/2018, datum: april 2018)
· geološko – geomehansko poročilo o možnosti gradnje na parceli št. 639/1 in 636/10 k.o. Strmec pri Vojniku (Geološke storitve Jaka Žibrat s.p., št. proj. VII/2018, julij 2018)
· načrt električnih inštalacij in električne opreme (Elektro projekt, d.o.o.., št. proj. 694/18, julij 2018)
· smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
· obrazložitev in utemeljitev
· povzetek za javnost
III. Območje
3. člen
(območje OPPN)
(1) Območje izdelave OPPN se nahaja v severnem delu naselja Nova Cerkev v neposredni bližini podružnične osnovne šole. Območje zajema zemljiške parcele št. 639/1-del in 636/10-del, k.o. Strmec pri Vojniku in je veliko 0,65 ha. Na severu je omejeno s šolskim kompleksom, na vzhodu z lokalno cesto in naseljem enostanovanjskih stavb ter na jugu in zahodu s travnikom.
(2) V kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
IV. Opis prostorske ureditve
4. člen
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Za del območja enote urejanja prostora (EUP) NC-5 je v skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin 59/16, 6/17-spremembe in dopolnitve OPN) v nadaljevanju: OPN) predviden občinski podrobni prostorski načrt z oznako NC-5.
(2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev stanovanjske stavbe.
(3) Znotraj območja OPPN je poleg gradnje stavb predvidena ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega, in ostale gospodarske infrastrukture.
(4) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila Prostorskega reda Slovenije (Ur.l. RS, št. 122/04).
V. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
5. člen
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Ureditveno območje se nahaja na skrajnem južnem robu naselja Socka. Ob severnem robu OPPN poteka občinska cesta, s čimer je že zagotovljen neposreden dostop na javno cestno omrežje.
(2) S predvideno prostorsko ureditvijo se bo že obstoječa gradnja v tem delu naselja zapolnila, pri čemer se bo izkoristila že obstoječa gospodarska infrastruktura. Načrtovana gradnja ne bo predstavljala dodatnih obremenitev naselja.
6. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih stavb:
· enostanovanjske stavbe (šifra 11100 v skladu s tehničnimi smernicami TSG-V-006: 2018 Razvrščanje objektov Uredbe o razvrščanju objektov, Ur.l. RS, št. 37/2018; v nadaljevanju: uredba) in sicer samostojne stanovanjske stavbe
· enostavnih in nezahtevni objektov, skladno s 5. odstavkom 7. člena tega odloka
(2) Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov (šifra 2 v prilogi uredbe), ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso v nasprotju z namensko rabo območja.
7. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju OPPN je dopustna:
· gradnja novega objekta,
· rekonstrukcija,
· odstranitev objekta in
· vzdrževanje.
(2) Stavbe
Znotraj vsake parcele, namenjene gradnji je dovoljena gradnja ene enostanovanjske stavbe etažnosti do največ K+P+M, z nizkim kolenčnim zidom do 1,00 m. Tlorisna velikost posameznih stavb ni posebej določena, vendar ne sme presegati naslednje faktorje izkoriščenosti posamezne parcele namenjene gradnji: Fz (faktor zazidanosti) = 0,4. Hkrati je določena tudi gradbena meja, ki jo objekti ne smejo presegati, lahko se jo pa dotikajo. Tlorisni gabariti, upoštevaje nadstreške in nezahtevne ter enostavne objekte, morajo biti podolgovati in pravokotni. Masa objektov naj bo enostavna, brez izzidkov, fasadnih pomolov in stolpičev. Streha je obvezna simetrična dvokapnica z naklonom strešin med 38 in 42 in usmerjenost slemena v smeri daljše stranice objekta, v skladu z grafičnim načrtom št. 4: 'Zazidalna situacija'. Dimenzije napušča naj bodo minimalne. Strehe naj bodo krite s tradicionalno opečno rdečo kritino bobrovec. Vse vidne kleparske elemente na objektu je potrebno materialno in barvno poenotiti. Snegobrani naj bodo v barvi strešne kritine. Gradnja frčadi in ostalih izrastkov na strehi ni dovoljena. Finalne obdelave fasadnih površin naj bodo izvedene v ubito belem barvnem tonu, v odtenkih svetlo sive ali pastelnih zemeljskih barvah, vzorčaste večbarvne fasade ali fasade tonirane v živih, nenaravnih tonih niso sprejemljive in dopustne. Možne so sodobne kombinacije fasad, s pokončnimi lesenimi oblogami. Osvetljevanje mansardnih prostorov se naj zagotovi iz zatrepnih delov fasade. Fasadne odprtine naj bodo pokončne ter med seboj skladno razporejene, v primeru večjih odprtin naj bodo le te vertikalno členjene.
(3) Od sosednjih parcel mora biti stavba oddaljena najmanj 4.0 m. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Vsi odmiki od meje parcel in med objekti morajo omogočati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte oz. morajo biti skladni z zakonodajo s področja varstva pred požari.
(4) Zunanja ureditev
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dopustne so zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv. Kote terena (parkirišča, ceste, manipulativne površine ipd.) ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč, dovoljene so zgolj minimalne izravnave terena.
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati znotraj parcele, namenjene gradnji legalno zgrajenih objektov. Dovoljena je postavitev ograje višine do 1.80 m okoli objekta in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji, od roba cestišča pa mora biti oddaljena najmanj 1.00 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, ograje ne smejo presegati višine 0.80 m. Dovoljena je tudi gradnja nadstreškov, ut in samostojnih garaž, bazenov in drugih nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter enostavnih objektov za lastne potrebe, ki morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 2.00 m. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Oblikovanje mora biti usklajeno s stanovanjsko stavbo, tako v materialih, naklonih strehe kot v tlorisu, ki mora biti obvezno podolgovat in pravokoten. Streha je lahko izjemoma ravna z naklonom največ do 7°. Dimenzije drugih dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti skladne z veljavno področno zakonodajo.
(6) Geomehanski pogoji in usmeritve
Za vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja, je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje. Za ostale gradnje geološkega mnenja ni potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
VI. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
8. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Ceste
Znotraj območja OPPN je načrtovana nova napajalna cesta, ki bo tudi napajala vse predvidene stavbe. Širina napajalne ceste je 5,0 m. Neposredno iz nove napajalne ceste so predvideni dovozi za vsako stanovanjsko stavbo. Nova napajalna cesta se bo preko predvidenega novega priključka priključila na predvideno lokalno cesto na severnem delu.
(2) Mirujoči promet
Znotraj parcele, namenjene gradnji je potrebno za potrebe stanovanjskih stavb zagotoviti vsaj dve parkirni mesti ter potrebno obračališče tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. V grafičnih načrtih je določeno območje parkirišč.
9. člen
(energetska infrastruktura)
(1) Električna energija za napajanje predvidenega območja OPPN Gmajner je predvidena iz transformatorske postaje TP Strmec šola. Predvidena ja zamenjava NN omarice pri TP Strmec Šola (podaljšane zbiralke) z večjo omarico zaradi prostorske stiske. Oprema obstoječe omarice se demontira in ponovno montira v novo omarico, s tem da je potrebno dodati nov varovalčni ločilnik za odvod omarice R1 in R2 – OPPN Gmajner. Glede na to, da je na severu predvidenega OPPN območja Gmajner predvidena postavitev nove transformatorske postaje v kasnejši fazi, so za napajanje omaric R1 in R2 predvidene dve opcijske trase. Opcija 1 je predvidena v primeru da investitor OPPN območja Gmajner začne z deli prej kot bo postavljena nova transformatorska postaja na severu območja, opcija 2 pa je predvidena v primeru da bo transformatorska postaja že postavljena in se investitor OPPN območja Gmajner priključi na obstoječo traso.
(2) Za napajanje predvidenega območja Gmajner se na dveh lokacijah v območju postavijo dve razdelilni elektro omarici R1 in R2, ki se napajata iz transformatorske postaje s kablom EAY2Y-J 4x150+1,5mm2 (omarica R2 se napaja iz omarice R1 s kablom EAY2Y-J 4x150+1,5mm2). Pri vsakem stanovanjskem objektu je predvidena izvedba priključno merilne omarice PMO, ki se napaja iz razdelilne omarice R1 oz. R2 s kablom EAY2Y-J 4x70+1,5mm2. Kabelska kanalizacija se izvede iz cevi DWP Ø110mm., na lomih tras in pred omaricami se predvidijo kabelski jaški.
(3) V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati idejni projekt - načrt električnih inštalacij in električne opreme (Elektro projekt, d.o.o.., št. proj. 694/18, november 2018) ter pridobiti projektne pogoje in soglasje od Elektra Celje, d.d.
10. člen
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Telekom Slovenije
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase se določijo z zakoličbo. S projektom je potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije možnost priključitve na obstoječe. Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom preostalih komunalnih vodov.
(2) Telemach
Na obravnavanem območju se nahaja kabelsko komunikacijski sistem v lasti in upravljanju Telemach d.o.o. Investitor je pri gradbenih posegih dolžan izvesti zaščitne ukrepe za varovanje in zaščito KKS naprav. Na območju obstoječe KKS je potrebno za morebitne gradbene posege pridobiti projektne pogoje, ki so usklajeni z ostalimi komunalnimi upravljavci. Priključitev novih objektov na KKS je možna z izgradnjo dovodne kabelske kanalizacije. Pri križanju KKS z ostalimi vodi mora biti kot 45° do 90°. Minimalni vertikalni odmik pri križanju mora biti 0,3 metra. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku tras je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 metra.
11. člen
(meteorna in fekalna kanalizacija)
(1) Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 3 m od osi obstoječega javnega kanal oziroma je potrebno javno kanalizacijo prestaviti najmanj 3 m stran od predvidenih objektov. Za prestavitev javne kanalizacije je potrebno izdelati projekt prestavitve in si od upravljavca pridobiti soglasje k projektnim rešitvam. Pri projektiranju in gradnji infrastrukturnih vodov je potrebno upoštevati odmike teh vodov od stene javnega kanala, ki pri približevanju znaša najmanj 1 m in pri križanju najmanj 0,5 metra.
(2) Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov je potrebno predvideti fekalno kanalizacijo, ki se priključi na obstoječo javno kanalizacijo preko enega od obstoječih revizijskih jaškov. Vsi predvideni objekti se morajo priključiti na javno kanalizacijo. Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitve, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta.
(3) Za odvod meteornih vod iz predvidenih objektov je predvidena meteorna kanalizacija, ki se preko cevnega zadrževalnika spelje v površinski odvodnik – v neimenovan pritok Hudinje, zahodno od obravnavanega območja. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo.
(4) Pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam za prvi objekt iz območja OPPN je potrebno za predvideno kanalizacijo, tako fekalno kot meteorno, izdelati načrt in si zanj pridobiti soglasje upravljavca. Predvidena kanalizacija mora biti zgrajena in predana v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo soglasja za priključitev za prvi objekt iz območja OPPN.
12. člen
(vodovod)
(1) Na območju obravnavanega OPPN se nahaja javni vodovod PL DN/OD 90 mm, ki ga je potrebno prestaviti izven območja gradnje stavb v obstoječo cesto, najmanj 3 m od načrtovanih objektov in ga zamenjati z vodovodom iz duktilne litine.
(2) Obravnavano območje se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje, zato lastna oskrba objektov s pitno vodo ni dovoljena. Pri projektiranju je potrebno upoštevati tudi zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti. Na trasi javnega vodovoda in vodovodnih priključkov ni dovoljeno graditi objektov, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarp, ograje ali drogov.
(3) Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 3 m od osi vodovoda. Pri projektiranju in gradnji infrastrukturnih vodov je potrebno upoštevati odmike teh vodov od osi vodovoda, ki pri približevanju znaša najmanj 1 m in pri križanju najmanj 0,5 metra.
(4) Pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam za prvi objekt iz območja OPPN je potrebno za predviden vodovod izdelati načrt in si zanj pridobiti soglasje upravljavca. Predviden vodovod mora biti zgrajen in predan v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo soglasja za priključitev za prvi objekt iz območja OPPN.
13. člen
(obveznost priključevanja)
(1) Stavba se mora priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo.
VII. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
14. člen
(enote kulturne dediščine)
(1) Na obravnavanem območju ter v območju vplivov novih posegov na okolje se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
· čez celotno območje kareja se raztezata enoti:
EŠD
Ime
Režim
Podrežim
12183
Nova Cerkev – Trško naselje
vplivno območje
dediščina
naselbinska dediščina
12186
Nova Cerkev – šola
stavbna dediščina
(2) Za vse posege znotraj območja OPPN je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Celje.
VIII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
15. člen
(varstvo voda)
(1) Vsi načrtovani objekti se bodo priključili na male čistilne naprave. Padavinske vode se bodo ponikale. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
16. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) sodi obravnavano območje v naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v oklepaju navedene mejne dnevne / mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa:
II. območje varstva pred hrupom (55 dBA / 45 dBA).
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
17. člen
(varstvo zraka)
(1) Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
18. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
19. člen
(varstvo tal)
(1) Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. Rodovitni del prsti se lahko uporabi tudi za ureditve dela zelenih površin.
20. člen
(ohranjanje narave)
(1) Območje leži izven območja, ki bi imelo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status.
IX. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
21. člen
(obramba)
(1) Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo.
22. člen
(potresna varnost)
(1) Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,125 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije - projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1.2.2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
23. člen
(požarna varnost)
(1) Pri pripravi akta so v skladu s predpisi s področja varstva pred požarom upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je zagotovljena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur.l. SFRJ, št 30/1991, Ur. l. RS. Št. 83/05). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Ur.l. RS, št 3/07-UPB, 9/11, 83/12, 61/17-GZ) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS, št 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13, 61/17-GZ).
24. člen
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice)
(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s 7. členom tega odloka je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(2) Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1.2.2010):
IME_VOD_TE
Savinjska kotlina
VOD_OBMOCJ
Donava
ST_VODONOS
1
VOD_SKUP1
Medzrnski, aluvialni - obširni in lokalni srednje do visoko izdatni, mestoma nizko izdatni vodonosniki
VDOON_1
Peščeno-prodni zasipi reke Savinje in njenih pritokov
HIDRODIN1
Odprt
SRED_DEB1
16
LITO_OPIS1
Debelozrnati terestrični sedimenti (pesek, prod, grušč) / Kvartar
25. člen
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi)
(1) Ureditveno območje je potencialno plazljivo. Gradnja mora biti načrtovana v skladu s 87. in 88. členom Zakona o vodah, ki določa erozijska in plazljiva območja ter omejuje in prepoveduje posege na teh območjih.
(2) Pred določenimi posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno skladno s 7. členom tega odloka pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
26. člen
(dopolnilna in druga zaščita)
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
X. Načrt parcelacije
27. člen
(parcelacija)
(1) Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji. Skupaj je določenih 10 parcel, namenjenih gradnji stanovanjskih stavb ter ena parcela, namenjena gradnji nove napajalne ceste.
XI. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
28. člen
(etapnost)
(1) V prvi fazi je potrebna izgradnja nove napajalne ceste ter ostale gospodarske javne infrastrukture. Nato se lahko prične z izgradnjo posameznih stanovanjskih stavb v poljubnem vrstnem redu.
XII. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev
29. člen
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.
XIII. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti oppn
30. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
(1) OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Vojnik. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
XIV. Končne določbe
31. člen
(dostopnost)
(1) Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Vojnik in na Upravni enoti Celje.
32. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
33. člen
(začetek veljavnosti)
(1) Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 350-0004/2019-11
Datum: 14.11.2019
Občina Vojnik
Branko Petre, župan