Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B,108/09, 80/10-ZUPUDPP) in 18. člena Statuta občine Videm UPB-1 (Uradno glasilo slovenskih občin, številka 16/2010 z dne 3.6.2010), je Občinski svet Občine Videm na 6. seji, dne 07.06.2011, sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ENOTO UREJANJA P18-M1 OBMOČJE POSLOVNO-LOGISTIČNE CONE VIDEM
I UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja P18-M1 območje poslovno-logistične cone Videm (v nadaljevanju: podrobni načrt), ki vsebuje;
1. Območje podrobnega načrta,
2. arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
3. načrt parcelacije,
4. etapnost izvedbe prostorske ureditve,
5. rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
6. rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
7. rešitve in ukrepe za obrambo in zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
8. pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
9. vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
10. dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
11. druge pogoje za izvajanje podrobnega načrta,
12. usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z podrobnim načrtom)
(1) Z podrobnim načrtom se predvidi prostorska ureditev območja poslovno logistične cone P18-M1 Videm, s pogoji za ureditev zunanjih zelenih in utrjenih površin ter za gradnjo potrebne prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture.
3. člen
(sestavni deli podrobnega načrta)
(1) Podrobni načrt vsebuje tekstualni in grafični del.
A. Besedilo odloka
B. Kartografski del:
Kartografski del vsebuje naslednje grafične načrte:
a) Načrti namenske rabe prostora
list 01 Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Videm pri Ptuju, s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju
1: 5.000
list 02 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem (geodetski načrt)
1: 1000
list 03 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
list 04 Zazidalna situacija
b) Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
list 05 Prometno omrežje
list 06 Energetsko in telekomunikacijsko omrežje
list 07 Komunalno omrežje
c) Načrti parcelacije
list 08 Načrt parcel in tehničnih elementov
list 09 Načrt prikaza površin, namenjenih javnemu dobru
d) Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo in zaščito pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
list 10 Ukrepi za obrambo ter varstvo
e) Prikaz potrebnih priključkov na javno gospodarsko infrastrukturo
list 11 Prikaz potrebnih priključkov na javno infrastrukturo
1: 2500
(sestavni deli sprememb in dopolnitev podrobnega načrta)
Spremembe in dopolnitve podrobnega načrta vsebujejo tekstualni in grafični del.
1. Kartografski del vsebuje naslednje grafične načrte:
list 02
Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnimstanjem
1:1000
list 04
Zazidalna situacija
Podrobni načrt sestavljajo:
I SPLOŠNI DEL
II ODLOK
III KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI – nadomestijo se naslednje karte
list 02 Območje podrobnega načrta z obstoječim stanjem (nadomesti list 02) 1:1000
list 04 Ureditveno količbena situacija s prerezom (nadomesti list 04) 1:1000
list 05 Prometno omrežje (nadomesti list 05) 1:1000
list 06 Situacija komunalne infrastrukture (nadomesti lista 06 in 07) 1:1000
list 08 Načrt parcelacije (nadomesti list 08) 1:1000
IV POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
1. Seznam nosilcev urejanja prostora ter smernice in mnenja
2. Povzetek za javnost
3. Seznam strokovnih podlag
4. člen
(priloge podrobnega načrta)
(1) Priloge podrobnega načrta so:
1. Izvleček iz strateškega prostorskega akta,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev podrobnega načrta,
6. povzetek za javnost,
7. spis postopka.
(priloge sprememb in dopolnitev podrobnega načrta)
(1) Priloge sprememb in dopolnitev podrobnega načrta so:
1. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
2. obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev podrobnega načrta,
3. povzetek za javnost,
4. spis postopka.
(2) Zaradi teh sprememb in dopolnitev podrobnega načrta, celovito presojo vplivov na okolje ni treba izvesti (Odločba Ministrstvo za kmetijstvo in okolje št. 35409-431/2013/3, z dne 12.12.2013)
5. člen
(izdelovalec podrobnega načrta)
(1) Podrobni načrt je izdelala družba Projekta inženiring Ptuj, d.o.o., Trstenjakova ulica 2, 2250 Ptuj, pod številko projekta 57-44-29-10. Okoljsko poročilo za Odlok o podrobnem načrtu za območje poslovno logistične cone P18-M1 Videm je izdelala družba Vodno gospodarski biro Maribor d.o.o., pod številko 3259/10.
II OBMOČJE PODROBNEGA NAČRTA
(območje sprememb in dopolnitev podrobnega načrta)
6. člen
(območje podrobnega načrta)
(1) Površina območja, ki se ureja s podrobnim načrtom meri cca. 5,85 ha in obsega parcele št. 311/8, 311/9, 311/18, 311/23, 311/24, 311/25, 311/26, 311/27, 310/5, 310/6, 310/7, 311/28, 311/29, 310/8, 311/30, 311/31, 310/9, 311/32, 310/10, 311/33, 311/21, 311/20, 311/38, 316/4, 311/17, 311/16, 311/15, 311/14, 311/12, 311/13, 311/10, 311/11, vse k.o. Lancova vas.
7. člen
(trajne in začasne ureditve)
(1) Vsi z podrobnim načrtom predvideni posegi glede gradnje objektov so trajni.
(2) Začasne ureditve so predvsem:
1. Zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
2. Organiziranje prometa v času gradnje tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
3. Zagotavljanje nemotene komunalne oskrbe sedanjim uporabnikom preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav oziroma njihovih začasnih navezav.
III ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
8. člen
(funkcije in oblikovanje območja podrobnega načrta)
(1) Namembnost (funkcija) območja:
1. Območje podrobnega načrta je namenjen poslovno, trgovsko logističnim potrebam za različne dejavnosti.
1. Območje podrobnega načrta je namenjeno različnim proizvodnim, skladiščnim, poslovnim, trgovskim, gostinskim in storitvenim, energetski in komunalnim dejavnostim ter prometu in mirujočemu prometu.
2. Čistilna naprava, transformatorska postaja in rezervoarji za plin so namenjeni komunalnim energetskim potrebam predvidenih objektov.
3. Zelenice se nahajajo v okviru predvidenih gradbenih parcel na lastnih zemljiščih. Predstavljajo zunanjo ureditev okoli predvidenih objektov, do bočnih ograj parcel. Za zasaditev zelenih površin se naj uporabijo avtohtone travne, zeliščne, grmovne in drevesne vrste. Vzdrževanje le-teh se predvidi tako, da je ugodno za ohranjanje biodiverzitete. Izbor rastlin za zasaditev mora upoštevati higienske in oblikovalske funkcije, ter klimatske in specifične rastne razmere.
9. člen
(funkcije in oblikovanja objektov in naprav)
(1) Funkcije in oblikovanja objektov in naprav (zazidalna zasnova):
1. Predvidenih je osemnajst (18) gradbenih parcel (parcele z oznakami od 1 do 18);
3. Zgrajeni bodo trije (3) komunalno energetski objekti (objekti: trafo postaja - T, čistilna naprava - ČN, plinska postaja – P, oznaka objektov 9);
6. Dopuščena je postavitev tudi drugih nezahtevnih objektov za lastne potrebe, v skladu z veljavnimi predpisi, znotraj predvidene parcele;
8. Usklajena naj bo končna urbanistična in arhitekturna oblika celotnega ureditvenega območja;
9. Območje za naftni plin (cisterne z utekočinjenim naftnim plinom), čistilno napravo in trafo postajo.
(2) Kapacitete območja:
1. Število vseh objektov v okviru opisanih tlorisnih gabaritov: 15 (industrijsko, obrtno, trgovsko, poslovni objekti) in energetsko komunalni objekti (3);
2. Območje za plinski rezervoarji;
3. Območje za čistilno napravo;
4. Območje za trafo postajo.
(funkcije in oblikovanja objektov in naprav (zazidalna zasnova))
(1) V območje OPPN je možno umestiti devetnajst sklopov (ali posameznih) objektov (objekti z oznakami od 1 do 19: 1, 2a, 2b, 3, 6, 7, 8, 9, 10, 11a, 11b, 11c, 12a, 12b, 13a, 13b, 14, 15, 16, 17, 18 in 19), skupaj 22 objektov od tega eno zunanje parkirišče za osebna vozila, avtobuse in tovornjake. Na območju podrobnega načrta so 4 obstoječi objekti: tri stavbe in en utrjen plato zbirnega centra (označen z oznako 11d).
(2) Na območju podrobnega načrta so trije (3) obstoječi komunalno energetski objekti (objekti: trafo postaja - T, čistilna naprava - ČN, plinska postaja – P). Na območju obdelave se nahaja tudi obstoječi tlačni cevovod iztoka iz ČN poslovno – logistične cone.
(3) Znotraj predvidene parcele je dopuščena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe.
(4) Oblikovanje stavb naj bo prilagojeno predvideni funkciji objekta, sodobnemu načinu uporabe objekta ter sodobnim tehnološkim procesom:
· volumni objektov so lahko enoviti ali prostorsko razgibani, prilagojeni funkciji, možni so tudi volumenski poudarki fasade, volumenski izrezi in previsi;
· fasade stavb morajo biti grajene iz kakovostnih in trajnih materialov, lahko so ometane, delno ali v celoti zastekljene, lahko tudi delno izvedene kot lesena ali kot obešena fasada obložena s kamnom ali fasadnimi ploščami, celo prosojne;
· dopustna je tudi uporaba sodobnih materialov, uporaba stekla, kovine, lesa in kamna. Fasade so lahko oblikovane so lahko kot enovite ravne ploskve, brez poudarjene členitve in detajlov ali z izrazito fasadno členitvijo in členjenimi detajli, poudarjeno lahko imajo vodoravno ali navpično smer;
· strehe so lahko oblikovane kot: ravne strehe, enokapne strehe in dvokapne strehe tudi z manjšimi nakloni ali kombinacija (Kombinacija različnih streh je dopustna, če jo opravičujejo funkcije različnih delov stavbe.). Dopušča se tudi izvedba atik.
10. člen
(funkcije in oblikovanja javnih zelenih in drugih površin)
(1) Zunanji prostor je zasnovan kot:
1. Ulični prostor za nemoten motorni promet,
2. skupni travnati pasovi ob cestišču,
3. interne zelenice na notranji strani parcel.
4. Prostor s čistilno napravo in območjem za plinske rezervoarje zasajena z živo mejo.
(2) Ulični prostor je zasnovan kot dostavni prometni prostor za uporabnike območja. Med voziščem in ograjo parcel je pas zelenice za infrastrukturo.
11. člen
(lege in velikosti objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo s pogoji za projektiranje)
(1) Najmanjši odmik stavbe od meje cestnega telesa znaša 5,0 m.
(2) Posamezni objekt se dopušča graditi v oddaljenosti 4 m od tlorisne linije kapi in več od parcelnih mej brez posebnih pogojev - zadoščeno mora biti sanitarnim in požarnim zahtevam oziroma ne smejo s tem biti prizadete koristi soseda.
(3) Objekt ali nezahteven objekt, ki se gradi proti sosednjemu objektu na manjši razdalji, kot je višina višjega od objektov, mora imeti proti temu sosednjemu objektu ali nezahtevnemu objektu požarni zid ali pa mora biti s tehničnimi ukrepi onemogočen prenos požara z objekta na objekt.
(4) Predvideni gabariti objektov (določeni so v 13. členu) imajo možnost širitve ob straneh, ki so oddaljene 4 ali več metrov od sosednje posestne meje parcele, ki ne pripada istemu lastniku, in v etažnosti, enaki osnovnemu objektu.
(2) Novi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti, nad in pod terenom, od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 2,0 m, da je s tem zagotovljeno vzdrževanje in uporaba objektov v okviru parcele ter svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji v skladu z veljavno zakonodajo. Če ti pogoji z odmiki niso zagotovljeni, je potrebno odmik ustrezno povečati.
(3) Novi zahtevni in manj zahtevni objekti, ki se gradijo proti sosednjemu objektu na manjši razdalji, kot je višina višjega od objektov, mora imeti proti temu sosednjemu objektu požarni zid ali pa mora biti s tehničnimi ukrepi onemogočen prenos požara z objekta na objekt.
(4) Novi zahtevni in manj zahtevni objekti so lahko, nad in pod terenom, od meje sosednjih parcel oddaljeni tudi manj kot 2,0 m, če s predvidenim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
V primeru manjšega odmika, bodo dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta.«.
(5) Na celotnem območju obdelave, je znotraj predvidenih gradbenih meja dopustna gradnja montažnih nadstrešnic ali podobnih konstrukcij.
12. člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih objektov)
(1) Dovoljena je gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih objektov:
1. Objekti za lastne potrebe: nadstrešek pred vhodom v objekt ali za zaščito osebnih motornih vozil in koles,
2. ograje: medsosedska ograja,
3. urbana oprema.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na območju podrobnega načrta je, v skladu z veljavno zakonodajo, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe (tudi ob objektih):
· majhne stavbe,
· majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave,
· pomožni objekti v javni rabi,
· nadstreški pred vhodom v objekt ali za zaščito motornih vozil in koles,
· ograje,
· urbana oprema,
· priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture,
· pomožni energetski objekti,
· pomožni komunalni objekti.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko, skladno s predvidenimi odmiki, locirani na zemljišču investitorja glede na funkcionalne potrebe dejavnosti.
13. člen
(gabariti stavb gabariti objektov)
(1) Predvideni tlorisni gabariti objektov:
1. Avto-elektromehanična delavnica (oznaka objekta 1):
tlorisna velikost 15 m x 40 m;
2. Parkirišče za osebna vozila, avtobuse in tovornjake (oznaka objekta 2);
3 - 5. Gostinski objekt (oznaka objekta 3 do 5):
tlorisna velikost 15 m x 50 m + 15 m x 15m;
6. Objekt za proizvodnjo in obdelavo lesa ter poslovni
prostori (oznaka objekta 6):
tlorisna velikost 15 m x 50 m;
7. Skladiščno poslovni objekt (oznaka objekta 7):
tlorisna velikost 35 m x 50 m;
8. Mehanična delavnica in trgovina (oznaka objekta 8):
9. Zbirni center komunalnih odpadkov - občinski režijski obrat (oznaka objekta 9):
tlorisna velikost občinskega režijskega obrata 15 m x 20 m;
tlorisna velikost utrjenega platoja zbirnega centra 35 m x 70 m z nadstreškom;
Komunalno energetski objekti :
tlorisna velikost transformatorske postaje 4,60 m x 4,60 m (oznaka objekta T);
tlorisna velikost čistilne naprave 3,00 m x 7,00 m (oznaka objekta ČN);
tlorisna velikost plinske postaje 8,00 m x 11,50 m (oznaka objekta P);
10. Objekt za proizvodnjo in skladiščenje ter poslovni prostori (oznaka objekta 10):
tlorisna velikost 17 m x 60 m + 15 m x 17 m;
11. Skladiščni prostori (oznaka objekta 11):
tlorisna velikost 30 m x 50 m;
12. Objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje ter poslovni prostori (oznaka objekta 12):
tlorisna velikost 25 m x 30 m;
13. Objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje (oznaka objekta 13):
tlorisna velikost 15 m x 15 m;
14. Šotor (oznaka objekta 14):
tlorisna velikost 10 m x 20 m;
15. Objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje ter poslovni in gostinski prostori z možnostjo kratkotrajne nastanitve (oznaka objekta 15):
16. Avto karoserijska delavnica s poslovnimi prostori in
trgovino (oznaka objekta 16):
tlorisna velikost 10 m x 20 m + 6 m x 8 m;
17. Objekt mizarske delavnice s skladiščem, poslovnimi
prostori in trgovino: (oznaka objekta 17):
tlorisna velikost 10 m x 30 m;
18. Skladiščni objekt za elektro material s poslovnimi prostori:
tlorisna velikost 10 m x 20 m«;
(1) Maksimalni horizontalni gabariti objektov:
1. Industrijsko poslovno skladiščna stavba (oznaka objekta 1):
max. horizontalni gabarit: 25 m x 48 m.
2. Objekt za proizvodnjo, skladiščenje, trgovino in poslovne prostore ter gostinsko dejavnost (oznaka objekta 2 a):
max. horizontalni gabarit: 48 m x 25 m in
Parkirišča za osebna vozila, avtobuse in tovornjake (oznaka objekta 2 b):
max. horizontalni gabarit: romb - 37,70 m x 28,50 m.
3. Objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje ter poslovne prostore (oznaka objekta 3):
max. horizontalni gabarit: 35 m x 66 m.
4. Objekt se ukine (oznaka objekta 4).
5. Objekt se ukine (oznaka objekta 5).
6. Objekt za proizvodnjo, obdelavo lesa ter poslovne prostore (oznaka objekta 6):
max. horizontalni gabarit: 25 m x 66 m.
7. Objekt za proizvodnjo, skladiščenje ter poslovne prostore (oznaka objekta 7):
max. horizontalni gabarit: 22 m x 65 m.
8. Objekt za proizvodnjo, skladiščenje, trgovino in poslovne prostore (oznaka objekta 8):
9. Mehanična delavnica in trgovina, objekt za obrtno dejavnost, proizvodnjo, skladiščenje, trgovino in poslovne prostore (oznaka objekta 9):
max. horizontalni gabarit: 20 m x 42 m.
10. Zbirni center komunalnih odpadkov – občinski režijski obrat (oznaka objekta 10):
max. horizontalni gabarit občinskega režijskega obrata: 25 m x 22 m;
tlorisna velikost (obstoječega) utrjenega platoja zbirnega centra 35 m x 27,50 m z nadstreškom in:
· komunalno energetski objekti (obstoječi);
· trafo postaja (oznaka objekta T);
· čistilna naprava (oznaka objekta ČN);
· plinska postaja (oznaka objekta P).
11. Objekt za proizvodnjo in skladiščenje ter poslovni prostori (oznaka objekta 11 a):
max. horizontalni gabarit: 35 m x 20 m + 15 m x 20 m;
· objekt za proizvodnjo in skladiščenje ter poslovni prostori (oznaka objekta 11 b):
max. horizontalni gabarit 15 m x 30 m;
· objekt za proizvodnjo in skladiščenje ter poslovni prostori, tudi kot montažna nadstrešnica nad utrjenim platojem (oznaka objekta 11 c):
max. horizontalni gabarit: 24 m x 42,50 m + 10 m x 14 m. Za dostop do objekta se uredi novi dovoz, obstoječ se ukine.
· utrjen plato (oznaka objekta 11 d):
max. horizontalni gabarit: 35 m x 27,50 m. Plato je obstoječ, se ohrani.
12. Skladiščni prostori (oznaka objekta 12 a):
max. horizontalni gabarit: 32 m x 50 m in
· Skladiščni prostori (oznaka objekta 12 b):
max. horizontalni gabarit: 38 m x 12 m;
13. Objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje ter poslovni prostori (oznaka objekta 13 a):
max. horizontalni gabarit celotnega objekta 15 m x 45 m, del objekta v tlorisni velikosti 9 m x 20 m, etažnosti P + 1, do P + 2 je obstoječ;
· objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje ter poslovni prostori (oznaka objekta 13 b):
max. horizontalni gabarit celotnega objekta 16 m x 13 m, del objekta v tlorisni velikosti 13 m x 8,50 m, etažnosti P, je obstoječ.
14. Objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje (oznaka objekta 14):
max. horizontalni gabarit: 25 m x 18 m.
15. Šotor (oznaka objekta 15):
max. horizontalni gabarit:15 m x 27 m. Namesto postavitve šotora, je znotraj predvidenih maksimalnih gabaritov dopustna gradnja stavbe.
16. Objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje ter poslovni in gostinski prostori z možnostjo kratkotrajne nastanitve (oznaka objekta 16):
max. horizontalni gabarit: 20 m x 15 m.
17. Avtoservisna (mehanična) delavnica s poslovnimi prostori in trgovino (oznaka objekta 17):
max. horizontalni gabarit: 25 m x 20 m.
18. Objekt mizarske delavnice s skladiščnimi poslovnimi prostori in trgovino (oznaka objekta 18):
max. horizontalni gabarit celotnega objekta 30 m x 16 m; del objekta v tlorisni velikosti 10 m x 30 m, etažnosti P do P + 1 je obstoječ.
19. Objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje (oznaka objekta 19):
max. horizontalni gabarit:18 m x 23 m.
(2) Objekti morajo ostati znotraj območja, omejenega z gradbeno mejo največje možne širitve objektov. Predvidena podrobna namenska raba za posamezne objekte, ki je navedena v prvi alineji tega člena, ni obvezujoča, ampak je možen izbor ustrezne namenske rabe med navedenimi dopustnimi rabami. Objekt ima tako lahko le eno samo namensko rabo ali pa tudi vse naštete v prvi alineji. Delež namenske rabe glede na velikost objekta ni vnaprej določen, odvisen je od potreb investitorja.
2. Višinske kote vhodov v objekt in uvozov območja se prilagodijo končni višinski ureditvi prometnih povezav.
14. člen
(pogoji za oblikovanje zunanje ureditve na parceli)
(1) Funkcije in oblikovanja zunanjih zelenih in drugih površin na parceli:
1. Zemljiške parcele so lahko različnih velikosti in z različno uporabo oziroma funkcijo
(stavbišče, zelenica in podobno);
2. Velikost in oblika gradbene parcele je določena s kartografskim delom podrobnega načrta;
3. Dostopi in dovozi na posamezno gradbeno parcelo so po novo urejeni dvosmerni cesti, z tremi odcepi;
4. Pred posameznim objektom se na površinah, ki pripadajo objektu, ustrezno uredijo dostopi, dovozi, parkirišča in druge utrjene manipulativne površine;
5. Parkirna mesta so lahko urejena kot nepokrita ali pokrita;
6. Zasaditev mora biti izvedena z avtohtonimi drevesnimi ali grmovnimi vrstami;
7. Na mejah med posameznimi lastniškimi parcelami smejo biti zasajene žive meje, vendar le kot pas oblikovane avtohtone vegetacije;
8. Med sosedske ograje so dovoljene pod naslednjimi pogoji:
- Ograje so lahko kovane, žičnate, lesene ali pa grmovne živice (tudi kombinirane);
- Ograja naj ne presega višine 2,0 m;
- Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin.
2. Dostopi in dovozi na posamezno gradbeno parcelo so po novo urejeni dvosmerni cesti. Glede na funkcionalne potrebe objektov je dopustno urediti nove ali prestaviti obstoječe dostope in uvoze na zemljišča investitorjev;
3. Pred posameznim objektom se na površinah, ki pripadajo objektu, ustrezno uredijo dostopi, dovozi, parkirišča in druge utrjene manipulativne površine;
4. Parkirna mesta so lahko urejena kot nepokrita ali pokrita;
5. Zasaditev mora biti izvedena z avtohtonimi drevesnimi ali grmovnimi vrstami.
6. Na mejah med posameznimi lastniškimi parcelami smejo biti zasajene žive meje, vendar le kot pas oblikovane avtohtone vegetacije;
7. Med sosedske ograje so dovoljene pod naslednjimi pogoji:
· Ograje so lahko kovane, žičnate, lesene ali pa grmovne živice (tudi kombinirane);
· Ograja naj ne presega višine 2,0 m;
· Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin.
IV NAČRT PARCELACIJE
15. člen
(merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč)
(1) Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki bodo služile takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
(2) Velikost gradbene parcele oziroma funkcionalnega zemljišča mora omogočiti normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje objekta, zagotovljene morajo biti vse običajno potrebne površine za dejavnost v predvidenem objektu.
(3) Gradbena parcela za obrtno, proizvodno,poslovno, trgovske objekte mora vsebovati zemljišče za lego objekta in morebitnih nezahtevnih objektov, zemljišče za dvorišče (dovoz, parkiranje, shranjevanje smeti pred odvozom, komunalna vozila), ograje oziroma funkcionalnega zelenja in podobno. Gradbena parcela za novozgrajene objekte mora vsebovati zemljišče za lego objekta in morebitnih nezahtevnih in enostavnih objektov, zemljišče za dvorišče (dovoz, parkiranje, shranjevanje smeti pred odvozom, komunalna vozila), ograje oziroma funkcionalnega zelenja in podobno.
(4) Pri določanju velikosti gradbene parcele oziroma funkcionalnega zemljišča so upoštevani predvsem naslednji dejavniki:
1. lega parcele,
2. velikost, namembnost in zmogljivost objekta,
3. orientacija prostorov in tlorisna zasnova objekta,
4. orientacija zemljišča, konfiguracija terena,
5. lega in odmiki sosednjih stavb,
6. odmik od ceste, gradbene linije in posestnih mej,
7. ureditev komunalnih naprav in priključkov,
8. ureditev dostopov, parkirnih mest in utrjenih površin ob objektih ter
9. ureditev ograj oziroma funkcionalnega zelenja.
16. člen
(načrt parcelacije)
(1) Gradbena parcela oziroma funkcionalno zemljišče k novim (predvidenim) objektom je določeno z načrtom gradbenih parcel, ki je sestavni del tega podrobnega načrta.
Oznaka parcele
(grafika podrobnega načrta)
Parcelna številka parcele
Površina parcele
1
311/23
3055m2
2
311/24
3319m2
3
311/25
2107m2
4
311/26
310/5
2019m2
148m2
5
311/27
310/6
2072m2
127m2
6
311/29
310/8
311/30
1875m2
2684m2
828m2
7
311/31
310/9
311/32
2788m2
4072m2
1350m2
8
311/33
310/10
883m2
1655m2
9
311/17
2491m2
10
311/16
2947m2
11
311/15
4357m2
12
311/14
2988m2
13
311/13
1337m2
14
311/12
1439m2
15
311/10
1569m2
16
311/11
1513m2
17
311/9
1546m2
18
311/8
1159m2
(1) Gradbene parcele na območju podrobnega načrta so prikazane na listu št. 08 – »Načrt parcelacije«, kartografski del, ki je sestavni del tega podrobnega načrta. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.
(2) Na jugovzhodnem delu območja obdelave se izvede nova parcelacija - zemljiški parceli št. 7 in 8. Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v skladu z grafičnim delom OPPN - kartografski list št. 08 – »Načrt parcelacije«.
(3) Parcelacija ne vpliva na prometno ureditev območja OPPN. Gospodarska javna infrastruktura se prilagodi novi prostorski rešitvi.
17. člen
(javno dobro)
(1) Javno dobro je glavna prometnica znotraj območja in tri ostale ceste. Javno dobro je glavna prometnica in ostale dostopne ceste znotraj ureditvenega območja.
V ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
18. člen
(etapnost izvedbe)
(1) Načrtovana ureditev zunanjih in prometnih površin ter ureditev pripadajoče komunalno energetske infrastrukture se izvede etapno. Posamezna etapa mora predstavljati funkcionalno zaključeno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve.
(3) Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka sedanji. Do tedaj so možne le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.
VI REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
19. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Podrobni načrt se nahaja izven območij zavarovane in varovane kulturne dediščine.
Upošteva pa se naj:
1. Druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena,
2. ostalo značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
3. pospeševanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot antropogenega okolja ter omejevanje ali preprečevanje tistih, kijih načenjajo usmerjanje izvajanja dejavnosti tako, da se ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture ter s tem vzpostavljajo prostorske in časovne.
VII REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
20. člen
(varstvo okolja in naravnih virov)
Splošno:
(1) V času gradnje je treba upoštevati vse predpisane okoljevarstvene ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov.
Varstvo vode in podtalnice (talna ureditev):
(1) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter ločeno za odpadne in padavinske vode. Vse komunalne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, če le-ta obstaja.
(2) V primeru, da javno kanalizacijsko omrežje na tem območju še ni zgrajeno, bo morala stranka po izgradnji kanalizacijskega sistema, v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07) in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda (Ur.l.RS, št. 88/11, 8/12, 108/13). zagotoviti priključek obravnavanih objektov na ta sistem ter opustiti odvodnjo komunalnih odpadnih vod v vodotesno greznico brez iztoka ali malo komunalno čistilno napravo, ki se dovoljuje kot začasna rešitev.
(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda (Ur.l.RS, št. 88/11, 8/12, 108/13). Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/05, 45/07) in z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur.l.RS, št. 98/07).
(4) Čiste padavinske vode iz strehe je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
(5) Odvajanje padavinskih odpadnih vod s parkirišč, cest in manipulativnih površin mora biti v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07) in njenimi prilogami načrtovati preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj in usedalnika. V primeru izvedbe garaž v prostorih predvidenih objektov morajo biti tla teh prostorov načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le-teh, pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za padavinske odpadne vode, če pa ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, je treba padavinske odpadne vode z ustreznim predčiščenjem ponikati. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
(6) Pred uporabo internega kanalizacijskega omrežja, ki se zaključi na mali komunalni čistilni napravi, je treba, v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07), preveriti vodotesnost tega omrežja s standariziranimi postopki.
(7) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l.RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/05,45/07).
(8) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda - voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s 125. členom ZV-1. Če gre za rabo vode po 125. čl. ZV-1, izda vodno dovoljenje naslovni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
(9) V skladu z Uredbo o vodo varstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07) in njenimi prilogami mora investitor, v primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda - voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino izdelati tudi Analizo tveganja za onesnaženje zaradi gradnje vrtine za izvedbo toplotne črpalke na vodovarstvenem območju, v obsegu kot je določen v 50. čl. Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06).
(11) Predmetna lokacija se nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako WO ID, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07), zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.
(12) V skladu z 49.b členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04- ZGO-1-UPB, 92/05-ZJC-B, 111/05-odločba US, 93/05-ZVMS, 126/07, 57/09 Skl. US: U-I-165/09-8, 108/09 in 61/10-ZRud-l (62/10 popr.)) si mora investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.
(13) Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja morata biti izdelana v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Ur. 1. RS, št. 25/09).
(14) V primeru iztoka v vodotok (Dravinja) mora investitor pri Ministrstvu za Okolje in prostor, pristojni Agenciji Republike Slovenije za okolje pridobiti služnost.
(15) Predmetna lokacija se nahaja na območju zahtevnih zaščitnih ukrepov (opozorilne karte erozije), zato je potrebno v času gradnje zagotoviti geomehanski nadzor.
(16) Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja mora vsebovati prerez objektov s prikazano najnižjo koto predvidenih objektov (poleg tega tudi ponikovalnice, greznice ali male čistilne naprave, zbiralnika za padavinske vode, ipd.), koto terena ter koto srednje in najvišje gladine podzemne vode.
Varstvo vode in podtalnice:
(1) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter ločeno za odpadne in padavinske vode. Vse komunalne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.
(2) Območje obdelave je komunalno opremljeno. Predvidena je priključitev objektov na javno gospodarsko infrastrukturo.
(3) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l.RS, št. 98/15 in 76/17) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l.RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).
(4) Čiste padavinske vode iz streh je treba prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če ponikanje ni možno, in v kolikor geološke razmere za to niso ugodne, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok oziroma površinski odvodnik (preko ustrezno velikega zadrževalnika padavinskih vod).
(5) Odvajanje padavinskih odpadnih vod s parkirišč, cest in manipulativnih površin mora biti v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15) načrtovano preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj in usedalnika.
Tla v objektih morajo biti brez talnih izpustov, v primeru le teh, se izvede odvodnja odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri v javno padavinsko kanalizacijo (oziroma ponikovalnice). V primeru izvedbe garaž v kletnih prostorih predvidenih objektov morajo biti tla teh prostorov načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le-teh, pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v javno padavinsko kanalizacijo (oziroma ponikovalnice). Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri (SIST EN 858-2).
(6) Pred uporabo internega kanalizacijskega omrežja, ki se zaključi na mali komunalni čistilni napravi, je treba, v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15), preveriti vodotesnost tega omrežja s standariziranimi postopki.
(7) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, bo treba za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti:
· dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika – vrtine),
· ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote.
· Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, kakor tudi dovoljenje za neposredno rabo vode (vodno dovoljenje), izda Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana, na podlagi posebnih vlog. Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja bo morala biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja.
(8) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja – voda (vertikalni kolektor – geosonda), bo treba za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti:
- dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine za namestitev geosonde). Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda izda Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana.
(9) Kota izvedenih končnih izkopov za predvideno gradnjo mora biti v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15) izvedena nad srednjo gladino podzemne vode.
(10) Predmetna lokacija se nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15), zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.
(11) V skladu z 49.b členom Zakona o graditvi objektov si mora investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.
(12) Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja morata biti izdelana v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Ur. 1. RS, št. 25/09).
(13) V primeru iztoka v vodotok (Dravinja) mora investitor pri Ministrstvu za Okolje in prostor, pristojni Agenciji Republike Slovenije za okolje pridobiti služnost.
Predviden iztok očiščene iz čistilne naprave bo speljan v kanalizacijo, ki bo potekala od poslovno logistične cone Videm do obstoječega odvodnega kanala, ki bo speljan v reko Dravinjo ni predmet obdelave tega OPPN.
(14) Območje obdelave OPPN se nahaja na območju zahtevnih zaščitnih ukrepov (opozorilne karte erozije), zato je potrebno v času gradnje zagotoviti geomehanski nadzor.
(15) Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja mora vsebovati prerez objektov s prikazano najnižjo koto predvidenih objektov (poleg tega tudi ponikovalnice, greznice ali male čistilne naprave, zbiralnika za padavinske vode, ipd.), koto terena ter koto srednje in najvišje gladine podzemne vode.
(16) Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za predvidene gradnje mora biti usklajena z veljavnimi prostorskimi akti, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije.
Varstvo zraka:
(1) Posamezni objekti se ogrevajo na plin (lahko sicer tudi na elektriko ali na druge alternativne vire).
(2) Prezračevanje vseh delov posameznega objekta se lahko izvede naravno ali prisilno. Zagotoviti je potrebno odvajanje dimnih plinov nad strehe ali terase objektov.
Varstvo pred hrupom:
(1) Glede na namensko rabo površin v veljavnih prostorskih planih leži območje podrobnega načrta na površini, ki je opredeljena kot mešano območje. Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08,
109/09 in 62/10, v nadaljnjem besedilu: Uredba) se površine, ki jih obravnava podrobni načrt, nahajajo v IV območju varstva pred hrupom.
(2) Pogoj za dosego ciljev plana s stališča varstva pred hrupom je, da na površinsko enoto preračunana zvočna moč naprav in drugih dejavnosti na območju podrobnega načrta, vključno z internim transportom na območju podrobnega načrta, v dnevnem in večernem času ne sme presegati 60 dB/A)/m2 in 45 dB(A)/m2 v nočnem času. Ta pogoj mora biti vključen v gradbeno dovoljenje za objekte in dejavnosti na posameznih območjih podrobnega načrta.
(3) Investitor mora zagotoviti, da zaradi izvedbe plana obremenitev s hrupom ne presega mejnih vrednosti kazalcev hrupa za obrate ali naprave.
(4) V bližini območja podrobnega načrta se ob lokalni cesti nahaja stanovanjska stavba (Lancova vas 1), sicer pa je širše območje plana neposeljeno. Lahko da bo, zaradi izvedbe podrobnega načrta, dodatno povečanje prometa po lokalni cesti pri tej stavbi povzročilo preseganje mejne ravni za infrastrukturne vire hrupa. V tem primeru bo za to stavbo potrebno izvesti protihrupno zaščito. Podlaga za določitev o potrebnosti te zaščite bo računska ocena obremenitve s hrupom na podlagi podatkov o prometni obremenitvi lokalne ceste po izvedbi plana.
(5) Upravljalka avtoceste (Družba za avtoceste RS, d.d.) ni dolžna zagotavljati dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje le-te. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih objektov in funkcionalnih površin v območju podrobnega načrta je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih posegov.
Osončenje:
(1) Pri projektiranju objektov je treba upoštevati predpise, ki urejajo to področje.
Ravnanje z odpadki:
(1) Odvoz in zbiranje odpadkov je potrebno urediti v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki in predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo. Urejen je prostor za zbiranje kosovnih odpadkov – parcela 9. Odvoz in zbiranje odpadkov je potrebno urediti skladno z veljavno zakonodajo. Urejen je prostor za zbiranje kosovnih odpadkov – območje 10.
21. člen
(ohranjanje narave)
(1) V času gradnje mora investitor vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element obstoječega krajinskega urejanja, istočasno pa ima tudi vizualno ločevalno vlogo med različnimi objekti ali pozidavami.
(2) Vse fekalne vode morejo biti obvezno priključene na kanalizacijski sistem – čistilna napr..
(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda (Ur.l.RS, št. 88/11, 8/12, 108/13). uredbo o emisiji snovi n toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur.l.RS. št. 47/05 in 45/07).
(4) Čiste padavinske vode s strehe je treba ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1m nad najvišjo gladino podzemne vode.
(5) Odvajanje padavinskih odpadnih vod s parkirišč, cest in manipulativnih površin mora biti v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko – ptujskega polja (Ur.l.RS. št. 59/07) načrtovati preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj in usedalnika v ponikanje.
1. Prepovedano je vse odpadne vode odvajati v stoječe celinske vode (obstoječa gramoznica) zato je potrebno iztok prečiščene vode iz ČN urediti v najbližji vodotok (Dravinja).
2. Predvideni objekti, v katerih se bodo odvijale proizvodne oz. industrijske in obrtne dejavnosti, morajo biti grajeni vodotesno, s čemer se prepreči morebitno uhajanje za okolje škodljivih oz. nevarnih snovi.
22. člen
(monitoring)
(1) Spremljanje vpliva dejavnosti na obremenitev okolja s hrupom obsega izvedbo monitoringa hrupa za posamezne dejavnosti in vire hrupa na območju podrobnega načrta. Viri hrupa, za katere je treba izvajati prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring hrupa, so določeni v Uredbi, način izvedbe in pogostnost izvedbe pa sta določena v Pravilniku o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringa za vire hrupa in o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08). Zavezanci za monitoring so upravljalci virov hrupa.
(2) V skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09, 105/10) ter s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 54/11) je upravitelj čistilne naprave dolžan zagotoviti izvedbo prve meritve odpadnih vod in nadaljnji obratovalni monitoring odpadnih voda čistilne naprave.
VIII REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
23. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
(1) Ukrepi za obrambo:
1. Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo.
(2) Naravne omejitve:
1. Območje urejanja ne leži na območju, ki ga ogrožajo poplave, erozija in plazovi, ogroža pa ga visoka podtalnica.
2. Obravnavana lokacija spada v VII stopnjo potresne nevarnosti (projektni pospešek tal 0,125 in temu primerno je potrebno prilagoditi način gradnje).
3. Razlitje nevarnih snovi je manj verjetno, vendar nevarno zaradi prodnatih tal.
(3) Zaščita pred požarom:
1. Obravnavano območje se nahaja na področju, kjer ni požarne ogroženosti naravnega okolja. Skladno z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07-UPB, 9/11)
- Je zagotovljena količina 10 l/sekundo vode za gašenje (predvideni so nadzemni hidranti);
- So zagotovljeni odmiki med objekti; morebitni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) morajo biti opredeljeni v zasnovi požarne varnosti za posamezni objekt;
- Morajo biti stavbe projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik;
- Morajo intervencijske poti in smeri dostopov oziroma dovozov za intervencijska vozila omogočati prevoznost za tipična tovorna vozila (3-osni tovornjak za odvoz smeti, gasilsko vozilo). Takšnim obremenitvam mora ustrezati tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije prometnic;
- V okolici ni obstoječih industrijskih objektov, ki bi jih bilo potrebno upoštevati zaradi manjšanja požarnega tveganja.
(4) Geotehnični pogoji:
1. Pred pričetkom gradnje je potrebno pridobiti geotehnične pogoje za vsak predviden objekt ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje.
IX POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
24. člen
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Splošni pogoji za prometno urejanje:
1. Vse prometne površine so utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska. Površine vozišč so protiprašno utrjene.
2. Na cestnem omrežju je potrebno izvesti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo, v skladu z veljavnimi predpisi.
3. Glavni dostopi do objektov, površine za pešce, parkirni prostori ter druge površine in objekti morajo biti urejeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.
(2) Motorni promet:
1. Glavna prometnica, ki poteka po sredini območja se v podrejenem položaju priključuje na občinsko cesto št. 328241, vse ostale ceste znotraj območja se na glavno prometnico priključujejo v podrejenem položaju.
2. Motorni promet je urejen dvosmerno. Predvideni (optimalni) prečni prerez razširjenih novo nastalih dveh ulic je:
- 6,00 m široko vozišče za dvosmerni mešani motorni, kolesarski promet in peš promet,
- 1,00 m širok zeleni pas za infrastrukturo na vsaki strani ulice.
(3) Kolesarji:
1. Kolesarski promet poteka po vozišču.
(4) Pešci:
1. Peš promet poteka po vozišču novonastalih ulic.
(5) Mirujoči promet:
1. Za predvidene objekte so površine za parkiranje urejene na gradbeni parceli pripadajočega objekta.
(6) Cestni priključki na občinsko cesto št. 328241 so pod kotom 90 stopinj na os ceste ter v minimalni predpisani širini. Investitor mora v celoti upoštevati Uredbo o državnem prostorskem načrtu za avtocesto na odseku Draženci – mednarodni mejni prehod Gruškovje (Uradni list RS št. 75/2010) ob priključku na lokalno cesto in prečkanju ostale infrastrukture na lokalni cesti, saj je lokalna cesta sestavni del državnega prostorskega načrta.
(7) Uredi se novi prometni priključek za dovoz na območje označeno kot št. 11.
(8) Na območju sprememb in dopolnitev OPPN je od upravljavca cest (občine Videm) potrebno pridobiti soglasje za vsa dela in posege na cestah. V kolikor se priključki uvozov – izvozov na parcelah ne spreminjajo, soglasje ni potrebno.
25. člen
(lege, zmogljivosti ter poteki objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra s pogoji za projektiranje)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
1. Območje urejanja mora biti opremljeno z komunalno opremo, ki obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo, omrežje in naprave za ločeno odvajanje komunalnih odpadnih in meteornih voda, urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov, omrežje in naprave za plinifikacijo in omrežje in naprave za telekomunikacijo.
2. Vsi primarni in sekundarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje. Upoštevati je potrebno predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov ter naprav;
3. Kjer bo javno omrežje potekalo po površinah v zasebni lasti, bo moral lastnik zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javne komunalne in energetske infrastrukture na njegovem zemljišču, upravljalec pa bo moral od lastnika pridobiti služnostno pravico;
4. Gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno;
5. Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev, in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelanih idejni rešitvi za ureditveno območje;
6. Obstoječe komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi;
7. Objekti morajo biti priključeni na obstoječe in na novo izvedeno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih pristojnih upravljalcev. Objekti morajo biti priključeni na obstoječe in na novo izvedeno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih pristojnih upravljavcev. Na strehah objektov je dopustna postavitev sončnih kolektorjev, fotovoltaičnih celic in kombinacije različnih solarnih sistemov.
8. Možna tudi centralna oskrba alternativnih virov ogrevanja (podtalnica, zrak - toplotne črpalke), na mestu postaje utekočinjenega naftnega plina. Možna tudi centralna oskrba alternativnih virov ogrevanja (podtalnica, zrak - toplotne črpalke, ali podobni sistemi). Način ogrevanje objektov naj bo skladen z njihovo predvideno funkcijo. Z upoštevanjem energetsko varčne gradnje skladen v skladu s PURES (Uradni list RS, št. 52/10) je ogrevanje lahko urejeno individualno ali s priključitvijo na predvideno plinovodno omrežje. Vrste energentov, ki so dopustne, so obnovljivi viri energije, ki so lahko kombinirani z zemeljskim plinom. Možno je ogrevanje z alternativnimi okolju prijaznimi viri energije. Prezračevanje naj bo naravno ali prisilno, tudi kombinirano.
26. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) V osnovi mora biti sistem zasnovan kot ločen sistem odvodnje komunalnih odpadnih vod od padavinskih odpadnih vod.
(2) V okviru PGD za objekte se mora izdelati načrt zunanje ureditve z vrisanimi priključki za komunalne odpadne vode na sistem javne kanalizacije, z vsemi detajli (ponikalnice, peskolovilci).
(3) Padavinske vode iz streh se ponika po čiščenju v peskolovilcih, padavinske vode iz povoznih površin se ponika po čiščenju v lovilcih olj. Padavinske vode z dovoza ne smejo odtekati na javno cesto.
(4) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posamezni parceli, je potrebno na območju le te tudi ponikati
(5) V javno kanalizacijo je možno navezati izključno komunalne odpadne vode. Priključek se izvede v revizijski jašek. Navezavo izvede upravljalec ali pod njegovim nadzorom usposobljen izvajalec.
(6) Gravitacijskega priključka komunalnih odpadnih vod se na javno kanalizacijo ne sme izvesti iz delov objekta, ki ležijo pod koto terena. V kleti se izvede interno črpališče, ki odplake prečrpa v kanalizacijski priključek. Na cevovodu črpališča mora biti vgrajen element, ki preprečuje vdor odplak iz priključka v črpališče.
(7) Ob izgradnji objekta se ne sme poškodovati javno kanalizacijsko omrežje in obstoječe kanalizacijske priključke.
(1) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z veljavno zakonodajo, tehničnimi predpisi in normativi. Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni komunikacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. V območju poslovno - logistične cone je izveden ločen sistem za odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod.
(2) V skladu z veljavnimi predpisi si bodo morali investitorji za gradnjo na obravnavanem območju, od ustreznega organa - DRSV Sektor območja Drave, pridobiti vodno soglasje. Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja mora biti izdelana v skladu z veljavnimi predpisi. Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za predvidene gradnje mora biti usklajena z veljavnimi prostorskimi akti, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije.
(3) Iz posameznih parcel oziroma objektov se padavinske vode iz streh ponika po čiščenju v peskolovilcih, padavinske vode iz povoznih površin se ponika po čiščenju v peskolovilcih in lovilcih olj. Padavinske vode z dovozov ne smejo odtekati na javno cesto.
Odvajanje padavinskih vod iz večjih ureditvenih območji je treba predvideti v skladu s 92. členom ZV-1 in sicer, na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).
(4) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posamezni parceli, je potrebno na območju le te tudi ponikati. Padavinske vode je treba ponikati na parceli lastnika, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
(5) V javno kanalizacijo je možno navezati izključno komunalne odpadne vode. Priključek se izvede v revizijski jašek. Navezavo izvede upravljalec ali pod njegovim nadzorom usposobljen izvajalec. V sistem javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati morebitnih industrijskih odpadnih vod, ki bi nastajale na območju poslovno – logistične cone.
(6) Gravitacijskega priključka komunalnih odpadnih vod se na javno kanalizacijo ne sme izvesti iz delov objekta, ki ležijo pod koto terena. V kleti se izvede interno črpališče, ki odplake prečrpa v kanalizacijski priključek. Na cevovodu črpališča mora biti vgrajen element, ki preprečuje vdor odplak iz priključka v črpališče. V primeru izvedbe garaž v kletnih prostorih odpadne vode ni možno odvesti v javno padavinsko kanalizacijo.
(7) Ob izgradnji objektov se ne sme poškodovati javno kanalizacijsko omrežje in obstoječe kanalizacijske priključke. Glede na izvedeno kapaciteto ČN odpadnih vod poslovno – logistične cone, se za vsak objekt posebej z upravljavcem omrežja in občino Videm dogovori dopustne obremenitve in količine komunalnih odpadnih vod, ki se lahko navežejo na javni del kanalizacije zaključen s ČN za potrebe poslovno – logistične cone.
Padavinska kanalizacija
(1) Predvidena je odvodnja padavinske vode iz dostopnih cest.
Kanalizacijske cevi so od profila 200mm do profila 400mm predvidene v PVC izvedbi. Kanalizacijski jaški so predvideni v PE izvedbi profilov DN800 in DN1000.
(2) Pri priključitvi posameznih parcel območja je potrebno upoštevati naslednje:
1. Vse padavinske vode strešnih površin objektov je potrebno prioritetno ponikati na lastni
2. parceli, pred tem jih je potrebno ustrezno prečistiti v ustrezno dimenzioniranih peskolovilcih.
3. Vse padavinske vode utrjenih zunanjih površin posameznih parcel je potrebno prioritetno ponikati na lastni parceli, pred tem jih je potrebno prečistiti v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih in lovilcih olj.
(1) Ločena kanalizacija za odvajanje padavinskih vod je izvedena za odvajanje zbranih meteornih vod na javnih skupnih površinah. Predvidena je odvodnja padavinske vode iz dostopnih cest preko cestnih požiralnikov z navezavo na jaške padavinske kanalizacije.
Kanalizacijske cevi so od profila 200mm do profila 400mm predvidene v PVC izvedbi, vodotesni. Kanalizacijski jaški so predvideni v PE izvedbi profilov DN800 in DN1000.
Padavinsko kanalizacijo dostopnih cest je speljati preko vsedalnika in koalescentnega lovilca olj v ponikovalno polje na južni strani območja OPPN.
(2) Pri ureditvi padavinske kanalizacije je potrebno upoštevati naslednje:
1. Vse padavinske vode strešnih površin objektov je potrebno prioritetno ponikati na lastnikovi parceli, pred tem jih je potrebno ustrezno prečistiti v ustrezno dimenzioniranih peskolovilcih;
2. Vse padavinske vode utrjenih zunanjih površin posameznih parcel je potrebno prioritetno ponikati na lastni parceli, pred tem jih je potrebno prečistiti v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih in lovilcih olj.
Poglavje Komunalna kanalizacija se dopolni z odstavkom, ki se glasi:
(5) Obvezno je upoštevanje določil Odloka o gospodarskih javnih službah občine Videm (Uradni list RS št. 38/01), Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine (Uradne objave občine Videm, št. 1/april 2001) in Sklepa o izvajanju dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, kot obvezne javne službe na območju občin Videm (Uradni list RS št. 38/01 dne 18.05.2001).
Komunalna kanalizacija
(1) Kanalizacijske cevi so predvidene v PVC izvedbi, profila 200 temenske togosti SN 8.
Položene so v padcu 0,5% - 5,0%
(2) Kanalizacijski jaški so predvideni v PE profilov DN80 in DN100 v vodotesni izvedbi.
(3) Kanalizacija odpadnih komunalnih odplak se preko prečrpališča navezuje na tipsko čistilno napravo kapacitete 180PE – 200PE.
(4) Iztok očiščene vode iz čistilne naprave je speljan v kanalizacijo , ki bo speljana do vodotoka Dravinja.
27. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Predvideno zazidavo je mogoče prilkjučiti na ptujski vodovodni sistem. Predvideno zazidavo je mogoče priključiti na ptujski vodovodni sistem. V območju poslovno – logistične cone je že zgrajeno vodovodno omrežje. Obvezno je upoštevanje določil Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 27/2010) in Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu v Občini Videm pri Ptuju (Ur. list RS 48/2005).
(2) Omrežje vodovoda se priključi na obstoječi vodovodni cevovod AC DN 150 mm v Pobrežju.
(3) Vodovodni cevovod na katerega se priključujemo poteka iz smeri Ptuja proti Vidmu.
(4) Za priključek na ptujsko vodovodno omrežje izven zazidalnega področja bo potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Za projektno dokumentacijo je potrebno pridobiti projektne pogoje, izdelati geodetski posnetek terena in ustanoviti stvarno služnost za zemljišča po katerih bo cevovod potekal.
(5) V aktualnem zazidalnem področju je predvidena hidravlična krožna zanka iz katere so predvideni hišni priključki za potrebe sanitarno pitne in požarne vode posameznih objektov.
V ostalem je vodovodno omrežje zasnovano tako, da bo znotraj zazidave mogoče krožno napajanje. Postavitev nadzemnih hidrantov na hidravlični zanki je skladna zahtevam pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov Ur. List SFRJ št. 30/91. Če bodo študije požarne varnosti posameznih objektov predvidevale interna hidrantna omrežja bodo priključene na predvideno javno vodovodno omrežje.
V aktualnem zazidalnem področju je predvidena hidravlična krožna zanka iz katere so predvideni hišni priključki za potrebe sanitarno pitne in požarne vode posameznih objektov
V ostalem je vodovodno omrežje zasnovano tako, da bo znotraj zazidave mogoče krožno napajanje. Postavitev nadzemnih hidrantov na hidravlični zanki mora biti skladna z veljavnimi predpisi in zahtevami pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Če bodo zasnove požarne varnosti ali študije požarne varnosti posameznih objektov predvidevale interna hidrantna omrežja bodo priključene na predvideno javno vodovodno omrežje.
(6) Material za izvedbo krožne zanke je duktil K9, dimenzije so razvidne iz grafične priloge. Material za izvedbo krožne zanke je duktil K9.
V okviru komunalne opreme se vodovodni cevovodi zaključijo na oziroma pred parcelami bodočih objektov. Cevovodi hišnih priključkov objektov se dimenzionirajo tako, da zagotavljajo vodo za sanitarno pitne in požarne zahteve notranjega hidrantnega omrežja.
(7) Zaporni elementi omrežja in nadzemni hidranti se vgradijo, če to prostor omogoča, na bodočih javnih površinah.
(8) Na trasi novega cevovoda bo izvedena vgradnja devet nadzemnih hidrantov. Hidrantno omrežje mora izpolnjevati pogoje glede pritiska in kapacitete.
28. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Obravnavano zazidalno območje je predvideno oskrbeti z UNP kot osnovnim energentom za ogrevalno prezračevalne sisteme.
(2) Za oskrbo z UNP lahko investitor sklene pogodbo o najemu z dobaviteljem, ki uredi deponijo in primarne razvode.
(3) Glede na oceno toplotnih potreb, ki znašajo ca 800 do 1000 kW v zazidalnem območju bo potrebno predvideti depo z odvzemom tekoče faze in indirektno izparilno postajo kapacitete ca 80 do 120 kg.
(4) Cevno omrežje je dimenzionirati tako, da bo zadostilo potrebam tudi, če se preide na zemeljski plin.
29. člen
(elekroenergetsko omrežje)
Nizko napetostni razvod:
(1) Za napajanje se predvidi TP 1x 800 kVA / lokacija je predvidena na situaciji /.
Priključno točko 20 kV voda se izvede na elektrovodu, ki poteka od Suhe veje proti Tržcu.
(2) NN razvod na lokaciji poslovno logistične cone bo potekal v kabelskih jaških, ob prehodih pod asfaltnimi površinami se kabli položijo v zaščitno PVC cev.
Priključna merilna omara se predvidi na robu parcele za posamezen objekt / neoviran dostop distributera/.
30. člen
(omrežje zunanje (javne) razsvetljave)
(1) Investitor mora izvesti javno razsvetljavo na območju ureditve.
(2) Predvidena je ulična razsvetljava s LED svetilko LSL 30, moči 35W, višina stebra h=7m, srednja osvetljenost 7 lx . Predvidena je ulična razsvetljava urejena skladno z veljavno zakonodajo, tehničnimi predpisi in normativi. Dopustno je tudi izvesti javno razsvetljavo z vertikalnimi solarnimi paneli.
(3) Za potrebe javne razsvetljave se predvidi merilna el . omara.
(4) V območju plana naj se za razsvetljavo območja uporabijo sijalke, ki sevajo čim nižji delež UV svetlobe in taka konstrukcija svetil, ki omogoča osvetljevanje talne površine, ne osvetljuje pa neba in širše okolice.
31. člen
(kabelsko komunikacijsko omrežje)
TK omrežje:
(1) Za navedeno območje je potrebno za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se:
1. Tehnično rešitev novogradnje zasnuje v skladu z ustreznimi usmeritvami ter terenskim danostmi. Priključna točka na omrežje, ki poteka iz Ptuja proti Vidmu, bo na Pobrežju.
2. Zgraditi se mora nova TK kanalizacija ustrezne kapacitete, pri čemer se na glavnih trasah zgradi kabelska kanalizacija s PVC cevmi 2 x Ø110mm. Cevi se zaključijo v kabelskih jaških. Od kabelskih jaškov do posameznih poslovnih stavb pa se zgradi kanalizacija iz ene PVC cevi, katerih presek naj bo Ø 110, ali pa PEHD cevi s presekom cevi Ø 50mm.
3. Predvidi se izgradnja kabelskih jaškov minimalno 1,2mx1,2mx1,2m. Trasa kanalizacije in kablov mora potekati v cestnem svetu in se prilagaja glede na ostale kable in komunalne inštalacije. Pri sami izgradnji moramo upoštevati tehnične predpise glede izgradnje z ostalimi komunalnimi inštalacijami in kabli.
4. Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočati Telekomu Slovenije kot obveznemu izvajalcu Univerzalne storitve, možnost priklopa vseh objektov v zazidavi.
(2) Obstoječe TK omrežje, ki ga dovodna cesta v poslovno cono prečka, je potrebno glede na pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
(3) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).
Brezžično komunikacijsko omrežje:
Na območju podrobnega načrta se dovoljuje izgradnja objektov po enotni klasifikaciji vrst objektov:
· daljinska komunikacijska omrežja ( 22130).
KKS omrežje:
(1) KKS kanalizacija se priključi na predvideno kanalizacijo, ki bo potekala v Občini Videm: Pobrežje - PLC Videm
(2) Za priklop na obstoječi optični kabel je potrebno predvideti dograditev cevne kanalizacije z dodatnim jaškom.
(3) Za izvedbo priklopa je potrebno predvideti cevi PVC 110mm in jašek na lomih tras.
(4) Pred pričetkom gradbenih del je obvezna zakoličba trase kabla KKS.
(5) Vse morebitne prestavitve, popravila poškodovanih ali uničenih KKS vodov in drugih naprav med gradnjo bremenijo investitorja oz. izvajalca.
Kabelsko komunikacijsko omrežje:
(1) Za navedeno območje je potrebno za izgradnjo kabelsko komunikacijsko omrežje pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se:
2. Zgraditi se mora nova TK kanalizacija ustrezne kapacitete, pri čemer se na glavnih trasah zgradi kabelska kanalizacija s PVC cevmi 2 x Ø110 mm. Cevi se zaključijo v kabelskih jaških. Od kabelskih jaškov do posameznih poslovnih stavb pa se zgradi kanalizacija iz ene PVC cevi, katerih presek naj bo Ø 110, ali pa PEHD cevi s presekom cevi Ø 50 mm.
3. Predvidi se izgradnja kabelskih jaškov minimalno 1,2 m x 1,2 m x 1,2 m. Trasa kanalizacije in kablov mora potekati v cestnem svetu in se prilagaja glede na ostale kable in komunalne inštalacije. Pri sami izgradnji moramo upoštevati tehnične predpise glede izgradnje z ostalimi komunalnimi inštalacijami in kabli.
Na območju podrobnega načrta se dovoljuje gradnja gradbeno inženirskih objektov skladno s klasifikacijo vrst objektov CC-SI 22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja.
(3) Za priklop objektov predvideti položitev cevi alkaten fi 32 mm od obstoječih kabelskih jaškov do objektov.
(4) Pred pričetkom gradbenih del je obvezna zakoličba (odkaz) trase kabla KKS. Zakoličbo trase kabla izvede Telemach d.o.o., najmanj 30 dni pred nameravanim pričetkom gradbenih del. Ustrezno obvestilo na Telemach d.o.o. pošlje investitor ali njegov pooblaščenec
(5) Investitor je v območju gradbenih posegov, kjer je položen kabel KKS, dolžan izvajati zaščitne ukrepe za varovanje in zaščito KKS naprav v lasti Telemach d.o.o.
Morebitno premestitev, izvedbo začasnih rešitev in zaščito obstoječega KKS omrežja v lasti Telemach d.o.o. izvrši Telemach d.o.o. ali za ta dela usposobljen, registriran in s strani Telemach d.o.o. potrjen izvajalec.
(6) Od morebitni prestavitvi KKS vodov mora biti križanje z ostalimi komunalnimi vodi (tudi predvidenimi novimi) izvedeno tako, da je kot križanja 90 stopinj oz. ne manj kot 45 stopinj. Vertikalni odmik med vodi pri križanju mora znašati vsaj 0,3 m. Pri približevanju oz. vzporednem poteku tras je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo s predhodnim medsebojnim dogovorom, ter uskladitvijo tehničnih rešitev. V bližini KKS vodov je dovoljen le ročni izkop z obveznim pregledom stanja KKS vodov pred zasutjem. Ogled opravi nadzorni organ Telemach d.o.o.
(7) Vsako poškodbo na KKS omrežju je potrebno takoj sporočiti na Telemach d.o.o. Če izvajanje del ogroža KKS omrežje, lahko nadzorni organ Telemacha d.o.o. predpiše dodatne zaščitne ukrepe. Vse morebitne prestavitve, popravila poškodovanih ali uničenih KKS vodov in drugih naprav med gradnjo bremenijo investitorja oz. izvajalca.
32. člen
(komunalni odpadki)
(1) Komunalni odpadki se bodo zbirali v mobilnih kesonih na individualnih parcelah. Na območju bo uvedeno ločeno zbiranje odpadkov na parceli št. 9. Njihov odvoz se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom. Komunalni odpadki se bodo zbirali v mobilnih kesonih na lastnikovi parceli. Na območju OPPN je na območju št. 10 urejeno ločeno zbiranje odpadkov. Njihov odvoz se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom.
X OBMOČJE ZA DOLOČITEV STRANK V POSTOPKU PODROBNEGA NAČRTA IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
33. člen
(opis območij in povezav s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje za določitev strank v postopku podrobnega načrta je obravnavano ureditveno območje in tiste ureditve izven podrobnega načrta, ki so potrebne za izvedbo javne gospodarske infrastrukture.
(2) Območje za določitev strank v postopku v času gradnje in času običajne uporabe objekta obsega:
1. Vse nove gradbene parcele znotraj podrobnega načrta,
2. vse posege v zvezi s predvidenimi dostopi z javne poti na posamezno gradbeno parcelo (javna pot se nahaja izven območja obdelave),
3. vse posege izven območja podrobnega načrta v zvezi z izvedbo javne gospodarske infrastrukture.
(3) Območje za določitev strank v postopku podrobnega načrta vsakega posameznega novega objekta ne sega preko meje območja podrobnega načrta.
XI DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
34. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Podrobni načrt v odloku in kartografskem delu prikazuje okvirne tlorisne in višinske gabarite objektov, ki upoštevajo odmike od prometnic in med samimi objekti.
2. Tlorisni gabariti objekta:
· objekte na posameznih gradbenih parcelah je možno graditi fazno,
· dolžina in/ali širina teh objektov lahko odstopa od največje prikazane možne tlorisne velikosti do +8,00 m v dolžino in do +4,00 m v širino, vendar ob upoštevanju predpisanega 4 metrskega pasu od parcelne meje in 5 metrskega pasu od cestnega telesa,
· odstopanja na objektu št. 7 so lahko od največje prikazane možne tlorisne velikosti v dolžina in/ali širina do + 15,00 m v dolžino in do + 15,00 m v širino, vendar ob upoštevanju predpisanega 4 metrskega pasu od parcelne meje in 5 metrskega pasu od cestnega telesa,
· pri zmanjševanju prikazane možne tlorisne velikosti ni omejitev,
· dopustna je tudi izgradnja v etapah, če je predvideno v projektni dokumentaciji.
(4) Spremembe, dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije podrobnega načrta in morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja. Odstopanja se lahko izvajajo na podlagi predhodne prostorske preveritve.
(1) OPPN se lahko izvaja v več etapah (tudi stavbe), ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno, energetsko in infrastrukturno ureditvijo, priključki ter zunanjimi ureditvami.
(2) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem projektiranju ali podrobnejšemu proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev, ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije oziroma nosilci urejanja prostora.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov.
(4) Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje, dostopov in vhodov skladno z zahtevami tehnologije ali potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.
(5) Znotraj posameznih območij (označeno na kartografskih listih s številkami 1-19), je dopustno preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše glede na tehnologijo ali potrebe investitorjev, v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
(6) Za vse kar ni opredeljeno v tem OPPN je potrebno upoštevati določila iz hierarhično višjih aktov.
Odstopanja pri načrtovanju objektov:
(1) V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v kartografskih prilogah:
· gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost.
(2). Natančno se tlorisi objektov določijo v projektni dokumentaciji. Znotraj območji določenih z maksimalnimi horizontalnimi gabariti, so lahko tlorisi objektov tudi manjši ali drugačne oblike od zarisane z gradbenimi mejami ali glede na tehnologijo ali potreb investitorjev je lahko postavljenih več objektov.
Pri velikosti objektov toleranc v + ni. Objekti so lahko manjši.
Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov, kot povišanje objektov, je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice, kombinacije različnih sistemov, antene, strelovodi in podobno). Dopustna je gradnja objektov, ki so nižjih od predvidenih višinskih gabaritov.
(3) Pri gradnji je potrebno upoštevati standardne višine posameznih objektov glede na zahtevano dejavnost in potrebne tehnološke višine etaž.
(4) Višinska regulacija terena (odkopavanje in nasipavanje zemeljskih mas): odstopanja so lahko do +/- 0,50 m.
Komunalni vodi, objekti in naprave:
(1) Na podlagi projektne dokumentacije so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, racionalnejša raba prostora ali bolj ekonomična investicijska vlaganja, v kolikor te ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in so za izvedbo teh odstopanj pridobljena pisne privolitve vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora (soglasodajalcev).
(2) Spremembe, dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije podrobnega načrta in morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja.
35. člen
(posegi izven območja podrobnega načrta)
(1) Ne glede na določbe 6. člena ureja podrobni načrt tudi izgradnjo potrebne javne gospodarske infrastrukture izven območja urejanja, v skladu z določbami tega člena.
(2) Za izvedbo ustreznega cestnega priključka s parcele na občinsko cesto bodo predvidoma potrebni posegi tudi v območje občinske ceste, ki se nahaja izven območja podrobnega načrta. Sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje bo potrebno tudi poti, ki bodo zaradi nesorazmerne uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. Vsi prevozi za potrebe izgradnje na območju OPPN bodo speljani po lokalni cesti Ptuj-Tržec št.: LC 328241
(3) Območje prestavitev, novogradenj, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja novogradenj, obsega vse tiste površine oziroma zemljišča izven območja podrobnega načrta, ki so minimalno potrebne za nove navezave.
XII DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA
36. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev v času gradnje)
(1) V času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezen strokovni nadzor.
(2) Vsi ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje in projektnimi pogoji, ki so jih podali pristojni nosilci urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(3) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja.
XIII USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
37. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta)
(1) Po izvedbi z podrobnim načrtom predvidenih prostorskih ureditev so dopustna investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah. Glede postavitve nezahtevnih objektov se upoštevajo pogoji iz 12. člena tega odloka.
XIV KONČNE DOLOČBE
38. člen
(vpogled v podrobni načrt)
(1) Podrobni načrt s prilogami je v času uradnih ur na vpogled v prostorih Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju in prostorih Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja, Mestni trg 1, 2250 Ptuj.
39. člen
(pričetek veljavnosti)
(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 35-1750-04/2011
Datum: 07.06.2011
Občina Videm
XI končne določbe
Spremembe in dopolnitve podrobnega načrta s prilogami so v času uradnih ur na vpogled v prostorih Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju in prostorih Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja, Mestni trg 1, 2250 Ptuj.
Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora P18-M1 območje poslovno-logistične cone Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/2018) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.