Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP(106/10 POPR.), 43/11- ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13) in na podlagi 12. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 38/2011) je Občinski svet Občine Vojnik na 29. redni seji dne, 15.5.2014 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU - SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZN VOJNIK CONA 10A
I. Splošne določbe
1. člen
(1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt Spremembe in dopolnitve ZN Vojnik cona 10A (v nadaljevanju OPPN), ki predstavlja del ureditvenega območja naselja Vojnik v Občini Vojnik. Z OPPN se znotraj ureditvenega območja predvidi gradnja večnamenskega objekta s pripadajočo zunanjo ureditvijo.
(2) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Spremembe in dopolnitve ZN Vojnik cona 10A – v nadaljevanju: odlok – določa ureditveno območje, prostorske ureditve, umestitve načrtovane ureditve v prostor, pogoje za reševanje javne gospodarske infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja in narave ter kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacije in etapnost izvedbe.
(3) Vsebine iz prejšnjega odstavka so prikazane tudi v kartografskem delu in so sestavni del tega odloka.
(4) Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal AR projekt d.o.o., planinska cesta 5, 8290 Sevnica, pod št. 14/2013.
2. člen
OPPN vsebuje naslednje sestavine:
I. Tekstualni del
II. Grafične priloge
III. Priloge
IV. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
II. Ureditveno območje OPPN
3. člen
(1) Meja območja urejanja občinskega podrobnega načrta meji na severni strani z že obstoječim kompleksom cerkve sv. Jerneja, na zahodni strani s parkirnimi površinami, lokalno cesto in stanovanjsko hišo, na vzhodni strani z lokalno cesto in parkirnimi površinami in na južni strani z obstoječo stanovanjsko pozidavo in odprtim jarkom
Območje OPPN zajema parceli št. 632 in 634 vse k.o. Vojnik trg in je velikosti 6044m².
(2) Občinski podrobni prostorski načrt se pripravi za območje, ki sega na zemljišči parc. št. 632 in 634 vse k.o. Vojnik trg.
(3) Izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka izvedba priključitve območja na cestno omrežje. Območje priključevanja poteka po naslednjih parcelah:
· priključek na elektro omrežje je na par. št. 632 in 634 vse k.o. Vojnik trg.
Izven in delno v območju OPPN poteka koridor VNV DV 2x110kV, ki se upošteva pri umestitvi objekta v prostor.
· priključek na javni vodovod poteka na par. št. 1032/4, 1032/28, 632 in 634 vse k.o. Vojnik trg
· priključek na fekalno kanalizacijo poteka na par. št. 634 k.o. Vojnik trg
· priključek na meteorno kanalizacijo poteka na par. št. 634 k.o. Vojnik trg v obstoječ meteorni odvodnik na par. št. 634 k.o. Vojnik trg
· priključek na telekomunikacijsko omrežje poteka na par. št. 634k.o. Vojnik trg
III. Merila in pogoji za izrabo območja in za oblikovanje posegov v prostor
4. člen
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
· centralne dejavnosti
5. člen
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
· gradnja novega objekta
· redna investicijska in vzdrževalna dela
· spremembe namembnosti in sprememba rabe
· rekonstrukcija objektov
· rušitve in nadomestne gradnje
· dozidave in nadzidave.
6. člen
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
· večnamenski objekt
· gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura)
· gradnja manj zahtevnih in enostavnih objektov skladno z obstoječo zakonodajo
· zelene površine
7. člen
Na območju OPPN pogoji za urbanistično in krajinsko oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav naslednji:
Večnamenski objekt
· lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji; dovoljene so tolerance v smeri sever - jug in vzhod - zahod, pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti, da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišč in upravljavcev prometnega omrežja.
· horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetski zazidalni situaciji. Možna večja odstopanja (v »+2,00m« ali v »-2,00m«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest. Tloris osnovnega volumna objekta je lahko podolgovate oblike, možna je tudi izvedba tlorisa v obliki črke L.
· vertikalni gabarit: objekt bo višine do max. 9,00m (etažnost P ali P+M). Višina etaž mora biti prilagojena dejavnosti v objektu, zato ni določena, pogoj je samo, da ne presega maksimalno določeno višino objekta 9,00m.
· konstrukcija: klasična – zidana, montažna, betonska in jeklena;
· kota pritličja: kota pritličja se prilagaja koti manipulativnih površin in obstoječemu terenu in je 271,80 absulutne višine ± 0,50m;
· kolenčni zid: max 1,00m;
· streha: streha mora biti v osnovi simetrična dvokapnica, lahko v obliki L, brez čopov. Naklon strešin mora biti med 350-450, z minimalnimi napušči. Kritina mora biti opečna (klasični ali zarezni bobrovec) v opečni barvi.
· fasada: fasad objekta se lahko intrepetira na klasičen način z možnostjo uporabe sodobnih elementov, vendar ne sme negativno vplivati na kvaliteto obravnavanega prostora. Fina obdelava fasad naj bo v klasičnem ometu ter svetlih, nevtralnih barvnih tonih (npr.bela, peščena, oker), vzorčaste fasade niso sprejemljive. Možne so sodobne kombinacije z lesom in kamnom.
· oblikovanje odprtin: okenske in vratne odprtine na fasadah morajo biti proporcionalno poenotene, vertikalno podolgovate in kompozicijsko usklajene. Neenakomerna razvrstitev fasadnih odprtin ni sprejemljiva.
· osvetlitev mansarde: za osvetljevanje podstrešja so dopustna strešna okna v ravnini strehe ali klasične zidane frčade s slemeni pravokotno na glavno sleme strehe in z odprtinami, ki morajo biti skladne z rastrom fasadnih osnih linij. Kombiniranje frčad in strešnih oken ni dovoljeno.
· zunanja ureditev gradbene parcele: manipulativne površine na zemljiški parceli se asfaltirajo ali tlakujejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo. Pri zunanji ureditvi je na zahodni strani predvidenega objekta možno izvesti tudi športna igrišča na prostem- v travnati obliki skladno z veljavno Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (nezahtevni in enostavni objekti). Pri zunanji ureditvi celotnega območja so dopustne postavitve ograj, na parcelno mejo s soglasjem soseda, v obliki žive meje, žične ali grajene iz masivnih materialov v sozvočju z arhitekturo objekta skladno z veljavno Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (nezahtevni in enostavni objekti)
· faznost gradnje: objekt znotraj parcele se lahko gradi fazno, s tem da je ena faza konstrukcijska in funkcionalna celota.
Za večnamenski objekt se v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobijo najprej projektni pogoji na pristojnem ZVKDS-OE Celje, ki bodo podali detajlne usmeritve glede oblikovanja objekta. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je prav tako potrebno na izdelano PGD dokumentacijo pridobiti kulturnovarstevno soglasje na ZVKDS-OE Celje.
8. člen
Enostavni objekti:
Znotraj zemljiške parcele je možna gradnja transparentnih nadstreškov kot enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z obstoječo zakonodajo. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske konstrukcije.
9. člen
Infrastrukturni objekti:
Infrastrukturni objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo, postavitev cestne in urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
· cesta se asfaltira, manipulativne površine in parkirišča se asfaltirajo ali tlakujejo.
10. člen
Zemljiška parcela:
Nove parcele so določene v grafični prilogi.
Mejne točke zemljiških parcel in objektov so razvidni iz grafičnih prilog in sicer na karti št. 10 »predlog parcelacije«. Obodna parcelacija oppn je v naravi zamejičena. Dovoljuje se združitev in delitev zemljiških parcel.
IV. Zasnova rešitev prometne, energetske , komunalne in druge gospodarske infrastrukture
11. člen
Dovozi in dostopi ter parkiranje:
Območje OPPN – predviden večnamenski objekt se bo napajal preko obstoječe dovozne ceste, ki se prometno navezuje na LC št. 464081 Vojnik - Ljubečna parc. št. 1032/28 k.o. Vojnik trg. Obstoječ uvozni priključek z dovozno cesto je širine 4,00m. Povozno pohodne površine bodo obojestransko obrobljene z betonskimi robniki 15/25cm in bodo izvedene v asfaltni utrditvi, oz. lahko v kombinaciji z betonskimi tlakovci. Dovozna cesta omogoča dovoz in dostop do predvidenega večnamenskega objekta, urgentne dovoze in servisiranje območja. Cesta v prometnem sistemu predstavlja interno napajalno cesto v zazidanem območju.
Meteorna voda se bo s povoznih - utrjenih površin odvajala s pomočjo prečnih in vzdolžnih sklonov v peskolove in nato dalje v novo predvideno meteorno kanalizacijo
in preko zadrževalnega bazena neposredno v površinski odvodnik na južni strani objekta. Lokacija obstoječe dovozne ceste se ohrani.
Površin za mirujoči promet ob sami dovozni cesti ni, tako da morajo biti zagotovljene parkirne površine v območju že obstoječih parkirišč in na vzhodni strani predvidenega objekta. Dovozna cesta se opremi z vertikalno prometno signalizacijo.
12. člen
Vodovod:
Objekt se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje, zato lastna oskrba s pitno vodo ni dovoljena.
Oskrba objekta z vodo je možna iz javnega vodovoda PL DN/OD 90mm preko povečanega obstoječega vodovodnega priključka za župnišče – Murnova 4. Vodovodni priključek se poveča na stroške investitorja.
Poraba vode za večnamenski objekt se meri in obračuna preko skupnega vodomera za večnamenski objekt in župnišče, ki se iz objekta župnišče prestavi v zelenico zunaj objekta. Pri priključkih premera Ø < 2˝ se vodomer vgradi zunaj objekta v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek. pri priključkih premera Ø 2˝ in pri priključkih premera Ø > 2˝ se vodomer lahko vgradi v armiranobetonski jašek v zelenici zunaj objekta. Armiranobetonski jašek mora biti globine najmanj 180 cm ter širine najmanj 150 cm, opremljen z lestvijo in pokrovom z zaklepom, razred B 125kN, EN 124, iz duktilne listine, ISO 1083 kot npr. Saint Gobain PAM.
Novi hidranti zunaj objekta morajo biti del internega vodovodnega omrežja.
Povečan obstoječ vodovodni priključek je možno izvesti iz parcele št. 1032/4 k.o. Vojnik trg ter preko parcele št. 1032/28 in 632 k.o. Vojnik trg.
Priključitev na javno vodovodno omrežje je možna pod pogojem, da je rešeno odvodnjavanje odpadnih voda.
Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je potrebno vgraditi najmanj 1,2m pod koto terena. Novi hidranti zunaj objekta morajo biti del internega vodovodnega omrežja.
13. člen
Na območju poselitve je obvezna priključitev objekta na javno (Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode – UL RS št. 88/11).
Fekalna kanalizacija:
Na podlagi smernic Vodovod – Kanalizacija d.o.o. se komunalne odpadne vode predvidenega večnamenskega objekta speljejo preko revizijskega jaška št. 3 na koti najmanj 269,31m nadmorske višine. Priključek na fekalno kanalizacijo je možno izvesti na parceli št. 634 k.o. Vojnik trg.
Meteorna kanalizacija:
Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oz. vodotoke (Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Vojnik – UL RS, št. 106/09, Uredba o emisiji snovi in toplote pr odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo – UL RS št. 64/12), zato je potrebno za meteorne vode s streh in povoznih površin predvideti ponikanje, prepustne povozne površine, zadrževalne bazene in podobne rešitve. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po
izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje v površinski odvodnik.
Za izvedbo meteorne kanalizacije so predvidene PVC cevi DN150 ter cevno pretočno – zadrževalni bazen. Preliv meteornih vod se spelje v površinski odvodnik, ki je na parceli št. 634 k.o. Vojnik trg.
14. člen
Električno omrežje:
V jugovzhodnem območju izgradnje predvidenega večnamenskega objekta poteka vn vod dv 2x110kv. Navedeni vod je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor in predviden objekt graditi izven varovalnega koridorja.
Obstoječi objekt na parceli št. 632 k.o. Vojnik trg, kateri je predviden za rušenje se trenutno napaja iz nizkonapetostnega omrežja župnišče, katero se napaja iz transformatorske postaje vojnik šola (št.mm: 57696, štod: 114625029024) z zakupljeno priključno močjo 17kw, kar ustreza omejevalcu toka 3 x 25a. Pred rušitvijo obstoječega objekta je potrebno obstoječe merilno mesto odstraniti.
Energija za napajanje predvidenega objekta je na razpolago nizkonapetostnem omrežju župnišče katero se napaja iz tp vojnik šola na obstoječem nn podzemnem el. En. Vodu, kateri trenutno služi za napajanje obstoječega objekta in sosednjega objekta na isti parcelni številki.
Pri križanju z drugimi komunalnimi vodi je potrebno elektro kable dodatno zaščititi.
15. člen
Priključitev na TK omrežje
Na območju urejanja je evidentirano tk omrežje. V soglasju z upravljavcem telekom slovenije d.d. Je potrebno predvideti novo tk omrežje in možnost priključitve na obstoječe tk omrežje.
Priključitev na catv omrežje
Na območju urejanja je že izgrajen razvod kabelsko razdelilnega sistema krs. V soglasju z upravljvcem elektro turnšek d.o.o. Je možnost priključitve objekta na kabelski komunikacijski sistem.
16. člen
Plinovodno omrežje:
Na obravnavanem območju oppn in širšem območju naselja vojnik je evidentirano plinovodno omrežje. Oskrba obravnavanega območja in večnamenskega objekta z zemeljskim plinom je možna iz obstoječega distribucijskega omrežja zemeljskega plina, oz. Z navezavo na obstoječi plinski odsek vo22-pe125, ki se nahaja vzhodno od obravnavane lokacije. Predviden večnamenski objekt se bo priključil na plinovodno omrežje preko že obstoječega plinovodnega priključka, ki je izveden do župnišča. V soglasju z upravljavcem energetiko celje d.o.o. Je možno priključevanje objekta na obstoječe plinovodno omrežje.
17. Člen
Odpadki:
Za večnamenski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mest, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju občine vojnik.
V. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanja narave in ohranjanje kulturne dediščine
19. člen
Varstvo pred hrupom:
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju ( Ur. list RS št. 105/2005 ) razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom, menimo, da ne
bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
20. člen
Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. l. RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Ur. l. RS, št. 34/07, 81/07).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
21. člen
Varstvo voda:
Ob južni meji ureditvenega območja teče neimenovan potok. Vsi posegi v prostor (objekti, zunanje ureditve objektov, ograje…) morajo v skladu s 14. In 37. Členom zakona o vodah, od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine neimenovanega potoka, ki je vodotok ii. Reda, odmakjeni 5m.
Odvajanje odpadnih voda iz območja oppn mora biti urejeno s pogoji, določenimi v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (u.l. Rs, št. 47/05 in 45/07) in načrtovana v skladu z uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (ur.l. Rs št. 88/2011) ter pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ( u.l. Rs št. 109/07, 33/08).
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
· izgradnjo kanalizacijskega sistema območja
· rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema
Končna dispozicija fekalnih vod je čistilna naprava v škofji vasi.
Meteorne vode se preko revizijskih jaškov in peskolovov odvajajo v meteorno kanalizacijo. Zaradi geologije terena ponikovanje meteornih voda ni mogoče, zato se meteorne vode zbirajo preko požiralnikov v meteorno kanalizacijo, pred izpustom v neimenovan potok, pa jih je potrebno zadrževati v pretočno zadrževalnem objektu. Izpustne glave odpadnih padavinskih voda v vodotoke morajo biti načrtovane pod naklonom brežine vodotoka in ne smejo segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztoka mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje struge vodotoka pred vodno erozijo.
Pri izvedbi meteorne kanalizacije so potrebni ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oz. v vodotoke (Zakon v vodah – U.l. RS št. 67/02).
Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba zadrževalnika padavinskih vod na parceli, ter izvedba manipulativnih površin iz tlaka (travnate plošče), ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje.
Vsak poseg v prostor, ki bi trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (153. člen Zakona o vodah, ZV-1, Ur.l. RS št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A, 41/04-ZVO-1, 57/08-ZV-1A in 57/12-ZV-1B).
22. člen
Varstvo kulturne dediščine:
Območje, predvideno za pozidavo večnamenskega objekta s prometno in komunalno infrastrukturo se nahaja v območju ediventiranih in zavarovanih območij nepremične kulturne dediščine.
Seznam enot kulturne dediščine:
Na območju urejanja se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
EŠD
Ime
Režim
Podrežim
12187
Vojnik-Ambient cerkve sv. Jerneja
dediščina
stavbna dediščina
3498
Vojnik-Cerkev sv. Jerneja
spomenik
vplivno območje
Na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju velja pravni režim, kot ga opredeljuje akt o razglasitvi:
· Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Celje (Uradni list SRS št. 28/86 – 1364, Uradni list RS št. 1/92-18).
Varstvo za območje stavbne dediščine in njihovih varovanih vrednot - splošno:
· varuje se tlorisna in višinska zasnova (gabariti)
· varuje se gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova
· varuje se oblikovanost zunanjščine (členitev objektov fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasade, fasadni detajli)
· varuje se funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,
· varujejo se sestavine in pritikline
· varuje se stavbno pohištvo in notranja oprema,
· varuje se komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoč odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin)
· varuje se pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah)
· varuje se celovitost dediščine v prostoru
· varujejo se zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami
Pravni režim varstva v vplivnih območjih dediščine določa, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
Opredelitev do načrtovanih prostorskih ureditev – konkretno:
Glede na varstveni režim območja načrtovane gradnje večnamenskega objekta s pripadajočo zunanjo ureditvijo je pri projektiranju objekta in izvedbi potrebno upoštevati naslednje smernice ZVKDS OE Celje:
· umeščenost objekta v prostor in njegovo oblikovanje se morata prilagoditi značaju in merilu prostora, ob tem je potrebno ohraniti dominantno vlogo cerkve Sv. Jerneja ter starega župnišča in kaplanije;
· sleme daljše stranice objekta mora biti vzporedno s slemenom cerkve;
· tloris osnovnega volumna objekta je lahko podolgovate oblike, možna je tudi izvedba tlorisa v obliki črke L;
· etažnost objekta mora biti pritličje (P) ali pritličje in izkoriščeno podstrešje (P+M). Maksimalna višina kolenčnega zidu je lahko 1,0m;
· streha mora biti v osnovi simetrična dvokapnica, lahko v obliki L, brez čopov. Naklon strešin mora biti med 350-450, z minimalnimi napušči. kritina mora biti opečna (klasični ali zarezni bobrovec) v opečni barvi;
· fasad objekta se lahko intrepetira na klasičen način z možnostjo uporabe sodobnih elementov, vendar ne sme negativno vplivati na kvaliteto obravnavanega prostora. Fina obdelava fasad naj bo v klasičnem ometu ter svetlih, nevtralnih barvnih tonih (npr. bela, peščena, oker), vzorčaste fasade niso sprejemljive. Možne so sodobne kombinacije z lesom in kamnom;
· za osvetljevanje podstrešja so dopustna strešna okna v ravnini strehe ali klasične zidane frčade s slemeni pravokotno na glavno sleme strehe in z odprtinami, ki morajo biti skladne z rastrom fasadnih osnih linij. Kombiniranje frčad in strešnih oken ni dovoljeno;
· okenske in vratne odprtine na fasadah morajo biti proporcionalno poenotene, vertikalno podolgovate in kompozicijsko usklajene. Neenakomerna razvrstitev fasadnih odprtin ni sprejemljiva;
· ureditev neposredne okolice objekta naj upošteva obstoječe značilnosti mikroambienta v katerega se objekt umešča ter kvalitete širše kulturne krajine, brez urejanja večjih asfaltnih površin, netipične urbane opreme ali večjih grajenih podpornih zidov;
· območje okoli objekta se lahko zasadi z manjšimi avtohtonimi listopadnimi drevesi in živo mejo (npr. gabrovo). zasaditev žive meje iz cipres ali klekov ni sprejemljiva.
Varstvo arheološke dediščine – splošno:
Na celotnem območju urejanja veljajo splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin, ki naj se smiselno vključijo v prostorski akt:
· strokovni nadzor nad posegi
V kolikor prehodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom del.
· odkritje arheološke ostaline
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezajoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnikazemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zaveruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko
najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
Za vse posege v območju urejanja je obvezna predhodna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja ZVKDS OE Celje.
VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
23. člen
Potres
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za okolje in prostor – ARSO, Vojkova 1b, Ljubljana) uvrščeno v VII stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehničinega poročilo.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Požar
Za zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.
V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
Zaščitni ukrepi
Skladno s predpisi s področja graditve zaklonišč ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta leži v bližini neimenovanega potoka, vendar ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice, erozivnosti in plazovitosti terena.
24. člen
Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, je deponirati na primernem mestu, in uporabiti za ureditev zelenic.
VII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
25. člen
Ureditveno območje oppn, je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.
VII. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
26. člen
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
· za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo v sklopu zemljiške parcele z večjim odmikom in odstopanjem kot je določeno v grafičnih prilogah pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik ali soglasje soseda od sosednjih gradbenih parcel in cest, upošteva požarna varnost objektov ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa.
· za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega ali manjšega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah (v »+2,00m« ali v »-2,00m«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da se ne presega faktor zazidanosti in faktor izrabe parcele, ter da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest.
· za koto pritličja in manipulativnih površin so tolerance ± 50cm, vendar je toleranca kote pritličja in manipulativnih površin lahko večja če se prilagaja vozišču dovozne ceste.
· dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa,
· dovoljena je združitev dveh uvozov pod pogojem navedenih v prejšnji alineji,
· dovoljena je združitev ali delitev gradbenih parcel,
· pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša invensticijska vlaganja ob pogoju, da prestavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
VIII. Obveznosti investitorja in izvajalcev pri izvajanju OPPN
27. člen
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
· ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
· po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
· pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji
IX. Končne določbe
28. člen
OPPN je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Vojnik in Upravni enoti Celje, Oddelek za okolje in prostor.
29. člen
Nadzor nad izvajanjem OPPN Spremembe in dopolnitve ZN Vojnik cona 10A izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v občini.
30. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Vojnik, 15.5.2014
Št. 3505-00002/2013
Občina Vojnik
Benedikt Podergajs, župan