Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek) ter na podlagi Programa priprave za Občinski lokacijski načrt za poslovno cono Miklavž na Dravskem polju (MUV, 23/2006) ter 15. člena Statuta Občine Miklavž na Dravskem polju ( MUV št. 14/2003) je Občinski svet Občine Miklavž na Dravskem polju na 2. izredni seji, dne 21. maja 2007 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu Poslovna cona
Miklavž na Dravskem polju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za Poslovno cono Miklavž na Dravskem polju. Lokacijski načrt je izdelal Savaprojekt, d.d., pod številko projekta 06 263-00.
2.člen
(vsebina)
Poleg odloka o lokacijskem načrtu Poslovna cona Miklavž na Dravskem polju (v nadaljevanju OLN), je sestavni del lokacijskega načrta besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino:
B. BESEDILO
1. UVOD
2. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. UREDITVENO OBMOČJE
3.1. Meja območja
3.2. Skupno vplivno območje
4. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
4.1. Razmestitev predvidenih dejavnosti
4.2. Razporeditev javnih in drugih skupnih površin z njihovo funkcionalno in oblikovno zasnovo
4.3. Lega objektov na zemljišču in potek omrežij komunalne in druge gospodarske infrastrukture
4.4. Funkcionalna, tehnična in oblikovna zasnova objektov
4.5. Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
4.6. Tehnični pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo objektov ter urejanje površin
4.7. Povezave načrtovanih ureditev s sosednjimi območji
5. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA NANJO
5.1. Prometna infrastruktura
5.2. Elektroenergetsko omrežje
5.3. Plinovodno omrežje
5.4. Omrežje zvez
5.5. Ogrevanje
5.6. Kanalizacija
5.7. Vodovodno omrežje
5.8. Odpadki
5.9. Lokacijski in tehnični pogoji za projektiranje prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in priključkov nanjo.
6. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
7. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
8. NAČRT PARCELACIJE
9. ETAPNOST IN TOLERANCE
C. KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI
G1. IZSEK IZ GRAFIČNIH PRILOG SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU ZA OBDOBJE 1986- 2000 IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1986-1990
G1.1: Zasnova organizacije dejavnosti in usmeritve za načine urejanja s PIA; M 1:5000
G2. UREDITVENA SITUACIJA S PREREZOM; M 1:500
G3. SITUACIJA ENERGETSKE IN KOMUNALNE INFRASTRUKTURE TER SISTEMA ZVEZ; M1:500
G4. PREGLEDNA SITUACIJA ENERGETSKE IN KOMUNALNE INFRASTRUKTURE TER SISTEMA ZVEZ, M1:5000
G5. SITUACIJA PROMETNE UREDITVE, M 1:500
G6. NAČRT GRADBENIH PARCEL Z ELEMENTI ZA ZAKOLIČBO, M 1:500
D. PRILOGE
1. POVZETEK ZA JAVNOST
2. IZVLEČEK IZ PLANSKEGA AKTA
3. OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV LOKACIJSKEGA NAČRTA
3.1. Razlogi za pripravo LN
3.2. Obrazložitev zasnove prostorske ureditve
3.3. Utemeljitev predlaganih rešitev ter lokacijskih in tehničnih pogojev in usmeritev
4. STROKOVNE PODLAGE
5. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
5.1. Način upoštevanja smernic nosilcev urejanja prostora
5.2. Smernice nosilcev urejanja prostora
5.3. Mnenja nosilcev urejanja prostora
6. SEZNAM SPREJETIH AKTOV O ZAVAROVANJU IN SEZNAM SEKTORSKIH AKTOV IN PREDPISOV, KI SO BILI UPOŠTEVANI PRI PRIPRAVI OLN
7. OCENA STROŠKOV ZA IZVEDBO OLN
II. UREDITVENO OBMOČJE
3.člen
(meja ureditvenega območja)
Meja ureditvenega območja obsega površine, na katerih so načrtovani trajni objekti s površinami potrebnimi za njihovo nemoteno rabo, površine potrebne v času gradnje in vplivno območje pričakovanih vplivov načrtovanih objektov.
Parcele in deli parcel, na katerih so načrtovani trajni objekti s površinami potrebnimi za njihovo nemoteno rabo:k. o. Miklavž na Dravskem polju: parc. št. 1910, 1911, 1907, 1908/1, 1909, 1902, 1906/2, 1906/1, 1906/2, 1903, 1908/2, 2066.
Parcele oziroma deli parcel, na katerih so načrtovane infrastrukturne ureditve potrebne za delovanje objektov:
a) srednjenapetostni kablovod od 10 kV daljnovoda (d- 47) do TP Poslovna cona: 1914, 1919, 1887, 1889, 1897, 1886, 1885, 1896, 2064 in 1898 k. o. Miklavž na Dravskem polju;
b) kanalizacija odpadnih komunalnih voda: 1829/1, 1829/7, 2065 in 2066 k. o. Miklavž na Dravskem polju;
c) rekonstrukcija vodovoda: 1829/1, k.o. Miklavž na Dravskem polju;
d) kabelska kanalizacija za CATV: 1898, k.o. Miklavž na Dravskem polju;
e) telefonski kablovod: nova kabelska kanalizacija: 1675/1, 1686, 2043/1 in 2063. Kabel po obstoječi trasi: 2063, 2066, 1898, 1872, 1873, 1874, 1876, 1877, 1878/1,1878/2, 1878/3, 18768/4, 1879, 1881, 1882 in 1884 vse k.o. Miklavž na Dravskem polju;
f) rekonstrukcija glavne ceste s pločnikom, kolesarsko stezo in infrastrukturnimi vodi: 2064, k.o. Miklavž na Dravskem polju;
g) kanalizacija padavinskih odpadnih voda, 1898, 2064, 2599, 2900 .k.o. Miklavž na Dravskem polju.
Velikost ureditvenega območja je ca. 1,6 ha.
Meja ureditvenega območja in vplivnega območja je prikazana v kartografskem delu G2. »Ureditvena situacija s prerezom, M 1:500« in G4. »Pregledna situacija energetske in komunalne infrastrukture ter sistema zvez«.
4.člen
(vplivno območje)
Vplivno območje lokacijskega načrta zajema vsa zemljišča v meji ureditvenega območja in zemljišča skupnega vplivnega območja, na katerih so načrtovane infrastrukturne ureditve potrebne za delovanje objektov tako v času gradnje kot v uporabi, navedene v 3. členu odloka.
V skupno vplivno območje so vštete tudi sosednje nepremičnine, ki so osenčene zaradi predvidenih objektov. Dopustno osenčenje sosednjih nepremičnin glede na oceno osenčenja sega na dele naslednjih zemljišč izven meje Občinskega lokacijskega načrta: 1829/1, 1906/1 (cela parcela), 1905(cela parcela), 1904, 1900, 1901, 1898, k.o. Miklavž na Dravskem polju.
III. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V
PROSTOR
5.člen
(vrste objektov)
V ureditvenem območju je načrtovana gradnja naslednjih vrst objektov po enotni klasifikaciji in veljavnih predpisih:
• stanovanjskih stavb, nestanovanjskih stavb ali večnamenskih objektov
- enostanovanjskih stavb;
- večstanovanjskih stavb;
- gostinskih stavb;
- upravnih in pisarniških stavb- stavbe javne uprave, banke pošte, zavarovalnice, druge upravne in pisarniške stavbe;
- trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti- trgovske stavbe, sejemske dvorane, razstavišča, bencinski servisi,
stavbe za druge storitvene dejavnosti;
- stavb za promet in stavb za izvajanje elektronskih komunikacij;
- stavb splošnega družbenega pomena- muzeji in knjižnice,
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, stavbe za zdravstvo (dispanzerji, ambulante,)
- drugih nestanovanjskih stavb, ki niso uvrščene drugje
• gradbeno inženirskih objektov – ceste in parkirišča, komunalni in energetski vodi (vključno s transformatorsko in plinsko postajo) ter omrežja zvez,
• enostavnih objektov na osnovi veljavnih predpisov in sicer:
- pomožnih objektov:
- objekti za lastne potrebe (garaža, lopa, nadstrešek: do 20 m2, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto); ograje: medsosedska ograja, varovalna ograja, oporni zid;
- pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni telekomunikacijski objekti in pomožni komunalni objekti);
- urbane opreme: objekti za oglaševanje (reklamni stolp, premera do 2m).
6.člen
(možne gradnje)
Na obravnavanem območju so dopustne naslednje gradnje:
• gradnja novih objektov,
• rekonstrukcije (tudi adaptacije, sanacije) objektov,
• redna vzdrževalna dela na objektih
• investicijska vzdrževalna dela na objektih,
• vzdrževalna dela v javno korist,
• spremembe namembnosti delov ali celotnih objektov,
• spremembe rabe delov ali celotnih objektov,
• druga dela povezana z ureditvijo okolice ter dela, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (dela v zvezi z urejanjem javnih površin in dela v javno korist).
7.člen
(vrste dejavnosti)
V poslovni coni je možno umestiti naslednje dejavnosti po standardni kvalifikaciji:
DE) PROIZVODNJA VLAKNIN, PAPIRJA IN KARTONA TER IZDELKOV IZ PAPIRJA IN KARTONA, ZALOŽNIŠTVO IN TISKARSTVO;
• 22 založništvo , razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa,
G) TRGOVINA, POPRAVILO MOTORNIH VOZIL IN IZDELKOV ŠIROKE PORABE;
• 50 prodaja , vzdrževanje in popravila motornih vozil, trgovina na drobno z motornimi vozili (vse razen Trgovina na debelo),
• 51 posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili ( dovoljeno je le 51.1 posredništvo)
• 52 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, popravila izdelkov široke porabe
H) GOSTINSTVO
• 55.1 – dejavnost hotelov in podobnih obratov,
• 55.2 – dejavnost domov, kampov in drugih nastanitvenih obratov,
• 55.3 dejavnost prehrambenih gostinskih obratov,
• 55.4 točenje pijač,
• 55.5 dejavnost menz ter priprava in dostava hrane,
I) PROMET; SKLADIŠČENJE IN ZVEZE;
• 63 pomožne prometne dejavnosti ; dejavnost potovalnih in turističnih organizacij (dovoljeno samo pod 63.3, 63.4 in 64),
J) FINANČNO POSREDNIŠTVO;
• dovoljene so vse vrste dejavnosti,
K) POSLOVANJE Z NEPRIMIČNINAMI, NAJEM IN
POSLOVNE STORITVE
N) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO;
O) DRUGE JAVNE SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI;
• 91 dejavnosti združenj,
• 92 rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti,
• 93 druge storitvene dejavnosti.
Navedene dejavnosti so dovoljene, pod pogojem, da se v sklopu gradbene parcele zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.
8.člen
(funkcionalna, tehnična in oblikovna zasnova stavb)
(1)Stavbe S1 do S10
Tipologija zazidave: stanovanjske, nestanovanjske ali večnamenske stavbe. Možne so tudi večstanovanjske stavbe.
Stavba S7 – trgovski objekt z možnimi lokali z dejavnostmi.
Stavba S8 - namenjena turistični ponudbi in prezentaciji kulturnih spomenikov ter naravnih vrednot v občini (»info točka«). V sklopu stavbe je možno urediti gostinski lokal. Stavba S9 - bencinski servis z avtopralnico. Stavba S10 - transformatorska postaja.
V vseh načrtovanih stavbah (razen S8, S9 in S10) je poleg stanovanj in že določenih dejavnosti v stavbah možno izvajati tudi druge dejavnosti določene v 7. členu odloka.
(2)Velikost in zmogljivost:
- Horizontalni gabariti: pravokotne oblike oziroma sestavljeni iz več pravokotnikov, deli so lahko tudi polkrožni oziroma nepravilnih oblik, možni so do gradbene meje določene v grafičnem delu. Stavba S8 okrogle ali kvadratne oblike.
- Višinski gabarit:-
V poslovni coni so načrtovane tako večje kot tudi manjše stavbe Praviloma je možna višina manjših stavb do 8,5 m nad koto urejenega terena (sleme ali zgornji venec ravne strehe – manjših stavb S1 do S5) in večje stavbe do 9 m (S7), izjema so le stavbe:
- S6, ki je locirana ob obstoječi pritlični enostanovanjski hiši, višina stavbe do 8m;
- S8, ki je locirana v sklopu parka, pritličje, višina stavbe do 5m;
- S 9, bencinski servis, višina stavbe do 9m;
- S10, transformatorska postaja, višina stavbe do 3m.
Pri projektiranju stavb je v okviru določenih višinskih gabaritov potrebno upoštevati osenčenje sosednjih nepremičnin.
Pri vseh stavbah razen stavbi S8, ki je načrtovana na arheološkem območju (»info točka«) je možna gradnja kleti (z možnostjo parkiranja) pod pogojem, da je večji del kleti vkopan v zemljo ali maksimalno 1,40m vidno nad terenom.
(3)Oblikovanje zunanje podobe:
- Konstrukcija: po izbiri projektanta
- Streha: poševna streha je možna pri stavbah manjšega horizontalnega gabarita do 400m2, razen pri stavbi S6 kjer je streha simetrična dvokapnica, razgibane zasnove, naklona 35 do 38 stopinj. Pri stavbah večjega gabarita nad 400m2, pa je možna ravna streha ali druge oblike streh skritih za masko.
Tudi pri večjih gabaritih je možna izvedba poševne strehe pod pogojem, da je ta členjena na več manjših poševnih streh – sestavljena streha. Na strehi je možno namestiti svetlobne elemente(okna , frčade, kupole,…).
- Kritina: zemeljske, nevtralne pastelne barve na ravnih strehah, pri poševnih strehah vse zemeljske in vsi odtenki sive, rjave in rdeče barve.
- Fasada: omet ali fasadne obloge iz različnih materialov.
Vhodne fasade stavb in cestne fasade proti Ptujski cesti ter ob Štekarjevi ulici dodatno reprezentančno oblikovati v smislu poudarjanja arhitekturnih členov in elementov. Dovoljene so barvne kombinacije fasad za popestritev in razgibanje barvne raznovrstnosti območja.
- Oblikovanje odprtin: svobodno
(2)Enostavni objekti
Postavljajo se v sklopu vseh gradbenih parcel razen stavbe S8- turistični objekt.
Garaža, lopa ali nadstrešek morajo biti oblikovno prilagojeni z osnovnim objektom, predvsem glede barve kritine in naklona strehe. Izvedba frčad ni dovoljena.
Ograje: lesena ali kombinirana (npr. betonska reliefno obdelana v kombinaciji z lesom, lesena v kombinaciji z živo mejo, kovinska).
9.člen
(lega objektov na zemljišču)
Odmik stavb od zunanjih parcelnih meja (meje ureditvenega območja) je določen z gradbeno mejo (najmanj 2- 4m), ki je zakoličena v koordinatnem sistemu in prikazana v kartografskem delu »G6. NAČRT GRADBENIH PARCEL Z ELEMENTI ZA ZAKOLIČBO, M 1:500«
Odmik stavb od meje bodoče gradbene parcele je najmanj 2m, pri transformatorski postaji pa najmanj 0,6m.
Stavbe se locirajo vzporedno ali pravokotno na interno ali glavno cesto znotraj gradbenih meja tako, da se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost.
10.člen
(ureditev okolice stavb)
(1)Parkirišča in manipulativne površine
V okviru gradbene parcele za posamezno stavbo se zagotovi predpisano število parkirnih mest za zaposlene in stranke ter potrebne manipulativne površine v skladu s predpisanimi normativi za posamezne dejavnosti. Utrjene manipulativne površine (dovozi, parkirne površine,..) ob objektih morajo biti asfaltirane. Peš dostopi, pločniki so lahko tlakovani ali asfaltirani.
(2)Zelene površine
Vse proste površine okoli predvidenih objektov je potrebno urediti kot zelenice in ustrezno zazeleniti z nizkim grmovjem in višjimi drevesi. Zaradi preglednosti priključka je pri izvozu prepovedano saditi grmičevje.
Ureditev parka je načrtovana v sklopu gradbene parcele stavbe S 8. V sklopu parka se načrtuje izgradnja manjše stavbe za turistične namene »info točka«. Park se zasadi z drevesno in grmovno avtohtono vegetacijo listavcev.
Prostor za odpadke v sklopu gradbene parcele mora biti ustrezno ograjen, in sicer z leseno ograjo višine ca. 2,0 m ali zasajen z živo mejo ali drugimi grmovnicami.
Meja med poslovnimi objekti in individualno pozidavo ob zemljiščih parc. št. 1905 in 1906/1, k.o. Miklavž na Dravskem polju se zasadi v obliki žive meje.
11.člen
(velikost in oblika gradbenih parcel)
Velikost in oblika gradbenih parcel temelji na bodočih ureditvah, ki so funkcionalno zaokrožene. Predlog nove parcelacije je prikazan v kartografskem delu »G6. NAČRT GRADBENIH PARCEL Z ELEMENTI ZA ZAKOLIČBO M 1: 5000«
Gradbene parcele je možno združevati ali deliti ob upoštevanju pogojev določenih v tem odloku. Pri delitvi gradbenih parcel ni možna delitev gradbene parcele interne ceste v korist gradbene parcele stavbe, če se s tem onemogoči dostop do že načrtovanih gradbenih parcel.
12.člen
(faktor zazidanosti)
Faktor zazidanosti gradbene parcele je maksimalno 0,6.
13.člen
(tehnični pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
objektov ter urejanje površin)
(1)Higienske in zdravstvene zahteve
Pri projektiranju je potrebno upoštevati naslednje higienske in zdravstvene zahteve (v času gradnje in v času, ko bodo objekti v uporabi) in sicer da:
• ne bodo uhajali strupeni plini,
• v zrak ne bodo uhajali nevarni delci ali plini,
• ne bo emisij nevarnega sevanja,
• ne bo onesnaženja ali zastrupitve vode in tal,
• ne bo napačnega odstranjevanja odpadnih voda, dima, trdnih ali tekočih odpadkov,
• ne bo prisotna vlaga v objektih v okolici nameravane gradnje ali na površinah znotraj njih.
(2)Seizmološke zahteve
Z ozirom na geološko tektonsko sestavo tal, se lahko pričakujejo potresi intenzitete VI. do VII. stopnje po MSK dvanajststopenjski lestvici.
(3)Zahteve varnosti pred požari
Pri projektiranju je potrebno v zvezi z varnostjo pred požarom nepremičnin v okolici nameravane gradnje upoštevati, da bo:
• nosilna konstrukcija objektov v okolici nameravane gradnje določen čas ohranila svojo nosilno sposobnost,
• omejeno širjenje požara na objekte v okolici nameravane gradnje,
• omogočeno osebam v objektih v okolici nameravane gradnje, da objekt zapustijo in da bo omogočena varnost reševalnih ekip.
(4)Pogoji za varstvo pred hrupom
Pri projektiranju je potrebno v zvezi z zaščito pred hrupom nepremičnin v okolici nameravane gradnje upoštevati, da bo hrup, ki ga zaznavajo osebe v objektih v okolici nameravane gradnje ali ljudje v okolici nameravane gradnje, zmanjšan na raven, ki ne bo ogrožala njihovega zdravja in jim bo omogočala zadovoljive razmere za spanje, počitek in delo.
(5)Pogoji za neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam
Pri projektiranju je potrebno upoštevati zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa funkcionalno oviranim osebam, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavbah.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE,
ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE
GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST
PRIKLJUČEVANJA NANJO
14.člen
(zasnova projektnih rešitev)
Idejne rešitve prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture so razvidne v kartografskem delu »G3.
SITUACIJA ENERGETSKE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE IN SISTEMA ZVEZ M1:500; G4. PREGLEDNA SITUACIJA ENERGETSKE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE IN SISTEMA ZVEZ, M1:5000« in »G5. SITUACIJA PROMETNE UREDITVE, M 1:500.«
Stavbo S6 (enostanovanjska hiša) je možno priključiti na obstoječo komunalno energetsko infrastrukturo, ki poteka ob ulici Zofke Kukovič skladno s pogoji upravljavcev. Priključitev objekta na prometno omrežje je iz obstoječe ulice.
Projektiranje prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture se izvede v skladu z veljavnimi predpisi na posameznem področju.
15.člen
(pogoji za prometno urejanje)
(1)Glavna cesta G1-I Maribor -Ptuj
Priključitev poslovne cone na prometno omrežje je načrtovana preko novega cestnega priključka iz Ptujske ceste oziroma glavne ceste Maribor – Ptuj. Za ureditev priključka je potrebna rekonstrukcija glavne ceste. V sklopu rekonstrukcije je načrtovana ureditev dodatnega razvrstilnega pasu za levo zavijanje iz smeri Maribor.
Promet iz bencinskega servisa poteka preko izvoza na glavno cesto v obe smeri.
(2)Interne dovozne ceste A in B
Zgradijo se nove dvosmerne interne ceste do gradbenih parcel v asfaltni izvedbi, širina vozišča dovoznih ceste je najmanj 5,5m.
Interne ceste so načrtovane za ureditev dvosmernega prometa.
Iz internih cest se urejajo dovozi na območje gradbenih parcel.
Promet do območja bencinskega servisa poteka preko novega cestnega priključka iz glavne ceste in preko interne ceste A. Na območju servisa poteka promet enosmerno od interne ceste do priključka na glavno cesto. Izvoz vozil iz bencinskega servisa na glavno cesto je načrtovan za obe smeri.
Preko internih cest mora biti omogočen dostop do stavbe transformatorske postaje. V primeru združitve gradbenih parcel je potrebno neoviran dovoz omogočiti na način, da je možno neovirano posluževanje in vzdrževanje transformatorske postaje..
(3)Ulica Zofke Kukovič
Ob gradbeni parceli »info točke« se ulica rekonstruira, uredi za dvosmerni promet s širino vozišča 2 x 2,75m in bankino 0,5m..
Javna pot, zemljišče parc. št. 2066, k.o. Miklavž na Dravskem polju, se na delu med dovozno cesto do »info točke« ter dovozno cesto do stanovanjske hiše načrtovane ob Ulici Zofke Kukovič, v širini 3m, uredi za potrebe kolesarjev, pešcev in kmetijske mehanizacije.
Javna pot za kolesarski promet, peš promet in kmetijsko mehanizacijo se uredi v asfaltni izvedbi, dvignjena z robnikom od vozišča ceste. Za potrebe kmetijske mehanizacije se izvede utopljen robnik ob vozišču ceste k »info točki« in pri načrtovani stanovanjski hiši ob Ulici Zofke Kukovič.
(4)Kolesarski in peš promet
Ob glavni cesti se ob poslovni coni načrtuje ureditev kolesarske steze in pločnika. Ureditev kolesarskega in peš prometa je načrtovana tudi v sklopu Ulice Zofke Kukovič. Ob Štekarjevi ulici pa je načrtovana ureditev pločnika širine najmanj1,5m.
(5)Mirujoči promet
Parkirišča se praviloma načrtuje v sklopu gradbenih parcel posameznih objektov. Na območju gradbene parcele parka in stavbe S8 se poleg parkirišč za osebna vozila uredi avtobusno parkirišče z obračališčem.
Parkirne površine morajo biti od zunanjega roba vozišča glavne ceste odmaknjene in fizično ločene od njenega cestišča.
Parkirne površine morajo biti dimenzionirane in izvedene glede na dejavnost v skladu s veljavnimi tehničnimi normativi. Na celotnem območju morajo biti parkirišča asfaltne izvedbe.
(6)Prometna signalizacija
Pri izvedbi novih priključkov iz glavne ceste in ostalih prometnih ureditev na območju se uredi in postavi ustrezna vertikalna in horizontalna signalizacija.
Nova talna in vertikalna prometna signalizacija se projektira v skladu z veljavnimi predpisi.
16.člen
(pogoji za energetsko in komunalno urejanje)
(1)Elektroenergetsko omrežje
Srednjenapetostni (SN) kablovod in transformatorska postaja (TP)
Na območju poslovne cone je načrtovana gradnja nove kabelske TP. Napajanje TP je s SN kablovodom od obstoječega daljnovoda d- 47. Trasa SN kablovoda delno poteka izven meje ureditvenega območja po kmetijskem zemljišču, vzporedno s traso obstoječega SN kablovoda za TP Črpališče.
Z izgradnjo SN kablovoda bo tangirano telefonsko omrežje in kabel javne razsvetljave ob Štekarjevi ulic, ki jih je potrebno mehansko zaščititi ter izvesti potrebne odmike novograjenega SN voda.
Na območju poslovne cone je obstoječ SN kablovod za črpališče namakalnega sistema potrebno zaščititi ali prestaviti.
Nizkonapetostno omrežje (NN)
Načrtovani objekti se napajajo iz TP Poslovna cona. Trase nizkonapetostnega (NN) omrežja praviloma potekajo vzporedno s traso SN kablovodov in vzporedno s traso načrtovanih cest. Obstoječe NN kablovode je pred gradnjo potrebno zaščititi oziroma prestaviti.
Javna razsvetljava (JR)
Ob glavni cesti in načrtovanih internih dovoznih cestah je načrtovana ureditev javne razsvetljave. Kabel JR se položi ob pločniku ali ob cesti. Napajanje se uredi iz obstoječega omrežja javne razsvetljave po pogojih upravljavca.
Obstoječe omrežje javne razsvetljave je pred gradnjo potrebno zaščititi in po potrebi prestaviti v soglasju z upravljavcem.
(2)Plinovod
V naselju Miklavž na Dravskem polju ni urejenega distribucijskega plinovodnega omrežja. V primeru plinifikacije naselja je možno graditi plinovodno omrežje na območju poslovne cone tako, da trase potekajo v sklopu cest in obstoječih ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.
(3)Ogrevanje
Do izgradnje plinovodnega omrežja je objekte možno ogrevati individualno iz lastnih kotlovnic na tekoči naftni plin iz plinskih rezervoarjev, ki se locirajo v sklopu posameznih gradbenih parcel ali na ekstra lahko kurilno olje.
V primeru ogrevanja objektov na tekoče gorivo, je potrebno predvideti tak način shranjevanja goriva, da v nobenem primeru ne bo prišlo do izlitja v zemljo, vodo, kanalizacijo ali po terenu.
Za ogrevanje je možna uporaba tudi drugih energentov, kot so obnovljivi viri energije (voda, sonce, veter), biomasa ipd. Na območju poslovne cone je ob koridorjih obstoječe infrastrukture možna izgradnja mestnega plinovoda.
(4)Omrežje zvez
Telekomunikacijsko omrežje
Območje se priključi na telekomunikacijsko omrežje od obstoječe krajevne telefonske centrale. Telefonski kablovod se od TK centrale do obstoječe telekomunikacijske kabelske kanalizacije polaga v novo kabelsko kanalizacijo v dolžini ca 335 m. Od tu dalje pa se v smeri območja poslovne cone kabel uvleče v obstoječo cev, ki poteka po cesti skozi naselje.
Na območju poslovne cone in območju kjer je načrtovana nova kabelska kanalizacija je potrebno upoštevati obstoječe naprave in komunalne vode, ki jih je potrebno zaščititi ali po potrebi prestaviti v soglasju z upravljavcem.
KDS
Obrtno cono je možno opremiti z javnim KDS sistemom. Priključitev območja na KDS je načrtovana od obstoječega omrežja po Štekarjevi ulici. Priključni kablovod v novo izvedeni kabelski kanalizaciji je načrtovan izven meje ureditvenega območja.
Trasa na območju poslovne cone se načrtuje v prometnem in infrastrukturnem koridorju, praviloma ob trasi telekomunikacijskega omrežja z ločenimi kabelskimi jaški.
(5)Kanalizacija
Komunalna odpadna voda
Za odvod komunalnih odpadnih voda iz cone je načrtovana izgradnja vodotesne kanalizacije do priključnega jaška na obstoječi kanalizaciji, ki je zgrajena pod brežino ob javni cesti, ki poteka mimo gomil v smeri Miklavškega ribnika.
Komunalne odpadne vode iz objekta bencinske črpalke in avtopralnice morajo biti speljane po vodotesni interni kanalizaciji v javno kanalizacijo. Odpadne vode iz avtopralnice naj se speljejo preko ustrezno dimenzioniranega usedalnika in lovilca.
Padavinske odpadne vode
Padavinske vode iz urejenih platojev, streh in cest se odvaja preko predvidene kanalizacije v energetski kanal HE Zlatoličje.
Posege v vodni in priobalni pas energetskega kanala ter ureditev izlivnega objekta se načrtuje in izvaja upoštevajoč smernice upravljavca.
Padavinska voda s streh se vodi preko peskolovov, potencialno onesnažena padavinska voda s parkirišč pa se predhodno prečisti preko lovilcev olj. Odpadne vode iz avtopralnice naj se speljejo preko ustrezno dimenzioniranega usedalnika in lovilca olj.
(6)Vodovodno omrežje
Za potrebe oskrbe poslovne cone s pitno in požarno vodo je predvidena izgradnja vodovodnega cevovoda DN 100, zankaste zasnove. Navezava na obstoječe omrežje je na Štekarjevi ulici in Ulici Zofke Kukovič. Del trase vodovoda ob Ulici Zofke Kukovič je v dolžini ca 35 m potrebno nadomestiti s cevovodom DN 100.
(7)Hidrantno omrežje
Na območju cone je načrtovana postavitev dveh nadzemnih hidrantov. Razdalja med obstoječimi in načrtovanimi hidranti je največ 110m in najmanj 85m. Pri projektiranju se upoštevajo veljavni predpisi o tehničnih normativih za hidrantno omrežje.
(8)Namakalni cevovod
Trasa namakalnega cevovoda, ki poteka na območju poslovne cone, vzporedno s Ptujsko cesto se pred pričetkom gradnje zakoliči, ustrezno zaščiti ali po potrebi prestavi. Pri projektiranju in izvedbi padavinske kanalizacije se upošteva trasa namakalnega cevovoda , ki poteka med glavno cesto in energetskim kanalom.
(9)Odpadki
Vsi povzročitelji se morajo vključiti v redno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov.
Število, tip in vrsto posod za odpadke določi upravljavec odvoza odpadkov.
Uporabniki so dolžni ločeno zbirati frakcije odpadkov, kot so plastenke, pločevinke, papir, karton, steklo in drugo ter se s pristojno komunalno organizacijo dogovoriti o njihovem zbiranju in odlaganju. V sklopu gradbene parcele stavbe se uredi plato za postavitev posod za komunalne in po potrebi za ekološke odpadke na vizualno neizpostavljenem mestu, vendar dostopnem komunalnem vozilu.
Zbiranje in ravnanje z odpadki iz dejavnosti se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi.
Pri izdelavi projektne dokumentacije, gradnji, rekonstrukciji, adaptaciji, obnovi ali odstranitvi objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA,
OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE
DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH
DOBRIN
17.člen
(ohranjanje narave)
Na območju strnjene poselitve se upošteva ohranjanje biotske raznovrstnosti, tako da se omogoča povezanost habitatov z naravo zunaj, ohranjajo se zelene površine, ob projektiranju in gradnji objektov in naprav se uporabljajo takšne tehnične rešitve, ki niso past ali ovira za živali.
18.člen
(varstvo kulturne dediščine)
Zemljišče parcelna številka 1908/1, k.o. Miklavž na Dravskem polju, se nahaja na arheološkem najdišču Miklavž na Dravskem polju – Gomilno grobišče (Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor, MUV št. 5/92, EŠD 6820).
Na navedenem zemljišču se uredi parkovna površina in zgradi manjša pritlična nestanovanjska stavba namenjena turistični ponudbi in prezentaciji kulturnih spomenikov in naravnih vrednot v občini. Pred posegi v navedeno zemljišče so potrebne predhodne zaščitne raziskave.
Preko arheološkega najdišča (parcelna številka 1829/1, 1829/7 in 2065, k.o. Miklavž na Dravskem polju) je načrtovana gradnja kanalizacije. V fazi izvedbe kanalizacije na zavarovanem arheološkem območju se izvaja arheološki nadzor.
Prav tako se zaradi neposredne bližine zavarovanega arheološkega območja izvaja arheološki nadzor pri posegih v zemeljske plasti na preostalem področju predvidene poslovne cone.
19.člen
(varstvo okolja)
(1)Varstvo podtalnice in vodnih virov
Območje urejanja leži na območju varovanja podtalnice Dravskega polja (Odlok o varstvenih pasovih za varovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju; MUV, št. 19/98,23/98,14/02). Pri projektiranju in gradnji je potrebno upoštevati določila odloka.
Poleg določil odloka je potrebno upoštevati naslednje ukrepe:
• vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem;
• komunalne odpadne vode iz objekta bencinske črpalke in avtopralnice morajo biti speljane po vodotesni interni kanalizaciji v javno kanalizacijo. Odpadne vode iz avtopralnice pa speljane preko ustrezno dimenzioniranega usedalnika in lovilca olj;
• padavinske odpadne vode iz parkirišč morajo biti speljane preko lovilca olj v padavinsko kanalizacijo;
• padavinske vode iz platoja bencinske črpalke morajo biti speljane preko lovilca olj s koalescentnimi filtri, v padavinsko kanalizacijo. Za lovilcem olj mora biti izveden zasun, ki se bo ob pretakanju goriva zapiral. Za zagotovitev varnosti pred eventuelnim razlitjem mora biti nameščen lovilec olj s samodejnim zapiralom proti izlitju goriva v kanalizacijo. Plato natakališča in pretakališče morata biti izvedena iz vodotesnega in oljeodpornega betona;
• začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke;
• za shrambo goriva morajo biti nameščeni dvoplaščni rezervoarji, vmesni prostor pa zapolnjen s kontrolnim medijem, ki služi za kontrolo tesnosti osnovnega rezervoarja. Kontrola mora biti avtomatska;
• pri projektiranju se upošteva Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur.l. RS, št.
105/2002, 50/2004), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/2005), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št. 47/2005) in Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih voda (MUV št. 14/02));
• odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin mora biti urejeno v skladu z 92. cl. ZV (Ur.l.RS št.: 67/02) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike;
• transformatorska postaja mora biti opremljena z lovilno skledo, ki omogoča zajem transformatorskega olja.
(2)Varstvo zraka
Dejavnosti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(3)Hrup
Obravnavano območje urejanja spada po veljavnih predpisih o hrupu v III. stopnjo varstva pred hrupom. Za to območje je dovoljena maksimalna raven hrupa 60 dB (A) podnevi in ponoči 50 dB (A).
Zmanjšanje vplivov v času gradnje:
• pri urejanju območja OLN se morajo uporabljati brezhibni in predpisom ustrezni delovni stroji in naprave;
• pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) naj se preuči morebitna potreba (ocena stopnje hrupa ali določitev vplivnega območja) po postavitvi protihrupne zaščite proti stanovanjskim objektom na severni strani predvidenega OLN.
Zmanjšanje vplivov v času obratovanja:
• vsi prostori znotraj OLN v katerih bodo nameščeni hrupnejši agregati, naj se protihrupno izolirajo;
• v obravnavano območje OLN se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, pri katerih niso presežene mejne vrednosti z upoštevanjem omilitvenih ukrepov (protihrupna zaščita), ki veljajo za III. st. varstva pred hrupom;
• viri hrupa (klimatske naprave, ventilatorji, pomožni generatorji…) naj se postavljajo čim bolj stran od najbližjih stanovanjskih objektov;
• izvedba občasnih meritev hrupa prometa na dovozni cesti in izvedba morebiti potrebnih zaščitnih ukrepov.
(4)Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
Na območju je načrtovana gradnja transformatorske postaje, ki je vir nizkofrekvenčnega sevanja. Pri projektiranju in obratovanju je potrebno upoštevati veljavne predpise s tega področja.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO
PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
20.člen
(požarna varnost)
V okviru zaščite pred požarom se na podlagi veljavnih predpisov predvidijo naslednji ukrepi:
• ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: posamezni objekti in ureditve morajo biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz objektov na urejene površine ob objektih;
• pri projektiranju posameznih objektov je treba zagotoviti ukrepe za omejevanje širjenja ognja ob požaru z upoštevanjem ustrezne požarne ločitve objektov, in sicer glede na z maksimalno mejo zazidljivosti določene odmike med načrtovanimi objekti v območju urejanja. Projektant v skladu s posebnimi predpisi in smernicami (požarnovarstveni odmiki med stavbami) predpiše ukrepe za zaščito;
• zagotoviti je treba prometne in delovne površine za intervencijska vozila v okviru manipulativnih in parkirnih površin.
Omogočiti je treba intervencijski dostop do vsakega objekta.
Pri projektiranju posameznih objektov se dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce določijo v skladu z določili SIST DIN 14090;
• zagotoviti je treba zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje, pri projektiranju posameznega objekta, ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara;
• pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za preprečevanje in zmanjševanje posledic požara za ljudi, premoženje in okolje.
Pri projektiranju bencinskega servisa je potrebno upoštevati veljavne predpise za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi.
21.člen
(protipotresna varnost)
Objekte je potrebno graditi po pogojih predvidenih za območje, kjer je predvidena maksimalna intenziteta potresa VI. do VII. stopnje po MSK dvanajststopenjski lestvici.
VII. NAČRT PARCELACIJE
22.člen
(načrt parcelacije)
Parcelacija na območju OLN se izvaja na podlagi kartografske priloge »G6. NAČRT GRADBENIH PARCEL Z ELEMENTI ZA ZAKOLIČBO, M 1:500« ter na podlagi zakoličbenih točk določenih v koordinatnem sistemu. Površine gradbenih parcel smejo odstopati do 10%. V primeru delitve gradbenih parcel so dovoljena odstopanja od zakoličbenih točk upoštevajoč pogoje določene v tem odloku..
23.člen
(javne in skupne površine)
Javna površina na območju OLN je ulica Zofke Kukovič. Skupne površine za potrebe načrtovanih ureditev so interne ceste A, in B ter parkirišče C. Skupna površina interne ceste B in parkirišče C se v primeru združitve gradbenih parcel vključita v gradbeno parcelo načrtovane stavbe. Skupne površine so lahko tudi javne.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
24.člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Poleg obveznosti iz drugih določb tega odloka so obveznosti investitorjev in izvajalcev:
• posege v varovalnem pasu objekta gospodarske javne infrastrukture je potrebno izvajati pod strokovnim nadzorom pristojnega organa oziroma službe;
• Za posege v priobalni pas energetskega kanala HE Zlatoličje si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje pri pristojni instituciji;
• začetek in dokončanje del za vsak posamezni objekt je treba prijaviti upravljavcu državne ceste;
• vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami vodov izvedeta upravljavca omrežij, kable je potrebno obeležiti, ročno odkopati in zaščititi ter upoštevati predpisane odmike od ostale infrastrukture.;
• investitor mora s strani upravljavca pridobiti pogoje za priključitev, tehnične parametre za projektiranje in izvedbo priključkov ter soglasje za priključitev na vodovodno omrežje;
• sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno oz. mora odmik dreves od posameznih vodov znašati najmanj 1,50 m, od vodovoda in kanalizacije pa min. 2,00 m;
• v območju načrtovanih prometnih površin (cesta, uvozi k objektom) je treba načrtovani SN kablovod mehansko zaščiti;
• meteorne in druge odpadne vode iz objektov, parcel in zunanje ureditve je treba speljati v načrtovano kanalizacijo, ne smejo pa pritekati na cesto oz. na njej celo zastajati in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa,
• v bližini telefonskih in elektro kablov so dovoljeni samo ročni izkopi pod nadzorom upravljavca.
Med občino Miklavž na Dravskem polju ter investitorji izgradnje gospodarske javne infrastrukture je obvezna sklenitev pogodbe o opremljanju s komunalno opremo, pri čemer se v pogodbi zavezanec Savaprojekt d.d. in soinvestitorji zavežejo, da zgradijo občinsko komunalno opremo v določenem roku in jo po izgradnji brezplačno prenesejo na občino.
IX. FAZNOST IN TOLERANCE
25.člen
(etapnost)
Stavbe je možno graditi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
Vsaka gradbena parcela lahko predstavlja svojo fazo pod pogojem, da ima zagotovljeno dovozno cesto kot je določeno v OLN ter električni, vodovodni in kanalizacijski priključek, dimenzioniran na končno kapaciteto poslovne cone.
26.člen
(tolerance)
Tolerance za horizontalne gabarite so znotraj gradbene meje, določene v grafičnem delu pod pogojem upoštevanja faktorja maksimalne zazidanosti gradbene parcele (0,6). Gradbena meja je linija, ki jo stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost.
Tolerance za vertikalne gabarite so določene z maksimalno višino stavbe. Možni so nižji objekti in izvedba kletne etaže kot je določeno v 8. členu tega odloka.
Gradbene parcele načrtovanih stavb je možno združevati in deliti. Z združevanjem gradbenih parcel se združuje tudi gradbena meja. Delitev gradbenih parcel je možna pod pogojem, da se ohranjajo skupne in javne površine tako, da je omogočen dostop do vseh načrtovanih stavb. Na gradbenih parcelah je namesto stavb dopustno urediti tudi le parkirišča z manuipulativnimi površinami za potrebe sosednje stavbe.
Dovoljena so odstopanja pri ureditvi dovozov do gradbenih parcel in ureditvi parkirnih in manipulativnih površin pod pogojem, da se urejajo v skladu s predpisi.
Pri projektiranju prometne, komunalne, energetske in ostale infrastrukture so dopustna odstopanja v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi v zvezi z lastništvom zemljišč ali ustreznejše in racionalnejše tehnične rešitve s katerimi se ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk gradbenih parcel v smislu prilagoditve obstoječim parcelnim mejam ali mejam določenim v mejno ugotovitvenem postopku ter v primeru združevanja ali delitve gradbenih parcel. Odstopanja so dopustna tudi če je to v korist javnega dobra.
Na podlagi projektnih pogojev in soglasij pristojnih soglasodajavcev je v začetni fazi možno stavbe priključevati na obstoječo infrastrukturo po pogojih upravljavca.
Poleg navedenih dejavnosti v 7. členu tega odloka so dopustne tudi druge dejavnosti, ki ne pomenijo povečanih vplivov, določenih s tem OLN.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.člen
Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled na Občini Miklavž na Dravskem polju.
28.člen
Nadzor nad izvajanjem OLN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
29.člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku..
Številka: 35001-00001/2006 0001 01
Datum: 21. maj 2007
Župan
Občine Miklavž na Dravskem polju
Leo Kremžar, univ. dipl. nov.,s. r.