Na podlagi 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur.l. RS št. 7/99, 110/02 ZGO-1 in 126/03 ZVPOPKD), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS št. 94/2007 – UPB2) in 14. člena Statuta Občine Ljutomer (Ur.l.RS, št.62/99, 20/01 in Uradnega glasila Občine Ljutomer, št. 1/03) je Občinski svet Občine Ljutomer na 11. redni seji dne 30. 1. 2008, sprejel naslednji
O D L O K
O RAZGLASITVI KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA V OBČINI LJUTOMER
1. člen
Enote imajo zaradi kulturnih, zgodovinskih, arheoloških, urbanističnih, etnoloških in umetnostno- zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Občino Ljutomer, zato jih razglašamo za kulturne spomenike lokalnega pomena.
2. člen
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote dediščine:
Arheološki spomeniki
Evidenčna številka dediščine
( v nadaljevanju EŠD)
1190
Ime enote:
Babinci – Strelski dvorec Kaštel
Vrsta spomenika:
Arheološki
Občina:
LJUTOMER
Naselje:
BABINCI
Lokacija :
Parc. št.: 943 del k.o. Babinci.
Utemeljitev razglasitve:
Sledove strelskega dvorca (»grad«) severozahodno od Misletove domačije so našli pri oranju na območju z ledinskim imenom »Kaštel«. Izorali so kamenje, opeko, podkve in druge železne predmete.
Opis varstvenega režima:
Varstveni režim določa:
- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev - priporočljiva je ekološka kmetijska pridelava;
- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;
- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;
- za vse navedene morebitne posege v zemljišča, ki vsebujejo arheološke ostaline prazgodovinske naselbine, v njihove dele ter za posege v neposredni okolici, je potrebno v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine predhodno pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.
Merilo:
1. 2880
EŠD:
8850
Cezanjevci – Rimske ruševine »AD VICESINUM«
arheološki
CEZANJEVCI
Parc. št.: 174, 177/1, 177/2, 177/3, 179, 180 del, 181/2, 181/1, 182, 184/1, 184/2
k.o. Cezanjevci.
V cestnem križišču so na današnjem travniku v preteklosti našli rimske ruševine (polomljeno opeko, apneni omet, odlomke rimske keramike…). Domnevno bi naj tu stala ob rimski cesti Poetovio - Savaria poštna postaja »AD VICESINUM«.
13685
Cven - Utrjeno mesto Kastelišče
CVEN
Parc. št.: 277/10, 279/2, 279/10, 279/11, 279/12, 279/13, 279/14, 279/15, 279/16, 279/17, 279/23, 279/24, 279/34, 279/35, 279/36, 279/37, 279/38 k.o. Cven.
Ostaline utrjenega prostora ob Murici z ledinskim imenom »Kastelišče«. Gradič je izjemnega pomena za srednjeveško zgodovino in poselitev tega območja.
- - za vse navedene morebitne posege v zemljišča, ki vsebujejo arheološke ostaline prazgodovinske naselbine, v njihove dele ter za posege v neposredni okolici, je potrebno v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine predhodno pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.
8847
Mekotnjak – Rimsko gomilno grobišče
MEKOTNJAK
Parc. št.: 483/4 k.o. Mekotnjak.
V gozdu zahodno od železniške postaje Žerovinci leži 6 rimskih, delno poškodovanih rimskih gomil (3 so nepoškodovane). Premeri: 7 - 11 m, višine: 0,3
- 1,5 m. Gozd ima ledinsko ime Libanja.
1: 2880
8845
Noršinci – Rimsko gomilno grobišče Noršinski log
NORŠINCI
Parc. št.: 4/1 del k.o. Noršinci.
Na travnikih ob Suhači so zaradi regulacije reke Ščavnice zravnali rimske gomile. V gozdu med potokoma Globetka in Suhača je ohranjenih še 6 gomil s premeri od 14 do 22 m in ohranjenimi višinami od 1 do 1,7 m. Vse imajo sledove kopanja.
8846
Železne Dveri - Gomilno grobišče Židovsko Bukovje
GRESOVŠČAK
Parc. št.: 18/1, 18/5, 18/30, 18/31, 18/32, 18/33, 18/34, 18/35, 18/36, 18/37, 18/38,
18/39, 18/40, 18/41, 18/42, 18/50, 18/51, 18/52 k.o. Gresovščak.
Na severnem pobočju grebena v gozdu je 21 večinoma delno razkopanih rimskih gomil (v preteklosti jih je bilo 24). Premeri: 6-15 m in višine: 0,6 – 1,6 m.
Etnološki spomeniki
24969
Babinci - Krajnčeva hiša
etnološki
Ulica:
Babinci
Hišna številka:
7
Lokacija:
Parc. št.: 1046/1 k.o. Babinci.
Pritlična delno podkletena zidana hiša iz l. 1874 stoji ob cesti sredi tipične ravninske vasi. Hišo pokriva opečna dvokapnica. Preprosto profilirano obcestno fasado krasi kamniti pravokotni portal z rezbarsko izdelanimi dvokrilnimi vrati z ohranjenim okovjem. V hišo vodijo stopnice iz "štokanega" betona s cestne strani. Vsa okna so lesena dvokrilna z delitvijo kril na tri polja. Opremljena so s kovanimi okenskimi mrežami in lesenimi polkni. Hiša je ohranila prvotno tlorisno zasnovo z manjšimi vsebinskimi spremembami.
Primerno ohranjena stanovanjska hiša iz 2. polovice 19. stoletja predstavlja značilno vaško arhitekturo ravninskih predelov tega območja.
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
- posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbene substance, posamezne arhitekturne detajle, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega območja,
- prepoved vseh posegov v tloris in gabarite stavbe, stavbne člene, razen vzdrževalnih posegov,
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala,
- prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
Zavarovano območje je namenjeno:
- trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot,
- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem,
- učno-demonstracijskemu delu,
- znanstveno-raziskovalnemu delu.
M=1:2880
24970
Cezanjevci - Domačija Dunaj
Cezanjevci
23, 24
Parc.št.: 250/1, 250/2 k.o. Cezanjevci.
Domačijo sestavljajo stanovanjska hiša in niz gospodarskih poslopij s preužitkarsko hišo. Hiša je bila zgrajena okrog leta 1920, gospodarska poslopja konec 20-ih let 20. stoletja. Zidana pritlična hiša, s podolžno vhodno stranjo stoji na začetku strnjene obcestne vasi. Pokriva jo opečna dvokapnica. Glavno obcestno sedemosno fasado krasi bogata fasadna profilacija z ambiciozno zasnovanim glavnim portalom. Ohranjena je večina prvotnega stavbnega pohištva z okovjem. Okna so lesena dvokrilna z delitvijo kril na tri polja. Opremljena so z okenskimi mrežami in lesenimi polkni. Glavna dvokrilna lesena vhodna vrata z izjemnim okovjem so prava mizarska mojstrovina. Hiša je delno podkletena. Ohranila je prvotno tlorisno zasnovo. Le kuhinja z razširitvijo na dvoriščni gank ima nekoliko spremenjeno obliko. Gospodarska poslopja so večinoma zidana, delno lesena. Pokriva jih opečna dvokapnica. So ločena od stanovanjske hiše in tvorijo zaključeno celoto v obliki črke "U". Zadnja v nizu stavb je nadstropna preužitkarska hiša, ki stoji ob cesti. V kletnem predelu je vinska klet. V pritličju s cestne strani je dvoje vrat. Ena vodijo v zrnsko klet, druga v nadstropje v bivalni del hiše. Ohranjeno je celotno stavbno pohištvo z
okovjem in del notranje opreme.
Domačija Dunaj je primer večjega kmečkega gospodarstva 20-ih let 20. stoletja, ki z arhitekturnega vidika daje poseben pečat vaškemu ambientu ravninske vasi ljutomerske okolice.
8889
Cezanjevci - Domačija Ravter
36
Parc. št.: 263/3 k.o. Cezanjevci.
Pritlična zidana hiša, ki stoji z bočno stranjo pravokotno na cesto, tvori z gospodarskimi poslopji dom v ključ. Stanovanjska hiša s poudarjenim glavnim vhodom in bogato fasadno profilacijo, je podolžnega tlorisa. Pokriva jo strma opečna dvokapnica. Okna so dvokrilna predeljena, opremljena s polkni in kovanimi mrežami.
Celoten kompleks domačije je dobro ohranjen primer panonskega ljudskega stavbarstva iz 19. stoletja. Kot taka ima pomemben ambientalni značaj v strnjenem obcestnem naselju.
8890
Cezanjevci - Gostilna Lipovec
40
Parc. št.: 275/2 del k.o. Cezanjevci.
Pritlična, delno podkletena zidana hiša iz leta 1892 stoji v središču strnjenega naselja. Hišo pokriva opečna dvokapnica. Na njej stojita dva rahlo profilirana zidana dimnika. Vhod v nekdanjo gostilno poudarja na dveh stebrih sloneč nadstrešek, zaključen s trikotnim čelom. Nad vhodom je ohranjen kovani izvesek nekdanje gostilne. Hišo krasi preprosta fasadna profilacija s poudarjenimi vogali in strešnim zidcem, ki je profiliran in okrašen s točkastim nizom. Vsa okna so lesena, dvokrilna in deljena na tri polja. Opremljena so s kovanimi križi in lesenimi polkni.
Poleg še ohranjenih arhitekturnih kvalitet, je hiša je primer podeželskega stavbarstva, ki je združevala tako bivanjsko kot gostinsko dejavnost.
24972
Cven - Stara žrebarna
Cven
83
Parc. št.: 915/4, 915/8, 915/9 k.o. Cven.
Od srede 19. stoletja je bil Cven središče napredne konjereje. Lukavški graščak Avgust Schenkel je leta 1875 združil napredne konjerejce v t.i. Dirkalno društvo, ki je na Cvenu uredilo posebno dirkališče. Posestnik z graščine Radvanje pri Mariboru je priskrbel nekaj ameriških plemenskih žrebcev za cvensko žrebarno.
Tu so s križanjem vzgojili
murskopoljsko pasmo. Od leta 1910 je bila cvenska žrebarna središče reje žrebcev. Po II. svetovni vojni so nekdanjo žrebarno preuredili v hleve za govedo.
Cvenska žrebarna je kompleks osrednje nadstropne stavbe, kjer je živel oskrbnik in dveh stranskih traktov nekdanjih konjskih hlevov v obliki črke U. Osrednja stanovanjska hiša in nekdanji hlevi so prekriti z opečno dvokapnico s čopom. Stanovanjski del je ohranil predvsem notranji tloris in del notranjega stavbnega pohištva. Zunanja okna in vrata so novejšega datuma. Delno je ohranjena preprosto oblikovana fasadna profilacija z reliefno poudarjenimi vogalnimi stebri. Na dvoriščni fasadi so v nadstropju delno vidni reliefno poudarjeni šivani robovi. Zatrep na zadnji fasadi delijo tri manjša zaprta okna s segmentno zaključenim lokom, pod čopom jim sledijo tri v isti vrsti ležeča manjša pravokotna slepa okna. V pritličnem delu v osrednji osi so večja lesena dvokrilna vrata, ki zapirajo portal s potlačenim lokom.
Na fasadah hlevov, ki nadaljujejo celoten kompleks v U, si v nizu sledijo poudarjeni segmentno oblikovani loki nekdanjih vratnih odprtin.
Stara cvenska žrebarna, nekdanje središče priznane konjereje, predstavlja edinstven primer stavbne dediščine. Z etnološkega vidika je imela vplivno vlogo v načinu življenja vaščanov Cvena kakor sosednjih vasi. Kot taka daje poseben pečat širšemu vaškemu območju.
8892
Godemarci - Domačija Marjaš
GODEMARCI
Godemarci
Parc. št.: 907/2 k.o. Godemarci.
Domačija, ki jo sestavljajo stanovanjska hiša in gospodarski objekti, leži v dolini razloženega naselja in je oblikovana v ključ. Stanovanjska hiša je zidana v podolžnem tlorisu, krita je z opečno dvokapnico in ima bogato fasadno dekoracijo. V zatrepu pod slemenom je med oknoma ohranjena niša in nad njo podstrešna lina. Hiša je delno podkletena. Glavni vhod je v osrednji osi. Ima lesena profilirana dvokrilna vrata. Zadnji vhod pa je pod podaljšanim strešnim napuščem na dvoriščni strani.
Kompleks stanovanjske hiše z gospodarskimi poslopji predstavlja dobro ohranjeno in značilno panonsko domačijo trdnega kmeta s konca 19. stoletja.
8900
Godemarci - Domačija Strnišč
42
Parc. št.: 676, 680/1, 680/2, 680/3, 680/4, 680/5 k.o. Godemarci.
Domačija leži v dolini razloženega naselja nedaleč od glavne ceste. Sestoji iz visoko pritlične stanovanjske hiše, ki je z dvoriščnimi lesenimi vrati povezano v L krak s podolžnim gospodarskim poslopjem, kjer so svinjak, skedenj in zidana vinska klet. Zidana delno podkletena stanovanjska stavba je z glavnim stebriščnim vhodom obrnjena na cestno stran. Zadnji dvoriščni vhod v stanovanjski del je pod podaljšanim napuščem. Hišo pokriva opečna dvokapnica. Krasi jo značilna rustikalna fasadna profilacija s poudarjenimi šivanimi robovi in stebri, ki se nizajo na glavni in stranski fasadi. Ohranjena je večina stavbnega pohištva. Okna so lesena dvokrilna z delitvijo kril na tri polja. Ščitijo jih lesene polkne. Hiša je ohranila prvotno tlorisno zasnovo. Večje gospodarsko poslopje, ki zapira zahodno mejo domačije, je zidano in pokrito z opečno dvokapnico. Široki napušč podpirajo leseni stebri. V sklopu domačije se je ohranil leseni svinjak z opečno dvokapnico. Celoten sklop stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij je primer panonske kmetije z začetka 20. stoletja, nekdaj razširjen na tem območju.
1220
Gornje Krapje - Domačija Babič
GORNJE KRAPJE
Krapje
5
Parc. št.: 8/2 del k.o. Krapje.
Nizka, pritlična, zidana hiša stoji v križišču cest strnjenega naselja. Pokriva jo čokata opečna dvokapnica z enostranskim čopom. Obe stranski fasadi se ponašata s poudarjeno fasadno dekoracijo okoli oken v pritličju in v zatrepu. Večja pokončna okna so predeljena in opremljena s polkni in mrežami. Ohranjen tloris sledi vzorom trških in gostilniških hiš z dvema kuhinjama: prednjo in zadnjo.
Gospodarska poslopja mlajšega nastanka so razporejena v L. Skedenj, zrnska klet in svinjski hlevi stojijo samostojno. Ohranjen je tudi vodnjak pod strešnim napuščem.
Ob svojem nastanku je domačija kot kompleks stanovanjskega dela in gospodarskih poslopij predstavljala ambiciozno in kvalitetno oblikovanje kmečke arhitekture, kar je danes ohranila le stanovanjska hiša.
8856
Jeruzalem - Dvorec Jeruzalem
JERUZALEM
Jeruzalem
8
Parc. št.: 316/3 k.o. Plešivica.
Dvorec Jeruzalem je nadstropna zidana stavba z glavno fasado obrnjeno na vzhod. Na zahodni strani se stika s pritličnim prizidkom novejšega datuma, zgrajen na mestu nekdanjega gospodarskega poslopja s prešo. Osrednjo os glavne vzhodne fasade poudarja polkrožni nekoliko potlačen kamniti portal z letnicama 1652 in 1963. Taisto os v nadstropju nadaljuje balkon pravokotne oblike s preprosto oblikovano kovano ograjo, kot repliko prvotnega lesena balkona iz 20-ih let 20. stoletja. Stavbo pokriva dokaj strma opečna dvokapnica z delnim čopom. Je v celoti podkletena. Ogromna obokana klet s t.i. češkimi kapami je v osnovi ohranila prvotno tlorisno zasnovo. Prvotna tlorisna razporeditev prostorov se je v večji meri ohranila tudi v pritličju.
Leseno stavbno pohištvo datira iz zadnje večje obnove leta 2007. Izdelano je po vzoru zadnjih ohranjenih primerov oken. Dvokrilna okna imajo značilno delitev kril na tri polja. Zaščitena so z lesenimi lamelnimi naoknicami.
Vsa kletna okna so ohranila kamnite okenske okvirje in delno kovane okenske mreže.
Obstoječa fasadna profilacija je preprosto oblikovana. Sama delitev je nakazana z barvo fasade in posameznih detajlov. Reliefno sta poudarjena le temeljni zidec z zobom in profiliran sims.
V osnovi v 17. stoletju nastala dominantna stavba nam kaže danes poznobaročno podobo iz preloma 18. in 19. stoletja, s prvimi večjimi obnovitvenimi posegi v 30- ih letih 20. stoletja in zadnjo celovito obnovo v letu 2007.
Gre za enega izmed še ohranjenih tipov vinogradniške zidanice, ki je konec 19. stoletja poleg gospodarske vsebine pridobila še stanovanjsko.
- varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
- posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbene substance, posamezne arhitekturne detajle, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega območja;
- prepoved vseh posegov v tloris in gabarite stavbe, stavbne člene, razen vzdrževalnih posegov;
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala;
- prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. Zavarovano območje je namenjeno:
- trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot;
- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem;
- učno-demonstracijskemu delu;
8893
Jeruzalem - Šafarska hiša
Parc. št.: 305/1 k.o. Plešivica.
Nekdanja "šafarska" hiša, kjer je živel oskrbnik viničarjev veleposestnikov, stoji pod cerkvijo v vasi. Je zidana pritlična stavba z gladko fasado. Pokriva jo strma opečna dvokapnica. Okna so dvokrilna, predeljena, zaščitena s kovinskimi križi. V hiši je ohranjen pravokotni tloris z dolgo vežo, banjasto obokano kuhinjo, sobami in štiblcom. Velike vinske obokane kleti so dostopne iz veže.
Stavba je zaradi ohranjene tlorisne zasnove pomemben spomenik ljudske arhitekture, ki odraža bivalne razmere in način življenja oskrbnikov vinogradniških veleposestnikov do začetka II. svetovne vojne.
8888
Mala Nedelja - Domačija Senčar
MALA NEDELJA
Mala Nedelja
32
Parc. št.: 8/1, 8/2, 8/3, 8/5, 8/6, 8/7 k.o. Bučkovci.
Domačija leži v neposredni bližini cerkve sredi gručastega naselja. Sestavljajo jo stanovanjska hiša in gospodarski objekti. Pritlična zidana stanovanjska stavba, delno podkletena, sestoji iz dveh delov. Prvotni, v tlorisu podolžni hiši je bil prizidan del tako, da celota tvori v tlorisu kvadrat, strešini obeh objektov pa sta združeni v obliki črke T. Vhod v
hišo je pod napuščem, ki ga podpirajo trije leseni stebri. Fasado s poudarjenimi okenskimi okvirji, dopolnjuje leseno stavbno pohištvo. Okna so dvokrilna s krili deljenimi na tri polja opremljena z železnimi okenskimi mrežami in polkni. Gospodarska poslopja stojijo ločeno od hiše. To so konjski hlev, svinjak, drvarnica. Ves kompleks obdaja lesena ograja.
Domačija je dobro ohranjen tip v 19. stoletju nastalega večjega kmečkega gospodarstva in trgovske dejavnosti, saj so se lastniki ukvarjali z kmetijstvom in trgovino. S svojo arhitekturno pojavnostjo celotna domačija daje vaškemu ambientu poseben pečat.
24973
Mala Nedelja - Lončarjeva hiša
35
Parc. št.: 236/2 del k.o. Bučkovci.
Hiša želarja stoji ob cesti na začetku vasi. Pritlično zidano hišo na kamnitih temeljih pokriva opečna dvokapnica z rahlo profiliranima dimnikoma. Glavno obcestno fasado v osrednji osi krasi zaprta veža z nišo s kapelico. Glavni portal krasijo lesena masivna dvokrilna vrata z okovjem. Polovico vratnic ščiti kovana dekorativna mreža Hiša ima
bogato fasadno profilacijo s poudarjenimi vogali in okenskimi okvirji s temeniki. Ohranjeno je vso leseno stavbno pohištvo z okovjem. Okna so lesena dvokrilna z delitvijo kril na tri polja. Ščitijo jih kovane mreže in lesena polkna. Hiša ima ohranjen prvotni tloris - priklet, predja hiša, zadja hiška, kuhja in štiblc. Podkletena je samo polovica hiše. Kletni oboki so opečni in nekoliko plitki.
Hiša na svojstven način predstavlja del bivalne kulture na nekdanji želarski domačiji iz začetka 20. stoletja.
24974
Mala Nedelja - Meglova hiša
27
Parc. št.: 90/3 k.o. Bučkovci.
Mogočna nadstropna hiša, zgrajena 1911, stoji ob cesti v samem vaškem jedru. V pritličnem delu je trgovina, nadstropni del urejen v posamezna stanovanja. Ima dokaj specifično tlorisno zasnovo. Sestoji iz osrednjega enonadstropnega dela, ki ga pokriva opečna dvokapnica in dveh stranskih krakov, ki zaključujeta stavbno celoto. Oba kraka, ki
sta od osrednjega dela višja za nadstropje, pokriva opečna dvokapnica. Hiša ima v zadnjem, dvoriščnem delu, večjo teraso s kovano ograjo. Ohranjena je večina prvotnega stavbnega pohištva. Večja lesena dvokrilna pokončna okna z delitvijo kril na tri polja, ščitijo lesene polkne in v pritličnem delu še kovani okenski križi. Glavna vhodna dvokrilna vrata s cestne strani na svojstven način dopolnjujejo glavno fasado in s tem poudarjajo mogočnost stavbe. Historična fasada je ohranila delitev in posamezne detajle značilne za prvo desetletje 20. stoletja.
Meglova hiša je primer trške arhitekture postavljene v strnjeno vaško jedro slovenjegoriškega gričevja, ki je na svojstven način dala poseben pečat vaškemu okolju. Prav tako gre za primer stavbne dediščine, kjer sta se dopolnjevali bivalna in delna trgovska dejavnost.
1472
Moravci v Slovenskih goricah - Grabnarjeva klečaja
MORAVCI V SLOVENSKIH GORICAH
Moravci v Slovenskih goricah
127a
Parc. št.: 1239 k.o. Moravci.
Vinska klet (klečaja) je dvocelična stavba. Je nepodkletena in stoji na začetku raztegnjenega slemenskega naselja. Grajena je v značilni kladni konstrukciji. Ometana je z ilovico. Le zatrepni leseni del je neometan. Vhod je s strani. Vanjo sodijo dvojna lesena vrata, notranja so polna, zunanja pa mrežasta. Ostrešje je predelano in prekrito z neustrezno salonitno kritino.
Klečaja iz 2. polovice 18. stoletja je ena v nizu ohranjenih tovrstnih manjših gospodarskih poslopij.
1226
Moravci v Slovenskih goricah - Muršičeva klečaja
127
Parc. št. 1236 k.o. Moravci.
Enocelična, nepodkletena, lesena in ometana stavba s spremenjenim ostrešjem in opečno kritino stoji na sredi sklopa treh lesenih stavb v raztegnjenem slemenskem naselju. Ima kvadraten tloris in vhod iz sprednje strani. Grajena je v kladni konstrukciji. Na stavbi je še mestoma ohranjen prebeljen ilovnat omet.
Stavba s konca 19. stoletja predstavlja tip manjšega gospodarskega poslopja značilnega za vinogradniška območja in taka daje poseben pečat samemu ambientu.
1222
Moravci v Slovenskih goricah - Šijančeva klečaja
21
Parc. št.: 222/2 del k.o. Moravci.
Lesena in ometana, v kladni konstrukciji grajena klet pravokotnega tloris, stoji vzdolž kolovoza v naselju. Nekdanjo slamnato streho je nadomestila opečna dvokapnica. Vhod v klet je z bočne strani. Krasi ga dvoje vrat, notranja in zunanja mrežasta. Stavba ima dva prostora in ni podkletena. V zgornjem delu nad dekorativnim vratnim okovjem se odkriva letnica 176...(?).
Klečaja predstavlja redek še ohranjen primer vinskih kleti značilnih za vinogradniška območja iz 2. polovice 18. stoletja.
24975
Moravci v Slovenskih goricah - Trstenjakova klečaja
114
Parc. št.: 1098 del, 1106 del k.o. Moravci.
Klečaja stoji sredi stegnjenega slemenskega naselja. Je lesena dvocelična stavba, grajena v kladni konstrukciji in delno ometana. Pokriva jo novejša opečna dvokapnica. Nekoč dvolastniško gospodarsko poslopje, ima dvoje ločenih vhodnih vrat. Na enih so ohranjena značilna zunanja lesena mrežasta vrata.
Klečaja iz 19. stoletja nadaljuje tradicijo tovrstnega stavbarstva značilnega za vinorodno območje, ki je rabilo kot shramba za vino.
1224
Moravci v Slovenskih goricah - Vaški vodnjak
116a
Parc. št.: 1055 del k.o. Moravci.
Vaški studenec stoji ob cesti sredi naselja. Je pravokotne oblike. Sestoji iz lesenega ohišja, ki ga pokriva opečna dvokapnica in ohranjenega starejšega mehanizma. Studenec "na vedrice" iz 2. polovice 19. stoletja je eden redkih ohranjenih značilnih objektov na slemenih, kjer je talna voda zaradi konfiguracije tal težko dostopna.
1225
Moravci v Slovenskih goricah - Županova klečaja
127b
Parc. št.: 1230 k.o. Moravci.
Manjša stavba stoji na slemenu v razloženem naselju. Grajena je v leseni kladni konstrukciji. Je ometana. Vidne so sledi apnenega beleža. Je delno podkletena. Pokriva jo opečna dvokapnica. Ima majhna lesena kvadratna okna z okenskimi mrežami in polnimi polkni.
Stavba iz zadnje četrtine 19. stoletja je primer ohranjene stavbne dediščine značilne za območje Slovenskih goric.
1227
Mota - Domačija Rajh
MOTA
Mota
30
Parc. št.: 48, 48/1, 48/5, 48/6, 48/7, 48/8, 48/9, 48/10, 48/11, 48/12, 48/13 k.o.
Mota.
Sredi obcestnega naselja stoji mogočna podolžna, pritlična, delno podkletena vaška gostilna s trgovino. Pokriva jo opečna dvokapnica. V osrednjem delu obcestne kapi sta dve strešni okni (frčadi). Na glavni cestni fasadi sta dva glavna vhoda v nekdanjo gostilno in trgovino. Dostop omogoča podolžno dvoramno stopnišče s platojem in balustradno ograjo. Na steni stopnišča ob cesti so ohranjeni kovani obroči za privez konjev. Okna so velika, pokončna dvokrilna, s kovanimi mrežami. Na kletnih oknih so kovane lopute. Glavna cestna in stranski fasadi krasijo poudarjeni talni in strešni zidec z profiliranimi vogalnimi vertikalami, poudarjenimi okenskimi okvirji in policami. V obeh zatrepi sta dve manjši okni z polnimi lesenimi polkni. Z dvoriščne strani je dostopen bivalni del domačije. Vzdolž jugo-vzhodne polovice hiše je večja terasa z balustradno ograjo, kjer je bilo nekdaj plesišče. Na zahodni obcestni strani se s stanovanjsko stavbo v L stika gospodarsko poslopje s širokim napuščem na dvoriščni strani. Gospodarska poslopja sestavljajo nadstropna žitna (zrnska) klet z lesenim gankom, kleti, hlevi in preša. Posebej stojijo še skedenj, drvarnica in svinjski hlevi. Celotna domačija je ograjena z žičnato ograjo.
Celoten kompleks je ob arhitekturnih kvalitetah pomemben predvsem zaradi svoje dolge in močne gostilniške tradicije, pri čemer vse njegove arhitekturne sestavine odražajo nekdanji ekonomski status lastnikov ob prelomu iz 19. v 20. stoletje.
24976
Mota - Domačija Žitek
Parc. št.: 129/2 k.o. Mota.
Domačijo na L sestavljajo pritlična zidana stanovanjska hiša, ki se v daljšem L- kraku nadaljuje v gospodarsko poslopje. Stanovanjska stavba predstavlja reprezentančni del celotne domačije večjega kmeta. Z glavno izjemno bogato profilirano fasado stoji vzdolž vaške ceste. Osrednjo os poudarja glavni portal z dvokrilnimi masivnimi vrati, ki so izjemna mizarska mojstrovina. Hišo pokriva opečna dvokapnica. Vso prvotno stavbno pohištvo je v celoti ohranjeno. Okna so lesena dvokrilna z delitvijo kril na tri polja, zaščitena z okenskimi mrežami in lesenimi polkni. Gospodarsko poslopje, ki se stika s stanovanjsko stavbo prekriva opečna dvokapnica.
Domačija je primer večjega kmečkega gospodarstva s konca 19. stoletja. Stanovanjska hiša, zgrajena leta 1892, predstavlja ambiciozno arhitekturo zasnovano po trških vzorih, preneseno v ravninske vasi.
1229
Noršinci pri Ljutomeru - Domačija Vogrinec
NORŠINCI PRI LJUTOMERU
Noršinci pri Ljutomeru
39
Parc. št.: 876/1 del, 876/2 k.o. Noršinci.
Lesena, ometana in pobeljena stavba podolžnega tlorisa stoji ob koncu naselja. Pokriva jo opečna dvokapnica Vhodna fasada ima večja predeljena okna s kovinskimi mrežami in polkni. Vratnice glavnega portala so bogato profilirane. Gospodarska poslopja so postavljena v L. Na hlevskem tramu je ohranjena letnica nastanka hiše 1802.
Stavba iz začetka 19. stoletja je na zunaj ohranila vse značilnosti panonskega podeželskega stavbarstva. Današnja oblika priča o razvoju in spremembah bivalnega okolja kmečkega prebivalstva na tem področju skozi čas.
1228
Noršinci pri Ljutomeru - Gostilna Vaupotič
14
Parc. št.: 787 k.o. Noršinci.
Nizka pritlična stavba izrazito podolžnega tlorisa stoji ob cesti sredi gručaste vasi. Pokriva jo opečna dvokapnica. Glavna vhodna fasada ima enajst večjih pokončnih lesenih dvokrilnih oken deljenih na polja. Vsa okna so opremljena s kovanimi mrežami, polkni in kamnitimi karnisami. Vogali hiše so poudarjeni z rustikalnimi robovi. Prav tako so
poudarjeni ostali elementi fasadne profilacije, kot temeljni in strešni zidec. Glavna vhodna vrata v osrednji osi so masivna z ohranjenim okovjem. Nad portalom je s fasadno profilacijo poudarjena strešica.
Na severni strani se hiša stika z novejšim gospodarskim poslopjem in tako tvori obliko domačije na ključ.
Nekdanja gostilna, zgrajena v začetku 90-ih let 19. stoletja z bogatimi stavbnimi elementi je primer reprezentančne gostinske arhitekture tega časa in kot taka na svojstven način izpričuje način življenja gostilničarjev v vaškem prostoru.
8894
Nunska Graba - Kodoličeva zidanica
NUNSKA GRABA
Nunska Graba
15
Parc. št.: 236/3, 236/4, 236/5, 237 k.o. Nunska Graba.
Sredi razloženega naselja stoji večja nadstropna, podkletena zidanica v tlorisni obliki črke T. Pokriva jo strma opečna dvokapnica. Zatrepi so obloženi z lesenimi opaži, prostori pod slemeni pa izpolnjeni z leseno dekoracijo. Lesena okna v nadstropju so dvokrilna in deljena. Opremljena so s polkni. Obokani so veža, kuhinja in kleti. Stavbi je v L-kraku priključen gospodarski del s prešo, kletmi in polkni.
Kodoličeva zidanica je ena redkih še ohranjenih gosposkih zidanic iz 2. polovice
19. stoletja v vinogradniškem zaledju Ljutomera. Hkrati predstavlja enega pomembnih gospodarskih in arhitekturnih spomenikov tega območja.
1231
Precetinci - Lebaričeva klečaja
PRECETINCI
Precetinci
Parc. št.: 116/2 k.o. Precetinci.
Vinska klet (klečaja) stoji ob cesti v razloženem naselju. Je lesena, grajena v kladni konstrukciji, kjer so vidni ostanki ometa. Pokriva jo opečna dvokapnica. Vhod v klečajo je s strani.
Klečaja z letnico 1724 na vratih, je primer tipa gospodarskega poslopja razširjenega v tukajšnjih vinorodnih območjih.
8896
Stara Cesta - Domačija Senčar
STARA CESTA
Stara cesta
Parc. št.: 384 k.o. Stara cesta.
Manjša domačija na vogel leži v razloženem naselju s hrbtno fasado gospodarskega dela vzdolž ceste. Grajena je iz lesa, ometana in beljena, talni pas je sive barve. Dvokapnica je krita z neustrezno pločevinasto streho. Stavba ima značilno tlorisno zasnovo s posebnim vhodom v stanovanjski del - veža (priklet), kuhinja (kunja) hiša (iža) in klet (pivnica). Gospodarska poslopja, ki so na hišo postavljena v L, imajo ločene vhode z dvorišča pod napuščem. Vso stavbno pohištvo je leseno. Vrata v stanovanjski del so novejša, le vrata v gospodarska poslopja so prvotna z ohranjenim celotnim okovjem. Večina oken je lesenih kvadratne oblike z delitvijo na štiri polja.
Stavba je značilna lesena panonska domačija iz konca 19. stoletja.
8897
Stročja vas - Domačija Puconja
STROČJA VAS
Stročja vas
44
Parc. št.: 235/1, 235/2 k.o. Stročja vas.
Domačija Puconja stoji ob glavni cestni povezavi Ljutomer - Razkrižje na koncu strnjene vasi. Sestoji iz hiše, na katero so v "L" prizidana gospodarska poslopja. Visoko pritlična stanovanjska hiša predstavlja osrednji del domačije. Zgrajena je bila leta 1910. Hišo pokriva opečna dvokapnica. Je v celoti podkletena. V osrednjem rizalitnem delu glavne južne fasade se nahaja glavni vhod s preprostim enojnim stopniščem s kamnito ograjo. V notranjost hiše skozi glavni vhod vodijo masivna hrastova dvokrilna vrata z rezbarskimi detajli. Večja lesena okna so dvokrilna z delitvijo na polja. Opremljena so s kovanimi mrežami in lesenimi polkni. Fasado členijo reliefno poudarjene okenske obrobe
in pilastri.
Dobro ohranjena domačija srednje velikega posestnika predstavlja primer podeželskega stavbarstva panonskega območja. Tlorisna zasnova in zunanja podoba so odraz vzora trške arhitekture iz začetka 20. stoletja. Hkrati velja za dober primer kvalitetne vaške gradnje.
8898
Vogričevci - Domačija Trstenjak
VOGRIČEVCI
Vogričevci
13
Parc. št.: 954, 956/4 k.o. Branoslavci.
Domačijo sestavljajo stanovanjska hiša in gospodarska poslopja. Pritlična zidana hiša stoji z značilno panonsko arkadno vhodno lopo in dvoramnim stopniščem vzdolž ceste. Hiša je delno podkletena, pokrita s strmo opečno dvokapnico. Krasi jo bogata fasadna profilacija. Vsa okna so lesena, dvokrilna z delitvijo kril na tri polja, zaščitena z okenskimi mrežami in lesenimi žaluzijami. Glavni vhodni portal krasijo masivna vrata z zastekljenimi polji in kovano mrežo ter ohranjenim prvotnim okovjem. Večje zidano gospodarsko poslopje z dekorativnimi opečnimi mrežami stoji v zamiku pravokotno na hišo in ustvarja značilen L-krak. Ostala poslopja stojijo ločeno od ostalega dela domačije.
Domačija predstavlja ambiciozno in po trških vzorih grajeno vaško arhitekturo značilno za premožnejše kmečko gospodarstvo prve polovice 20. stoletja.
Naselbinski spomeniki
24977
Krapje - Vaško jedro Gornje Krapje
naselbinski
KRAPJE
Parc. št.: 1/1, 1/2, 1/3, 3, 4/1, 4/2, 6, 7/1, 7/2, 7/3, 8/1, 8/2, 11/1, 11/2, 13/1, 13/2, 14/1, 14/2, 15/1, 15/2, 15/3, 15/4, 15/5, 16/1, 16/2, 16/3, !7/1, 17/2, 17/3, 18/1,
18/2, 19, 20, 21, 22, 23/1, 23/2, 23/3, 24, 25/1, 25/2, 25/3, 25/4, 25/5, 25/6, 27/1,
27/2, 27/3, 27/4, 29, 31/1, 31/2, 32, 33/1, 33/2, 33/3, 34, 35, 36, 37, 38/1, 38/2,
41/1, 41/2, 43/1, 43/2, 43/3, 43/4, 43/5, 43/6, 43/7, 43/8, 43/9, 43/10, 43/11, 43/12,
44, 63/2, 584/1, 584/2, 584/3, 585 del, 590 del, 621, 622, 623, 625 k.o. Krapje.
Gornje Krapje je strnjeno gručasto naselje. Krapje se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz leta 1265/67. Takrat je obstajal strelski dvorec. Od leta 1443 se Gornje Krapje ločuje od Spodnjega Krapja. Konec 17. in v začetku 18. stoletja so vas izropali Kruci.
V vasi se je ohranil manjši osrednji trg z vaško lipo in vaškim vodnjakom. Ohranila se je večina prvotnih stanovanjskih hiš pritličnega gabarita in bogate fasadne profilacije iz 2. polovice 19. stoletja. Hiše so s čelno fasado obrnjene na vaški osrednji prostor. Dvorišča za hišo uokvirjajo gospodarska poslopja.
Vas je večinoma ohranila značilen raster zazidave.
Varujemo vse primarne elemente arhitekturne in urbanistične ureditve kot: gabarite, potek režima: slemen, fasade, tipe in naklone strešin, prvotno parcelacijo. Dovoljeni so le posegi za obnovo in valorizacijo spomeniških kvalitet naselja.
407
Ljutomer - Mestno jedro
Parc. št.: 1768, 1769, 1770, 1770/1, 1770/2, 1770/3, 1770/4, 1770/5, 1770/6, 1770/7, 1770/8, 1771, 1772, 1773, 1774, 1775, 1776, 1777, 1824, 1825, 1826,
1827, 1828, 1829, 1830, 1831/2, 1945, 1946, 1947, 1948, 1949, 1950, 1951/1,
1951/2, 1951/3, 1952, 1953/1, 1953/2, 1954, 1955, 1956/1, 1956/2, 1957/1,
1957/2, 1958, 1959/1, 1959/2, 1959/3, 1960, 1961, 1962/1, 1962/2, 1962/3,
1962/4, 1963, 1964, 1965, 1966/1, 1966/2, 1966/3, 1967/1, 1967/2, 1967/4, 1968,
1969/1, 1969/2, 1969/3, 1969/4, 1969/5, 1970/1, 1970/2, 1970/3, 1970/4, 1970/5,
1970/6, 1971, 1972/1, 1972/2, 1973/1, 1973/2, 1974, 1975, 1976/1, 1976/2,
1977/1, 1977/2, 1977/3, 1977/4, 1978, 1979, 1980/1, 1980/2, 1982, 1983, 1984,
1985, 2068, 2069, 2070, 2071, 2072, 2073, 2074/1 del, 2075/1, 2075/2, 2076,
2077, 2078, 2080, 2081, 2082, 2083, 2084, 2085, 2086/1, 2086/2, 2087, 2088,
2089, 2090, 2091/1, 2091/2, 2091/3, 2092, 2093, 2094, 2095/1, 2095/2, 2096,
2097, 2098, 2099, 2100, 2101/1, 2101/2, 2101/3 2102/1, 2102/2, 2103, 2104,
2105, 2106, 2107, 2108, 2109, 2110, 2111, 2112, 2113, 2114, 2115, 2116, 2117,
2118/1, 2118/2, 2119/1, 2119/2, 2120/1, 2120/2, 2121/1, 2121/2, 2123/1, 2123/2,
2123/3, 2124/1, 2124/2, 2124/3, 2125/1, 2125/2, 2125/3, 2125/4, 2126/1, 2126/2,
2126/3, 2127/1, 2127/2, 2127/3, 2127/4, 2128/1, 2128/2, 2129/1, 2129/2, 2130/1,
2130/2, 2130/3, 2131, 2132, 2134/1, 2134/2, 2136, 2137/1, 2137/2, 2138, 2139,
2140, 2141, 2142, 2143, 2144, 2145, 2146, 2147, 2148/1, 2148/2, 2148/3, 2151,
2152, 2153/1, 2153/2, 2153/3, 2154/1, 2154/2, 2154/3, 2154/4, 2155, 2156,
2157/1, 2157/2, 2158, 2159, 2160/1, 2160/2, 2161, 2162, 2163, 2164/1, 2164/2,
2165/1, 2165/2, 2166/1, 2166/2, 2167, 2168, 2169, 2171/1, 2171/2, 2172, 2173,
2174, 2201/1, 2202, 2203, 2204, 2205, 2207, 2208, 2209, 2210, 2211, 2212, 2213,
2214, 2215, 2218, 2222, 2224, 2225, 2226, 2227, 2228, 2229, 2230, 2232, 2233,
2234, 2235, 2236, 2237, 2238, 2239, 2240, 2241, 2242, 2243, 2244, 2245, 2246,
2256/1 del, 2256/2, 2257/1, 2257/2, 2258, 2259, 2274, 2275/1, 2275/2, 2276,
2277, 2278/1, 2278/2, 2279, 2281, 2282, 2283, 2284, 2285, 2286, 2287, 2288,
2289, 2293 del, 2294, 2295, 2296, 2297/1, 2297/2, 2298, 2299, 2300, 2301/1,
2301/3, 2302, 2303, 2304, 2305/1, 2305/2, 2305/3, 2305/4, 2305/5, 2305/6,
2308/1, 2308/2, 2308/3, 2309/1, 2309/2, 2309/3, 2310/1, 2310/2, 2310/3, 2312,
2316/1, 2316/2, 2318/1, 2318/2, 2319/1, 2319/2, 2320/1, 2320/2, 2320/3, 2320/4,
2321/1, 2321/2, 2322/1, 2322/2, 2322/3, 2322/4, 2322/5, 2323/1, 2323/2, 2323/3,
2324, 2325, 2326, 2327, 2328, 2343/1, 2343/2, 2549, 2556 del, 2557, 2558, 2841,
2845/1 del, 2845/5, 2845/6, 2847/1, 2848 del, 2849 del, 2850 del, 2851/3 del, 2851/18 k.o. Ljutomer.
Tlorisno mrežo mesta danes sestavljajo trije trgi: Glavni trg, Stari trg in Miklošičev trg - katere med seboj povezujejo ulice: Vrazova, Postružnikova, Kerenčičeva ulica. Glavno prometno in komunikacijsko os skozi mesto predstavljajo Ormoška cesta - Glavni trg in Prešernova cesta. Mestna parcelacija je, razen na najstarejšem Starem trgu, kjer so
deloma še ohranjene ozke parcele, iz 19. stoletja. Stavbe zavzemajo celotno širino parcel. Posledica slednjega je strnjena mestna zazidava. Gabaritne višine mesta so večinoma enonadstropne, glavni poudarek je župna cerkev sv. Janeza Krstnika, ki se dviguje nad ostala poslopja.
Naselitvena kontinuiteta Ljutomera sega v pradavnino, v čas Keltov in Ilirov, za časa rimske vladavine se je kultura znatno dvignila. Srednjeveška naselbina se je razvila pod prvotnim ljutomerskim gradom, ki je stal na hribu tik nad mestom. Bil je obrambni stolp, ki so ga postavili solnograški nadškofje. Mesto se prvič omenja leta 1211 kot Luetenwerde, kasneje se ime še večkrat spremeni. V letih 1265 - 67
se prvič omenja kot trg v katerem se je odvijala živahna obrtna in trgovska dejavnost. Po letu 1848 se je začel razvijati v upravno in gospodarsko središče Prlekije. 1927 je postal mesto. Danes kaže mesto večinoma podobo iz druge polovice 19. stoletja s klasicističnimi, bidermajerskimi ali historicističnimi fasadami. Večina starejših stavb se skriva za mlajšimi fasadami. Kljub temu je Ljutomer kvaliteten historični organizem, ki mu lahko z ustreznimi posegi spomeniško vrednost še zvišamo.
- varovanje kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin urbanizma po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;
- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov. Zavarovano območje je namenjeno:
- trajni ohranitvi kulturnih, urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot;
- povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
- prezentaciji kulturnih vrednot;
- znanstveno-raziskovalnemu delu;
- - stanovanjski, kulturni, poslovni in storitveni dejavnosti.
M=1:2000
1187
Mala Nedelja - Vaško jedro
Parc. št.: 1/1, 1/2, 1/3, 2, 3, 7/1, 7/2, 8/1, 8/2, 8/3, 8/4, 8/5, 8/6, 8/7, 9/1, 9/2, 9/4, 9/5 10/1, 10/2, 10/4, 10/5, 11/1, 11/2, 11/4, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4, 29, 30/2, 84/1,
84/2, 84/3, 84/4, 86, 87, 88/1, 88/2, 88/4, 88/5, 88/6, 88/7, 88/8, 88/9, 88/10, 89,
90/1, 90/2, 90/3, 98/5, 98/6, 236/1 del, 236/2, 633, 634 del, 635 del, 650 k.o.
Bučkovci.
Razložena, v glavnem slemenska vas leži med potokoma Bukovnico in Turjo. Njeno središče se je oblikovalo na vrhu slemena, predvsem okoli gotske cerkve in šole poleg nje. Slednji dve sta tudi prostorski dominanti vasi. Hiše so večinoma pritlične s historičnimi fasadami.
Vas se prvič omenja leta 1441, kasneje leta 1480. Tako kot večino ostalih vasi v njeni okolici, so Malo Nedeljo opustošili Kruci.
Vas je v osnovi ohranila značilnosti in vrednote tako arhitekturnega kot urbanističnega spomenika.
Varujemo vse primarne elemente arhitekturne in urbanistične ureditve kot: gabarite, potek slemen, fasade, tipe in naklone strešin, prvotno parcelacijo. Dovoljeni so le posegi za obnovo in valorizacijo spomeniških kvalitet naselja.
Umetnostno zgodovinski spomeniki
8853
Branoslavci - Grad Branek
umetnostni in arhitekturni, arheološki
BRANOSLAVCI
Branoslavci
21, 21a, 23
Parc. št.: 340/1, 340/11, 340/12, 340/5, 340/6, 350/11, 354/10, 354/11, 354/12, 354/13, 354/2, 354/6, 354/7, 354/8, 354/9, 359/11, 359/5, 359/6, 361/10, 361/11,
361/12, 361/2, 361/7, 361/9, 364/1, 365/1, 365/2, 369/1, 1088/2 del k.o.
Branoslavci.
Od nekdanjega obsežnega gradu se je ohranil le še severni trakt, ki je danes predelan v stanovanjsko hišo in grajski marof, ki nosi hišno številko 21. Nekdanji severni trakt je sedaj enonadstropna stanovanjska hiša z banjasto obokano kletjo in opečno štirikapno streho. Na dvoriščni fasadi so v nadstropju še ohranjena okna s kamnitimi okviri in profiliranimi karnizi ter nekaj baročnih železnih mrež. Zahodno od nekdanjega gradu stoji ob cesti nekdanji grajski marof. Enonadstropno poslopje s petosno glavno in dvoosno stransko fasado je pokrito z opečno štirikapno streho.
Zgodovina gradu sega do staroslovenskega gradišča ali branišča, prvi znani lastnik pa se omenja konec 13. stoletja. V 16. stoletju so grad posedovali gospodje Braneški. Kasneje so poslopja še precej predelovali in širili. Po zemeljskem plazu leta 1870, ki je uničil večino
veličastne stavbe in požaru leta 1925, je ostalo le še okoli dvanajst sob, kasneje pa so ostanek gradu predelali v stanovanjsko hišo.
- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;
- prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;
- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.
- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;
- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;
- učno-demonstracijskem delu;
- znanstveno raziskovalnem delu.
2922
Cezanjevci - Cerkev sv. Roka in Sebastijana
umetnostni in arhitekturni
Parc. št.: 15/6 del k.o. Cezanjevci.
V središču vasi postavljeno cerkev sestavljajo zvonik, pravokotna ladja, nekoliko ožji in nižji triosminsko zaključen prezbiterij in na severu prizidana pritlična zakristija. Gradnja cerkve je mešana, pokrita je z opečno streho, zvonik pa pokriva baročna čebulasta streha.
Zunanjščina je preprosto oblikovana, krasijo jo potlačeno polkrožna visoka okna in profiliran podstrešni venec. Enoladijsko notranjščino členijo podvojeni pilastri, oproge in banjasti obok s tremi pari sosvodnic. Oproge in obočno teme krasi štukiran biserni niz. Prezbiterij prav tako krasijo podvojeni pilastri, oproge in banjasti obok s sosvodnicami. Cerkev odlikuje zelo bogata baročna oprema, ki datira v čas od 1680 (glavni oltar) do začetka 18. stoletja (oba stranska oltarja, oltar Frančiška Asiškega, prižnica).
V času divjanja kuge je bila leta 1645 postavljena sredi vasi kapela sv. Roka in Sebastjana, ki je bila v sprednjem delu zidana, v zadnjem pa lesena. V letih 1675 - 76 so zgradili večjo cerkev po načrtih graškega stavbenika Janeza Poza. Leta 1679 so ji dodali še zvonik, opremo pa je dobila na začetku 18. stoletja. Cerkev predstavlja predvsem zaradi svoje izredno kakovostne opreme pomemben spomenik cerkvene arhitekture.
- varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;
- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod;
- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
- na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam, razen v primerih s soglasjem zavoda;
- pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot;
- opravljanju sakralnih obredov.
Opis vplivnega
območja spomenika:
Vplivno območje spomenika je enako vrisanemu območju za vas Cezanjevci.
Opis varstvenega režima za vplivno območje:
Velja varstveni režim za naselbinsko dediščino.
19963
Cezanjevci – Trikotno znamenje
Parc. št.: 838 del k.o. Cezanjevci.
Trikotno znamenje iz 18. stoletja pokriva opečna streha. V nišah so kasnejše poslikave: sv. Florjan, Marija z Jezusom in sv. Trojica.
- prepoved vseh posegov v plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine;
19964
Cezanjevci - Znamenje
Parc. št.: 199 del k.o. Cezanjevci.
Znamenje, pokrito z opečno streho, ima v večji polkrožno zaključeni niši na glavni fasadi upodobljeno Marijino kronanje. Postavljeno je bilo na začetku 19. stoletja.
- varovanje kulturnih in arhitekturnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
- kulturni dejavnosti.
3183
Jeruzalem - Cerkev Marije sedem žalosti
Parc. št.: 316/2 k.o. Plešivica.
Pravilno orientirana cerkev stoji na razglednem griču sredi razloženega naselja. Sestavljena je iz pravokotne ladje, prav tako pravokotnega prezbiterija in severne zakristije, zvonika in triosminsko zaključene kapele. Strehe so opečne, razen zvonikove, ki je pločevinasta in zalomljena. Zunanjščina cerkve ni posebej okrašena, fasade so gladke in razčlenjene le z okni, deloma polkrožno, deloma pravokotno zaključenimi. Zvonik oblikujejo na vogalih močne lizene. V notranjščini pokrivajo glavno ladjo trije križni oboki na polslopih, prezbiterij pa je obokan z banjastim obokom. Izredno kvalitetna baročna oprema (glavni, dva stranska in oltar v kapeli) datira v drugo oziroma tretjo četrtino 18. stoletja.
Prvotna kapela, ki je obsegala današnji prezbiterij, je bila zgrajena 1652 in je imela že od vsega začetka banjasti obok in zdajšnji glavni oltar. V drugi polovici 17. stoletja so prizidali ladjo (morda 1678). Zvonik je iz začetka 18. stoletja, zakristijo so zgradili v drugi četrtini 18. stoletja, Anino kapelo pa v drugi polovici istega stoletja. Proti sredini 18. stoletja so cerkev tudi opremili. Poleg kvalitetne arhitekture in izredno kakovostne baročne opreme odlikuje cerkev tudi dominantna lega na razglednem griču.
Opis vplivnega območja spomenika:
Parc. št.: 101, 102/1, 102/2, 304, 305/1, 305/2, 306/2, 306/3, 315/3, 316/1, 316/2,
316/3, 316/4, 386 del, 391 del k.o. Plešivica.
V vplivnem območju ni dovoljeno graditi novih objektov, pred prenovo obstoječih objektov si je potrebno pridobiti soglasje spomeniškovarstvene službe.
3108
Ljutomer - Cerkev sv. Janeza Krstnika
Parc. št. 2082, 2106 del k.o. Ljutomer.
Cerkev stoji na vzpetini nad Miklošičevim trgom na robu mesta. Njeno stavbno maso sestavljajo ladja, z gotskimi stopnjevanimi oporniki obkroženi prezbiterij, zakristija in severni zvonik. Prezbiterij in zvonik krasijo šilasta gotska okna s krogovičjem, mlajša ladja pa ima velika pravokotna, gladko obrobljena okna z mrežami. Notranjščina cerkve je
predeljena na tri ladje, poslikana s freskami Jakoba Brolla in obokana s križnimi oboki. Petosminsko zaključeni prezbiterij pokriva zvezdasti rebrasti obok, katerega zaključki reber počivajo na štirih figuralnih konzolah. Poleg dveh vzidanih, izredno kvalitetnih nagrobnikov s konca 15. stoletja, odlikuje cerkev tudi bogata baročna oprema, delo
mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja in slikarjev Janeza Jandla in Jožefa Tunnerja iz Gradca.
Cerkev je nekdaj stala na pokopališču, omejenem z obzidjem. V letih 1735 in 1736 so obzidje obnovili in ga okrasili s štirimi bogato oblikovanimi vhodi. V letih 1787 in 1839 so pokopališče prestavili, obzidje pa deloma podrli tako, da sta se ohranila le dva portala s
Florijanovo kapelo med njima in dva reliefa Križevega pota, ki sta vzidana v pročelje nekdanje mežnarije in obzidje. Portala sta polkrožno zaključena in okrašena s trakasto ornamentiko in dvakrat po tremi statuami. Florijanova kapela in portala v obzidju so delo baročnega arhitekta Jožefa Hoferja.
Zaradi svoje kvalitete predstavlja cerkev sv. Janeza Krstnika enega izmed pomembnejših spomenikov naše cerkvene arhitekture. Kaže dve stavbni fazi, prezbiterij in zvonik sta starejša, še srednjeveška, s 15. stoletja. Triladijsko zasnovana ladja je bila pozidana v baročni maniri v letih 1688-90 po načrtih graškega stavbarja Jakoba Schmerlauba.
Arhitektonsko je zlasti pomemben prezbiterij, saj ga odlikuje izredno lepo razmerje ter bogat, deloma tudi figuralni kamnoseški okras. Cerkev je pomembna tudi zaradi opreme in slikarij ter vzidanih renesančnih nagrobnikov.
Vplivno območje spomenika ima iste meje kot mestno jedro Ljutomer.
Velja varstveni režim za mestno jedro.
8874
Ljutomer - Dom kulture
Prešernova cesta
20
Parc. št.: 1829, 1830, 1831/2 k.o. Ljutomer.
Veliko, prostostoječe poslopje, pokrito z opečno dvokapno streho, je sestavljeno iz dveh delov: ožjega in krajšega dela na ulični strani in dvoranskega dela v nadaljevanju. Bočno fasado slednjega krasijo od vrha do tal potekajoči pilastri in okrogle line. Ulična fasada je poudarjena z rizalitno izstopajočim in povišanim, podkvasto zaključenim čelom, ki je okrašeno še z balkonom na dveh stebrih v pritličju in slepimi polkrožnimi okni v nadstropju. Podstrešni venec stavbe je profiliran. Na južni stranski fasadi je hiši prizidan pritlični
prizidek - Galerija A. Trstenjaka.
V historicističnem slogu zgrajena stavba v zadnji četrtini 19. stoletja je dominantna v okolici. Kljub kasnejšim prezidavam je še zmeraj kvaliteten poudarek ambienta.
8859
Ljutomer - Hiša Glavni trg 3
Glavni trg
3
Parc. št.: 1969/1, 1969/2, 1969/3, 1969/4, 1969/5 k.o. Ljutomer.
Enonadstropna hiša s petosno glavno fasado v strnjenem nizu ima prvo in zadnjo okensko os podvojeno. Fasado členi še izstopajoči triosni osrednji rizalit. Pritličje krasi reliefna rustika, pravokotni portal brez vratnic je v peti osi, prav tak a ožji dostop v lokal pa v drugi osi. Nadstropje, katerega loči od pritličja profiliran mejni zidec je okrašeno s profiliranimi obrobami oken, balustradnima parapetoma v prvi in peti osi, trikotnimi zaključki nad okni in profiliranim podstrešnim vencem na konzolah. Veža stavbe je obokana s križnim obokom z oprogami - pod sekundarnim opleskom so vidni sledovi poslikave.
Ena najkvalitetnejših historicističnih fasad v mestu je iz leta 1897, ko so jo zgradili v neobaročnem slogu.
- stanovanjski, poslovni in storitveni dejavnosti.
8860
Ljutomer - Hiša Glavni trg 7
Parc. št.: 2323/1, 2323/2, 2323/3 k.o. Ljutomer.
Enonadstropna stavba s petosno glavno fasado ima rizalitno izstopajočo portalno os na vrhu povišano in potlačeno polkrožno zaključeno. Fasada je okrašena s secesijskimi in historicističnimi elementi. Okna imajo profilirane obrobe, podstrešni venec je prav tako
profiliran. Ravno stropno vežo v notranjosti krasi profiliran dekorativni rob.
Leta 1923 nastala stavba z mešanico pozne secesije in historicizma na fasadi je kvaliteten primer oblikovanja v ljutomerskem prostoru.
8862
Ljutomer - Hiša Kerenčičeva 2
Kerenčičeva
2
Parc. št.: 2112 k.o. Ljutomer.
Enoinpolnadstropna vogalna stavba z vmesnim mezzaninom in po tremi okenskimi osmi na vsaki fasadi ter rustificiranima pritličjem in prvim nadstropjem. Pritličje členi več vhodov v lokale. Osrednja os fasade je rizalitno poudarjena. Nad prvim nadstropjem jo poudarja povišano čelo in dvojno okno z balustradnim parapetom. Enako členjena je tudi stranska fasada.
V neorenesančnem slogu zgrajena dominantna stavba je nastala leta 1858. Pomembna je zaradi kvalitetne fasade in sorazmerne nedotaknjenosti razporeditve notranjih prostorov.
8865
Ljutomer - Hiša Ormoška 2
Ormoška
Parc. št.: 2126/1 k.o. Ljutomer.
Enonadstropna vogalna stavba s štiriosno glavno fasado ima prisekan vogal s pomolom na konzolah v nadstropju. Portal - potlačeno polkrožen s temenikom in originalnimi vratnicami - krasi tretjo os, v pritličju prisekanega vogala je pravokoten vhod v trgovski lokal. Mejni
zidec med pritličjem in nadstropjem je profiliran, prav tak je tudi podstrešni venec. Okna v nadstropju imajo profilirane obrobe in ornamentirane preklade ter gladke parapete. Pomol v prisekanem vogalu je enoosen in se zaključuje s trikotnim čelom. Vežo pokrivajo kape, dvoriščno fasado pa obteka deloma odprt, deloma zaprt leseni balkon na konzolah.
Leta 1831 nastala stavba v historicističnem slogu in poznobidermajerskimi vratnicami z motivom sonca ter pomolom v nadstropju je kvaliteten primerek arhitekture svojega časa. V hiši je živel in delal odvetnik in prvi slovenski filmar Karol Grossmann.
8866
Ljutomer - Hiša Ormoška 4
4
Parc. št.: 2127/1 k.o. Ljutomer.
Enonadstropna stavba s sedemosno ulično fasado, razgibano z dvema pomoloma v drugi in šesti osi ter rizalitom s portalom in balkonom s kovano ograjo v četrti osi. Pritličje, okrašeno z rustiko, oblikujejo velike pravokotne izložbe z dvema vhodoma v lokala in pravokoten portal. Obrobe oken v nadstropju in na pomolih se potlačeno polkrožno
zaključujejo, imajo temenike in cofaste okraske v parapetih. Dvojni mejni in dvojni podstrešni venci so profilirani. Fasada se na vrhu rizalita zaključuje s podkvastim zaključkom z letnico 1905.
Leta 1905 nastala stavba, o čemer nam priča tudi letnica na vrhu stavbe, je ena od vidnejših kvalitetnih historicističnih stavb v mestu.
8867
Ljutomer - Hiša Prešernova 2
Prešernova
Parc. št.: 1967/4, 1967/1, 1770/1 del, 1968 k.o. Ljutomer.
Enonadstropna stavba s sedemosnim glavnim pročeljem ima pritličje in nadstropje členjeno v rustiki. S segmentnim lokom zaključen portal z originalnimi vratnicami poudarja osrednjo četrto os. Mejni in podstrešni venec sta profilirana, okna v nadstropju pa obrobljajo gladke obrobe ter zapirajo lesene naoknice. Stavba je krita z opeko. Veža ima
raven strop z eno oprogo.
Leta 1852 zgrajena hiša je pomembna kot produkt oblikovanja časa v katerem je nastala in zaradi ohranjenosti.
- poslovni dejavnosti.
8868
Ljutomer - Hiša Prešernova 3
Parc. št.: 2102/1, 2102/2 k.o. Ljutomer.
Enonadstropna, vogalna stavba s po sedmimi okenskimi osmi na vsaki ulični fasadi in z vogalnim šesterokotnim stolpičem, ki se za etažo dviguje nad ostalo poslopje. Pritličje členi rustika, od nadstropja ga loči dvojni profiliran mejni zidec. Nadstropje krasijo historicistični elementi - balustrada v parapetih, izmenoma polkrožno in trikotno zaključene karnise, okrašene konzole, ki nosijo profiliran podstrešni venec. Osrednje tri osi zaključuje na strehi stopnjevano polkrožno zaključeno čelo z okroglo lino. Stranska fasada na Ulici Jureša Cirila je enako obdelana kot glavna.
Monumentalna stavba, zgrajena 1911. leta, je pomemben poudarek ulice in kvaliteten primer historicističnega sloga.
8869
Ljutomer - Hiša Prešernova 4
Parc. št.: 1966/1 del k.o. Ljutomer.
Enonadstropna stavba v strnjenem zazidalnem nizu ima na glavni fasadi pet okenskih osi. Portal je v četrti osi, sicer pa vse pritličje krasi lesena izložbena obloga. Mejni in podstrešni zidec sta profilirana. Okna v nadstropju imajo profilirane obrobe in karnise, polja med okni pa krasi rastlinska ornamentika. Veža je ravno stropana.
V drugi polovici 19. stoletja nastala stavba s historicističnimi detajli na fasadi. Pomembna je tudi še lepo ohranjena lesena izložbena obloga v pritličju.
8871
Ljutomer - Hiša Prešernova 10
10
Parc. št.: 1961 k.o. Ljutomer.
Enonadstropna stavba s štirimi okenskimi osmi na glavni fasadi ima pritlični pas oblikovan iz polstebrov z gladkimi kapiteli, ki nosijo dvojni profiliran mejni zidec ter nadstropje. Okna v nadstropju imajo segmentne zaključke s temeniki in parapete. Velik uvozni pravokotni
portal brez vratnic je v četrti osi in vodi v traverzno obokano vežo.
V drugi polovici 19. stoletja nastala stavba se gabaritno in z oblikovanjem fasade uspešno vključuje v zazidavo Prešernove ceste.
8872
Ljutomer - Hiša Prešernova 12
12
Parc. št.: 1960 k.o. Ljutomer.
Enonadstropna stavba s šestosno glavno fasado ima po dve in dve osi v nadstropju združeni, osrednji dve poudarja tudi rizalit, strešno dvoosno čelo z volutama ob straneh in polkrožna odprtina izložbe v pritličju. Pritlični pas krasi rustika in polkrožni portal s profilirano obrobo v prvi osi. Okna v nadstropju imajo profilirane obrobe, osrednji dve tudi karnisi, podstrešni venec nosijo okrašene konzole. Veža ima raven strop.
V nemški neobaročni maniri iz druge polovice 19. stoletja sezidana stavba je pomemben sestavni del cestne vedute.
8876
Ljutomer - Hiša Razlagova 5
Razlagova
Parc. št.: 2091/1, 2091/2, 2091/3 k.o. Ljutomer.
Enonadstropna, prostostoječa stavba s petosno glavno nemško neorenesančno fasado. Osrednji del fasade je povišan in pokrit z dvokapnico. Vogali hiše so poudarjeni. Srednjo os členi pravokoten portal, nad katerim je balkon, ki ga nosita dva stebra. Okna prvega
nadstropja imajo police, okvir je gladek s preklado in temenikom na vrhu. Med okni se pojavljajo pilastri. Okna drugega nadstropja obdajajo okviri v obliki dveh pilastrov, parapet pa se podaljšuje do profiliranega mejnega zidca. Osrednji del fasade, ki je povišan, ima poudarjene vogale, nad polkrožnim profiliranim zaključkom pa je lepo vidna skulptura ženske. Stranska fasada je triosna in ima identično okrasitev kot ulična fasada.
Ena izmed najmogočnejših stavb iz druge polovice 19. stoletja v mestnem jedru in hkrati ena izmed najkvalitetnejših arhitektur v Ljutomeru.
8877
Ljutomer – Hiša Stari trg 9
Stari trg
9
Parc. št.: 2298, 2299, 2300 k.o. Ljutomer.
Enonadstropna stavba, pokrita z opečno štirikapno streho, ima na glavni fasadi šest okenskih osi. Pritlični pas je bil z neprimernimi posegi sorazmerno uničen: v prvi in zadnji osi sta naknadno predrta vhoda in zmanjšano okno. S kovanim železom obite vratnice z motivom levovo so še originalne. Nadstropje členijo okna z gladkimi obrobami in secesijskimi okrasnimi elementi. Podstrešni venec je profiliran. Vežo poslopja pokriva križni plitvi obok, ki govori za njen nastanek v drugi polovici 18. stoletja. Dvorišče členi zazidan križno obokan baročni arkadni hodnik, ki je bil nekdaj daljši, po porušitvi pa sta ostali le še dve arkadni polji.
V drugi polovici ali na sredini 18. stoletja nastala baročna stavba z deloma secesijsko, deloma historicistično fasado je ena najstarejših stavb v mestu. Nekdaj je bila v lasti žičkega samostana. Posebej je pomembna zaradi deloma ohranjenega baročnega arkadnega hodnika, ki je edini v Ljutomeru in bi ga bilo potrebno primerno prezentirati.
- kulturni dejavnosti;
8878
Ljutomer - Hiša Trg Jakoba Babiča 1
Trg Jakoba Babiča
1
Parc. št.: 2083 k. o. Ljutomer.
Zaradi padca terena je stavba na eni strani pritlična, na zadnji fasadi pa enonadstropne. Tržna fasada je štiriosna. Drugo os členi pravokoten portal, do katerega vodita dve stopnici. Okna obrobljajo pravokotni profilirani okviri. Skrajno levo stran fasade krasi kvaliteten baročni kamniti relief, ki je ostanek Križevega pota, nekdaj vzidanega v pokopališko obzidje. Dvoriščni del, ki meji na Miklošičev trg, je štiriosen. Vogale ima poudarjene. Vzdolž celotnega pritličnega dela so vodoravne fuge. Okna v prvem nadstropju imajo pravokotne profilirane okvire.
Hiša v kateri je bila nekdaj mežnarija, je v osnovi iz leta 1725, sedaj pa kaže podobo s prve polovice 19. stoletja. Gabaritno in z obliko ter členitvijo se uspešno vključuje v tržno okolje. Pomembna je predvsem zaradi vzidanega baročnega reliefa z leta 1736 na glavni fasadi.
8879
Ljutomer - Hiša Vrazova 4
Vrazova
Parc. št.: 2207 k.o. Ljutomer.
Prostostoječa, enonadstropna stavba s petosno glavno fasado. Vogali so poudarjeni z dvojnimi polstebri. Do pravokotnega portala z gladkim okvirom v tretji osi vodijo enoramne stopnice, ki so pokrite z ostrešnikom s trikotnim zaključkom. Podpirata ga dva para stebrov, med katerima je kovana ograja. Okna so razdeljena na šest delov in obrobljena z gladkimi obrobami. Okrašeni parapeti pod okni segajo do mejnega zidca. Hišo pokriva dvokapna opečna streha.
V klasicističnem slogu zgrajena stavba s tretje četrtine 19. stoletja se z gabaritom uspešno navezuje na ostale stavbe in je ena izmed kvalitetnejših predstavnic tega obdobja v mestnem prostoru.
8881
Ljutomer - Kapela sv. Florjana z obzidjem
Miklošičev trg
Parc. št.: 2082 del k. o. Ljutomer.
Obzidje okoli župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika je omejevalo nekdanje pokopališče. Leta 1735 in 1736 so obzidje obnovili in okrasili s štirimi bogato oblikovanimi vhodi. V letih 1787 in 1839 so pokopališče prestavili, obzidje pa deloma podrli, tako, da sta se ohranila le dva portala, dva reliefa Križevega pota in Florjanova kapela. Pokriva jo čebulasta pločevinasta streha, na obeh bočnih fasadah ima po eno pravokotno okno, na južni fasadi pa polkrožen, z baročno kovano mrežo zaprt portal. Notranjščino krasi baročni oltar s sliko sv. Florjana.
1736. leta nastala kapela s portalnim delom obzidja je izredno kvalitetni umetnostni spomenik, delo baročnega arhitekta Jožefa Hofferja, ki je opravljal službo deželnega stavbnega mojstra v Zgornji Avstriji. Pomemben je tudi prostorsko,saj učinkovito obvladuje ves Miklošičev trg.
23055
Ljutomer - Kapelica sv. Ane
Parc. št.: 2296 k.o. Ljutomer.
Leta 1756 zgrajena in leta 1873 spremenjena kapelica zaprtega tipa je pokrita z opečno dvokapno streho in ima polkrožno zaključeni portal. Slepe niše na treh fasadah so figuralno poslikane.
- varovanje kulturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika;
- na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam.
Zelenica sredi Starega trga, na kateri kapelica stoji.
1: 2000
8882
Ljutomer - Marijino znamenje
Parc. št.: 2116 del k.o. Ljutomer.
Sredi Glavnega trga stoji stebrasto znamenje, imenovano Marijin steber. Izdelano je iz sivega peščenca. Pri vznožju stojita kipa sv. Roka in sv. Boštjana, na stebru pa statua Immaculate. Podstavek stebra, ki je kasnejšega nastanka, je bogato profiliran in okrašen s poudarjenimi polji z diagonalnim motivom.
Marijin steber je leta 1729 dal postaviti tedanji ljutomerski župan Matjaž Petek na mestu, kjer je nekdaj stal pranger. 1854 leta so ga obnovili. Je izredno kvaliteten tržni in mestni poudarek.
8858
Ljutomer - Območje Mestne hiše
Joška Berdena ulica
2, 4, 6
Jureša Cirila ulica
4, 6
Parc. št.: 2113 k. o. Ljutomer.
Kompleks Mestne hiše zavzema s vseh štirih strani zaprti kare z notranjim dvoriščem. Omejujejo ga Glavni trg, Ulica Jureša Cirila, Prešernova in Ulica Joška Berdena. Mestna hiša na Glavnem trgu 1a ima tržno fasado enonadstropno, sedmosno, vogalno, krasi jo triosni rizalit s pilastrsko arhitekturo v nadstropju, balkonom na dveh toskanskih stebrih in trikotnim zaključkom z uro na vrhu. Pod balkonom je potlačen polkrožen portal z letnico 1837 in originalnimi vratnicami z držali v obliki levjih glav. Okna v nadstropju in pritličju imajo gladke obrobe, mejni in podstrešni venec sta profilirana. Veža je obokana s plitvim banjastim obokom z dekorativnim profiliranim robom na temenu.
Mestni rotovž, zgrajen leta 1837, je, skladno s svojo reprezentančno funkcijo, kvalitetno oblikovana arhitektura, ki učinkovito obvladuje Glavni trg.
Leta 1833 nastala stavba tik ob rotovžu je skupaj s slednjim najkvalitetnejša stavba Glavnega trga. Da bi ji njene zgodovinske in spomeniške vrednote še valorizirali, bi bilo potrebno ponovno namestiti okrasje nad okni v nadstropju triosnega rizalita glavne fasade ter lesene naoknice, kot je razvidno iz stare fotografije.
- poslovni in storitveni dejavnosti
8861
Ljutomer - Posojilnica Glavni trg 13
Parc. št.: 2319/1, 2319/2 k.o. Ljutomer.
Enonadstropna stavba s sedemosno glavno fasado stoji v severovzhodnem vogalu Glavnega trga. Pritličje krasi rustika, veliki polkrožen uvozni in manjši prav tako polkrožni portal za pešce. Oba portala in polkrožno zaključena okna imajo rustificirane polkrožne karnise. Prvi dve in zadnji dve osi fasade rizalitno izstopata in sta na vrhu poudarjeni z nizkima zidcema. Okna v nadstropju členi neobaročno okrasje v parapetih in v poljih med okni, nad okni pa so trikotno oz. polkrožno zaključene karnise. Podstrešni venec nosijo v obeh rizalitih konzole. Uvozna veža je traverzno obokana.
Leta 1892 sezidana nekdanja posojilnica je ena od kvalitetnejših neobaročnih stavb v mestu.
- poslovni in storitveni dejavnosti.
8870
Ljutomer - Stara pošta
Parc. št. 2101/1, 2101/2, 2101/3 k.o. Ljutomer.
Vogalna stavba z osmimi osmi na glavni fasadi ima osrednji dve okenski osi poudarjeni s povišanim trikotnim čelom. Portal je polkrožno zaključen s preklado in okrasjem pod njo. Okna v pritličju členijo profilirane preklade in okenske obrobe, v nadstropju pa le obrobe. Celotna fasada je obdelana v kombinaciji grobega in finega fasadnega obrizga. Mejna in podstrešni zidec so profilirani.
Monumentalna stavba, imenovana Stara pošta, sezidana leta 1906 v poznohistoricistični tradiciji, obvladuje dobršen del Prešernove ulice. Na fasadi je vzidana tudi spominska plošča našemu znanemu pedagogu Henriku Schreinerju, ki je v tej hiši prebival.
8873
Ljutomer - Vila Prešernova 16
16
Parc. št.: 1955 k.o. Ljutomer.
Prostostoječa, enonadstropna vila v vrtu s petosno ulično fasado, poudarjeno z rizalitom in glavnim portalom v osrednji osi. Jugovzhodno bočno fasado krasi rizalitno poudarjen in s trikotnim čelom stopnjevan izzidek. S štirikapno opečno streho krita stavba ima
historicistično obdelane fasade s poudarjenimi vogali in rustificiranim pritličjem.V drugi polovici 19. stoletja nastala vila v historicističnem slogu je kvalitetna predstavnica hotenj svojega časa. Posebej lepo se je ohranilo stavbno pohištvo na stavbi, ki ga velja posebej varovati.
- stanovanjski dejavnosti.
19971
Ljutomer - Znamenje
Parc. št.: 1655/1 k.o. Ljutomer.
Slopno znamenje iz 18. stoletja, ki stoji ob hiši Prešernova ulica 40, vzhodno ob cesti Ljutomer - Križevci, so postavili v spomin na vpade Krucov. V štirih nišah pod opečno streho so kasnejše poslikave sv. Roka, sv. Miklavža, sv. Marka in sv. Martina.
8864
Ljutomer - Župnišče
Parc. št.: 2156 k.o. Ljutomer.
Enonadstropno prostostoječe župnišče ima ulično fasado sedemosno, stranski fasadi pa imata po štiri in dve okenski osi. Glavna fasada je postbaročno členjena z rustiko v pritličju, profiliranima mejnim in podstrešnim zidcem in potlačeno polkrožnim portalom v okviru v osrednji četrti osi. Okenske police v nadstropju slonijo na konzolah, okenske obrobe so profilirane. Tudi gladko gredo nad portalom podpirata stilizirani volutasti konzoli, vratnice so še originalne. Pritličje stavbe pokrivajo poznobaročni kapasti oboki, nadstropje pa je ravno stropano.
Župnišče, zgrajeno v letih 1825 - 26 s poznobaročnimi značilnostmi arhitekture, je mogočno poslopje, ki, je pomembno zaradi umetnostno arhitekturnih kvalitet kot tudi kot prostorski poudarek v ambientu Miklošičevega trga in neposredno ob župni cerkvi.
3133
Mala Nedelja - Cerkev sv. Trojice
Parc. št.: 1/1, 1/2 k.o. Bučkovci.
Na griču sredi vasi stoječa cerkev je sestavljena iz kvadratnega, na zgornji polovici osmerostranega zvonika s piramidasto streho, pravokotne ladje in višjega, izven osi postavljenega, petosminsko zaključenega prezbiterija. Na severni strani sta cerkvenemu poslopju prizidani še severna ladja in nadstropna zakristija. Kritina cerkve je opečna razen zvonika, ki ga pokriva pločevina. Zunanjščino objekta krasijo kamniti šivani robovi, zašiljena gotska okna v ladji, potlačeno polkrožna okna v prezbiteriju in dvoje portalov, od katerih je eden renesančni z letnico 1547, drugi pa nosi letnico 1861. Notranjščina je
dvoladijska in ločena z lokoma, počivajočima na močnem stebru. Je križnorebrasto obokana, tako kot prostor pod zvonikom. Prezbiterij, ki je skupaj z zašiljenim slavolokom precej višji od ladje, je obokan z banjastim obokom s sosvodnicami in poslikan z zgodnjebaročnimi freskami z začetka 17. stoletja. Cerkev hrani tudi kvalitetni stranski
baročni oltar s konca 17. stoletja, ostala oltarja pa sta kasnejša.
V virih je prvič omenjena leta 1441 in v stavbni substanci dokumentira ves svoj razvoj. Najstarejši del je južna ladja, h kateri so 1521 prizidali zvonik. Kmalu nato so razširili ladjo v dvoladijski prostor in jo leta 1547 obokali. Na začetku 17. stoletja so nadomestili stari prezbiterij s sedanjim z zakristijo in grobnico, leta 1800 pa so nadomestili tudi staro
leseno pevsko emporo z zidano ter uredili zunanje stopnice vanjo. Župna cerkev v Mali Nedelji je zaradi svoje dolge dokumentirane stavbne zgodovine in kvalitetnih elementov ter tudi baročne opreme spomenik visoke umetnostne in zgodovinske vrednosti.
Vplivno območje spomenika je enako območju vasi Mala Nedelja.
1205
Noršinci pri Ljutomeru - Znamenje sv. Janeza Nepomuka
1b
Parc. št.: 730 del k.o. Noršinci.
Ob cesti proti Radgoni pri hiši Noršinci 1/b stoji na visoki bazi in toskanskem stebru kip sv. Janeza Nepomuka, izdelan iz rumenega peščenca. Kip drži v obeh rokah palmovo vejico in razpelo. Baza ima vklesani letnici 1821 in 1877.
1821. leta nastala plastika je kvalitetno delo in pomemben krajinski poudarek.
3109
Podgradje - Cerkev sv. Ane
PODGRADJE
Parc. št.: 80/1, 80/2 k.o. Rinčetova Graba.
Cerkev sestavljajo zvonik, pravokotna ladja in enako širok in visok triosminsko zaključen prezbiterij. Gradnja cerkve je večinoma opečna. Notranjščina je v celoti križno obokana in opremljena z baročnimi glavnim in stranskima oltarjema iz tretje četrtine 18. stoletja. Cerkev se kot podružnica omenja že leta 1545, v sedanji obliki pa je iz leta 1736, ko so jo popolnoma obnovili. Zvonik so cerkvi prizidali pred drugo svetovno vojno.
- - opravljanju sakralnih obredov.
8854
Podgradje - Vardov dvorec
Podgradje
Parc. št.: 217/2, 217/3, 217/4, 218/1, 219, 220 k.o. Slamnjak.
Na zelo izpostavljeni legi na vrhu hriba stoji skoraj kvadratno poslopje s po šestimi okenskimi osmi na vseh fasadah, pokrito z opečno štirikapno streho in rizalitno poudarjenima in povišanima osrednjima osema na glavni - severovzhodni in dvoriščni - jugozahodni fasadi. Na čelu klasicistične glavne fasade je tudi letnica nastanka sedanje stavbe 1860 in kasnejših prenov (1907,1987). Fasade so okrašene s profiliranimi okenskimi obrobami in v prvem nadstropju tudi s profiliranimi karnisami. V drugem nadstropju imajo okna parapete z motivi krogov. Notranjščina dvorca je povsem predelana.
Prednik današnjega dvorca je bil t. i. Dolnji grad, ki so ga postavili solnograški nadškofje za obrambo pred Madžari. Prvič ga omenjajo že leta 1242. Po letu 1278 so na gradu Habsburžani ustoličevali viteze Ljutomerske. V času turških vdorov je bil Dolnji grad važna obrambna utrdba in sedež deželnega sodišča. Po prenehanju turških napadov je začel grad propadati. Leta 1859 - 1862 so zgradili sedanje grajsko poslopje. Poleg bogate stavbne in zgodovinske tradicije na mestu sedanjega poslopja je zelo pomemben tudi krajinsko vedutni poudarek, ki ga daje kulturni spomenik.
Parc. št.: 217/1 k.o. Slamnjak.
1206
Precetinci - Sitarovska kapela
Parc. št.: 390/4, 390/7 k.o. Precetinci.
Velika kapela s prizmatičnim zvonikom nad vhodnim portalom. Pokrit je s pločevino, ladja pa z opeko. Prezbiterij je tristrano zaključen, ladjo osvetljuje po dvoje polkrožno zaključenih oken in obteka profiliran podstrešni venec. Notranjščina je kapasto obokana. Postbaročna kapela je bila postavljena v letih 1854 - 56, zvonik pa so ji prizidali leta
1939. Ima tudi mašno licenco.
Parc. št.: 390/3 k.o. Precetinci.
V vplivnem območju ni dovoljeno graditi.
8883
Slamnjak - Znamenje s Pieta
SLAMNJAK
Parc. št.: 241 del k.o. Slamnjak.
Na kamnitem okroglem stebru s kapitelom stoji kamniti kip Marije z mrtvim Kristusom v naročju. Kasneje so znamenju dodali pločevinasto strešico. Na koncu
19. stoletja nastalo znamenje je preprosta, vendar krajinsko pomembna skulptura
- trajni ohranitvi kulturnih, likovnih in krajinskih vrednot;
- - znanstveno-raziskovalnemu delu.
8884
Stara Cesta - Znamenje sv. Petra
Stara Cesta
60
Parc. št.: 695 del k.o. Stara Cesta.
Poleg hiše Stara cesta 60 stoji Petrov kip v naravni velikosti. Podstavek, ki je okrašen s pokončnimi pravokotnimi polji s konkavnimi vogali, ima spodaj stopničasto profilirano bazo in zgoraj močan zidec. Na njem stoji kip sv. Petra v baročnem kontrapostu. Peter drži v levici knjigo s tiaro, v desnici pa papeška ključa in križ. Eno polje podstavka krasi kartuša, pod njo pa je nečitljiv napis in letnica 1782.
1782. leta nastali kip iz aflenškega apnenca je po tradiciji dala postaviti neka braneška grofica. Je kvalitetno baročno delo in poudarek v krajini.
20048
Šalinci - Znamenje
ŠALINCI
Parc. št.: 716 del k.o. Krištanci.
Ob križišču cest na mestu z ledinskim imenom Trate stoji trikotno, iz opeke zidano znamenje, pokrito z opečno streho. V baročni tradiciji polkrožno zaključene niše na fasadah so poslikane.
Znamenje datiramo v začetek 19. stoletja.
8750
Železne Dveri - Vinogradniški dvorec
ŽELEZNE DVERI
Železne dveri
Parc. št.: 287/14, 287/3, 288 del k.o. Gresovščak.
Veliko opečno visokopritlično poslopje s tlorisom v obliki črke L ima devet okenskih osi na zunanji fasadi, po štiri in šest osi na dvoriščnih ter štiri in tri osi na obeh bočnih fasadah. Okenske odprtine imajo kamnite profilirane obrobe s karnizi, kletne odprtine pa so prečno
pravokotne, zamrežene in imajo prav tako kamnite obrobe. Podstrešni venec je konkaven. Veža v notranjščini ima križni obok.
Vinogradniški dvorec Železne dveri je postavil admontski opat Lenart Ofner po letu 1751. Prednico sedanje stavbe pa nam kaže Vischerjeva grafika že ob koncu
17. stoletja. Poslopje, ki karakteristično obvladuje svojo okolico, je lep primer baročne vinske pristave, pomembno pa je tudi kot eno najstarejših posvetnih stavb širšega območja in s svojim
imenom simbol vinogradništva tega območja.
- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških
- lastnosti;
- prepoved vseh posegov v tlorise in gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod;
- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot;
Parc. št.: 18/4, 286/1 del, 287/3, 287/4, 287/5, 287/6, 287/7, 287/9, 288, 300/1 del, 301, 302, 303, 304, 307 del, 308/2, 308/3, 314/2, 314/7, 314/8, 314/9, 314/10, 436
del k.o. Gresovščak.
V vplivnem območju ni dovoljeno graditi novih objektov.
Vrtno arhitekturni spomeniki
23689
Jeruzalem - Fischerauerjev vrt
vrtno arhitekturni
Parc. št.: 315/3 k.o. Plešivica.
Park je oblikovan v arhitekturnem slogu v letih med 1930 in 1940, z značilnimi suhozidi, bazenom in eksotičnim rastlinjem: ginko, duglazija, tise, pahljačasti javor, jasmin, bignonija, trnasti limonovec, glicinija itd. Je avtorsko delo Ilse von Fischerauer.
Ni dovoljeno spreminjanje zasnove vrta, vnašanje novih elementov v območje in odstranjevanje obstoječih sestavnih delov parkovne zasnove. Propadle rastline je dovoljeno nadomestiti in obstoječe grajene elemente sanirati. Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojno službo varstva nepremične kulturne dediščine.
Zgodovinski spomeniki
8902
Cezanjevci - Spomenik NOB
zgodovinski
Parc. št.: 391/3 k.o. Cezanjevci.
Spomenik v obliki obeliska, je sestavljen iz granitnih kvadrov na katerega je pritrjeno 25 spominskih plošč z imeni padlih. Nemci so 25. 4. 1944 pri Ribičevem mlinu iz maščevanja ustrelili 25 talcev, ki so jih pripeljali iz ptujskih zaporov. Spomenik je odkrit 22. 7. 1956.
Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Enako velja za njegovo neposredno okolico.
8903
Cven - Zadružni dom
3d
Parc. št.: 1003 k.o. Cven.
Zadružni dom v Cvenu je nadstropna zgradba z opečno kritino. Je 7 x 2 - osna, med tretjo in četrto osjo je balkon, pod katerim je lepo oblikovan portal. V njem je sedaj dvorana in prostor Krajevne skupnosti.
Stari zadružni dom iz 1948 v Cvenu je bil prvi zadružni dom v Sloveniji.
- varovanje arhitekturnih in pričevalnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
8904
Desnjak - Rojstna hiša Janeza Kavčiča
DESNJAK
Desnjak
29
Parc. št.: 232/3 k.o. Desnjak.
Rojstna hiša Janeza Kavčiča je triosna pritlična stavba z opečno kritino. Na pročelju hiše je pritrjena siva marmornata plošča z napisom: "Rojstni dom narodnega heroja Janeza Kavčiča - Nande, roj. 13. 12. 1913. Padel v NOB 30. 7. 1943 v selu Šumberk."
Narodni heroj Ivan Kavčič - Nande je v partizanskih vrstah opravljal razne funkcije. Leta 1943 je padel v boju z Italijani in belogardisti.
- varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
1234
Drakovci - Rojstna hiša Karla Grosmana
DRAKOVCI
Drakovci
74
Parc. št.: 384/4 k.o. Drakovci.
V preprosti kmečki hiši se je leta 1864 rodil Karel Grosman (Karol Grossmann). Odvetnik in narodni buditelj je rad sledil tehničnem razvoju. Postal je vnet filmski amater in fotograf, danes ga štejemo za prvega slovenskega filmarja. Že deset let po odkritju prvih zapisov gibljivih slik na celuloidni trak bratov Lumiere je leta 1905 posnel tri dokumentarne filme. Leta 1988 so člani Kino kluba Prlekija na pročelju rojstne hiše odkrili spominsko ploščo.
8905
Ilovci - Spomenik NOB
ILOVCI
Parc. št.: 240/1 k.o. Ilovci .
Na manjši vzpetini nad cestnim križem stoji kamnit spomenik v obliki piramide s peterokrako zvezdo ter na južni strani vzidanima spominskima ploščama. Spomenik je posvečenem osemnajstim žrtvam vojne iz okoliških krajev, ki so umrli kot borci, civilisti pa tudi v taboriščih ter dvajsetim žrtvam, ki so jih nemški okupatorji pri umiku pred ruskimi in bolgarskimi enotami pobili v opuščenem rudarskem rovu v Slamnjaku. To so bili domačini v glavnem žene in otroci, ki so se pred fronto in obstreljevanjem zatekli v rov.
8906
Ljutomer - Spomenik Jurešu Cirilu - Maksu
Parc. št.: 2116 k.o. Ljutomer.
- Spomenik iz manjših granitnih skal s spominsko ploščo je posvečen Jurešu Cirilu Maksu, ki so ga Kozaki in nemški gestapovci ujeli v borbi pri Žalikovi domačiji v Logarovcih 3. 2. 1945. Po mučenju v ljutomerskih zaporih so ga obesili na kostanj na Glavnem trgu. Spomenik je bil odkrit 1. 6. 1957.
Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti.
25593
Ljutomer - Spomenik NOB
Ljutomer
Parc. št.: 1949, 1950 k.o. Ljutomer.
Spomenik v obliki Triglava je posvečen padlim domačinom borcem NOB in žrtvam fašizma 1941 - 1945. Spomenik je zgrajen iz ogromnih kock pohorskega granita na značilni podlagi, kar je tudi arhitekturna značilnost domačina arhitekta Stanka Kristla. Na spomenik sta pripeti spominski plošči, kjer je vpisan verz Franca Albrehta.
8827
Ljutomer - Park I. slovenskega tabora
zgodovinski, krajinska arhitektura
Parc. št.: 1901/9, 1926, 1927, 1928, 1929, 1930, 1931, 1932, 1933 del, 1935, 1936,
1937, 1938, 1939, 1940, 1941, 1942, 1943, 1944 k.o. Ljutomer.
9. 8. 1868. leta je v Huberjevem in deloma v Poeschlovem logu, ki je po letu 1886 prešel v last trgovca Seršena potekal prvi veliki shod na prostem, ki so ga po češkem zgledu poimenovali tabor. Vodilno vlogo pri organiziranju prvih taborov je prevzela mladoslovenska inteligenca. Glavna zahteva na vseh taborih je bila izpolnitev 19. člena ustave, ki je zagotavljal enakopravnost vsem narodom v državi. Po prvih taborih je ideja Zedinjena Slovenija močno zaživela. Do leta 1871 se je zvrstilo še 17 podobnih zborovanj na Štajerskem. V spomin na ta dogodek je v parku leta 1958 postavljen
spomenik. V neposredni bližini stoji spomenik s spominsko ploščo padlim borcem
V. prekomorske brigade. Hrastov log je urejen kot parkovna površina.
Ni dovoljeno spreminjanje zasnove parka, vnašanje novih elementov v območje, odstranjevanje obstoječih sestavnih delov parkovne zasnove. Propadle rastline je potrebno zamenjati. Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojno službo varstva nepremične kulturne dediščine.
27343
Mala Nedelja - Kulturni dom
zgodovinski, etnološki
Parc. št.: 73/3 k.o. Bučkovci.
Znotraj samega jedra slemenske vasi stoji vaški kulturni dom. Pritlično stavbo pravokotnega tlorisa pokriva opečna dvokapnica. S čelno stranjo gleda na glavno vaško cesto proti Moravcem v Slovenskih goricah. Razgibano fasadno delitev na svojstven način dopolnjujejo večja lesena okna zaključne z lokom. Imajo značilno delitev kril na polja. V notranjost stavbe vodijo večja lesena dvokrilna vrata.
Stavba grajena leta 1923 predstavlja pomemben delež tovrstne nepremične dediščine, ki na svojstven način priča o socialnem vidiku načina življenja v vaškem prostoru. Kot taka daje poseben pečat redkim še ohranjenim vaškim jedrom.
- posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbene substance, posamezne arhitekturne detajle, tlorisne zasnove, notranje opreme;
- učno - demonstracijskemu delu;
- - znanstveno - raziskovalnemu delu.
1473
Mala Nedelja - Spomenik ustreljenim talcem
Parc. št.: 240/2 del k.o. Bučkovci.
Spomenik ustreljeni talcem ob pokopališču tvorijo granitni kamni ter vzidana plošča z napisom: "Za svobodo in domovino so žrtvovali svoja življenja ter bili ustreljeni kot talci na tem mestu dne 8. 3. 1945". Spodaj je navedenih devetnajst imen talcev. Na mestu kjer stoji spomenik je okupator ubil talce, ki jih je pripeljal iz ptujskih zaporov. Spomenik je odkrit leta 1959.
1233
Mota - Spomenik pri Smodiševem mlinu
Parc. št.: 390/302 del k.o. Mota.
V neposredni bližini Mure stoji kamnit spomenik visok dva metra z vgrajeno spominsko ploščo. Na plošči je napis: "Na tem mestu so 2. 4. 1945 fašistični zločinci umorili 21 slovenskih življenj. Delovno ljudstvo Pomurja se klanja njihovemu spominu". Spomenik je posvečen enaindvajsetim talcem, ki so jih prepeljali iz ljutomerskih zaporov ter na tem mestu ustrelili. Spominsko obeležje je bilo odkrito leta 1955.
597
Radomerščak - Rojstna hiša Frana Miklošiča
RADOMERŠČAK
Radomerščak
33
Parc. št.: 346/2 k.o. Radomerje.
Rojstna hiša enega največjih slovenskih filologov (1813 - 1891), profesorja na Dunajski fakulteti in avtorja več jezikoslovnih knjig in sestavljavca programa Zedinjena Slovenija. S svojimi znanstvenimi deli se je uveljavil v evropskem prostoru in zlasti vplival na ustanovitev slovenskega pravopisa.
Preprosta kmečka hiša je 3 x 6 osna, pritlična, krita z opečno dvokapnico. Na vzhodnem portalu so letnice 1629, 1920, 1960. Na pročelju hiše je spominska plošča z napisom: " V tej hiši se je narodil 20. novembra 1813 dr. Fran Miklošič, jezikoslovec svetovnega slovesa."
Za funkcijo spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje so potrebni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
4. člen
Občinska uprava Občine Ljutomer izda na podlagi 2. člena tega odloka lastniku spomenika odločbo o varstvu za spomenik lokalnega pomena.
Odločba določa pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, pravni promet, fizično zavarovanje, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost, zlasti časovne okvire, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za njegovo varstvo.
V odločbi iz prvega odstavka tega člena se lahko določi:
- dopustitev snemanja, proučevanja in raziskovanja spomenika, če je to nujno iz znanstvenih ali kulturnih namenov, javni službi ter strokovnim organizacijam ali osebam, ki jih ta pooblasti, vendar največ za en mesec v letu do šestih mesecev v petih letih,
- prepoved premeščenja oziroma prenašanja spomenika.
Varstveni režim, opredeljen v odločbi iz prvega odstavka tega člena, lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva.
Rok za izdajo odločb je eno leto po uveljavitvi tega odloka.
5. člen
Meje spomenikov so vrisane na digitalnem zemljiško katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor in Občina Ljutomer.
6. člen
Nadzor na izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektor Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.
7. člen
Z dnem veljavnosti odloka preneha veljati Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ljutomer (Ur.l. RS, št. 53/92, 88/99 in Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 8/2004 in 1/2006) za območje Občine Ljutomer.
8. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Številka: 622-00001/2008-416-215 Datum: 30. 1. 2008
Župan Občine Ljutomer: Franc JURŠA, l.r.