Na podlagi 51. člena Statuta občine Preddvor (Uradno glasilo občine Preddvor, št. 2 z dne 2.6.1995) je svet Krajevne skupnosti Jezersko dne 14.5.1997 sprejel
S T A T U T
KRAJEVNE SKUPNOSTI JEZERSKO
I. Splošne določbe
1. člen
Statut Krajevne skupnosti Jezersko (v nadaljevanju: statut) določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Krajevne skupnosti Jezersko (v nadaljevanju: krajevna skupnost), ter določa organe krajevne skupnosti, premoženje in financiranje krajevne skupnosti ter določa druge akte, s katerimi so določene obveznosti in odgovornosti organov krajevne skupnosti ter delo njenih organov.
2. člen
Krajevna skupnost Jezersko obsega območja naselij: Spodnje Jezersko in Zgornje Jezersko.
3. člen
Krajevna skupnost varuje koristi prebivalstva v naseljih s svojega območja.
Krajevna skupnost za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja naloge v skladu s statutom občine Preddvor in s tem statutom Krajevna skupnost opravlja tudi določene zadeve iz občinskih pristojnosti, katere občinski svet s sklepom prenese v upravljanje krajevni skupnosti v skladu s statutom Občine Preddvor.
4. člen
Krajevna skupnost se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje z drugimi krajevnimi skupnostmi in kraji sosednje Koroške v Republiki Avstriji.
5. člen
Prebivalci iz območja krajevne skupnosti se s svojimi pobudami in pritožbami lahko neposredno obračajo na svet krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti mora na pobudo ali pritožbo krajana odgovoriti v roku 30 dni. V kolikor zadeva ni v pristojnosti krajevne skupnosti jo svet odstopi pristojnemu organu in o tem obvesti pobudnika oz. pritožnika.
6. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba s sedežem Zg. Jezersko 57, 4206 Zg. Jezersko in nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnosti ima lahko svoj znak.
Krajevna skupnost ima žig okrogle oblike, premera 30 mm. Žig ima ob zunanjem robu napis “KRAJEVNA SKUPNOST” in napis “JEZERSKO” v sredini kroga.
V pečat se lahko vnese tudi grb krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost ima svoj praznik.
Krajevna skupnost podeljuje svojim zaslužnim članom priznanja in plakete ter imenuje častnega krajana.
7. člen
Najvišji organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
II. Naloge krajevne skupnosti
8. člen
Krajevna skupnost preko svojih organov samostojno ureja in opravlja vse zadeve lokalnega javnega pomena določene s statutom občine Preddvor in s tem statutom zlasti še:
- sprejema statut krajevne skupnosti,
- sprejema načrt dela krajevne skupnosti,
- sprejema finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti,
- daje svoje mnenje in pripombe k prostorskim in drugim zadevam, ki posegajo na območje KS,
- sprejema sklepe,
- sodeluje pri izdelavi načrta varstva pred požarom krajevne skupnosti za potrebe občine,
- ureja in upravlja krajevne ceste, javne poti, rekreacijske, druge javne površine in pokopališča,
- ureja druge zadeve javnega pomena z območja krajevne skupnosti,
- sodeluje s službami socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine ter za socialno ogrožene invalide in ostarele,
- pospešuje društveno, turistično in kulturno dejavnost,
- pospešuje razvoj športa in rekreacije,
- gradi in vzdržuje krajevne ceste in javne poti, vodovodne, energetske in druge komunalne objekte ter druge objekte javne rabe,
- razpolaga s premoženjem,
- pridobiva sredstva za delovanje in razvoj krajevne skupnosti,
- sklepa pogodbe o zagotavljanju finančnih sredstev za izvedbo investicij v komunalno-cestno in drugo infrastrukturo,
- skrbi za varstvo okolja,
- po pooblastilu občine pridobiva in komunalno opremlja stavbna zemljišča in določa stroške za komunalno opremo zemljišč.
III. 0rgani krajevne skupnosti
1. Splošno
9. člen
Organi krajevne skupnosti so: svet krajevne skupnosti, nadzorni odbor, volilna komisija krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti lahko ustanovi in imenuje odbore in komisije za posamezna delovna področja delovanja krajevne skupnosti.
10. člen
Svet krajevne skupnosti se voli za štiri leta.
S prenehanjem mandata sveta krajevne skupnosti preneha mandat tudi drugim organom, razen volilni komisiji krajevne skupnosti, ki jih preneha mandat štiri leta po njenem imenovanju.
11. člen
Svet krajevne skupnosti vodi predsednik sveta, ki ga izvoli svet krajevne skupnosti na prvi seji.
12. člen
Krajevno skupnost predstavlja in zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
13. člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti lahko zadrži izvajanje posameznih sklepov sveta krajevne skupnosti, če ugotovi, da so ti v nasprotju z zakoni in statutom krajevne skupnosti ter drugimi kati. Na naslednji seji mora predsednik sveta utemeljiti razloge za zadržanje izvajanja sklepa v pisni obliki.
14. člen
Delo sveta krajevne skupnosti je javno, prav tako njenih organov.
Svet krajevne skupnosti obvešča javnost o svojem delu in njenih organov.
15. člen
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta krajevne skupnosti in drugih organov, ki so zaupne narave.
2. Svet krajevne skupnosti
16. člen
Svet krajevne skupnosti je najvišji organ.
17. člen
Svet krajevne skupnosti ima naslednje pristojnosti:
- sprejema statut KS,
- sprejema poslovnik za svoje delo,
- voli in razrešuje predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti,
- voli in razrešuje nadzorni odbor KS,
- voli in razrešuje člane odborov in komisij krajevne skupnosti,
- imenuje in razrešuje volilno komisijo krajevne skupnosti,
- imenuje in razrešuje tajnika krajevne skupnosti,
- razpisuje referendum,
- daje pobudo za sklice zborov občanov,
- določa nadomestila oziroma plače fukcionarjem,
- sodeluje pri izdelavi prostorskih planov in drugih planov razvoja za potrebe občinskega plana,
- sprejema program dela krajevne skupnosti,
- odloča o drugih zadevah, ki jih določa statut,
- posreduje mnenje občinskemu svetu kadar ta odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev krajevne skupnosti.
18. člen
Svet krajevne skupnosti šteje sedem članov.
19. člen
Svet krajevne skupnosti se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
20. člen
Za svet krajevne skupnosti določajo kandidate: politične stranke, volilci s podpisovanjem in občani na zborih volilcev, ko razpiše volitve župan.
21. člen
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v krajevni skupnosti stalno prebivališče.
22. člen
Svet krajevne skupnosti se voli po večinskem načelu.
23. člen
Občani volijo svet krajevne skupnosti v krajevni skupnosti kot eni volilni enoti.
24. člen
Volitve v svet krajevnih skupnosti razpiše (v predpisanih rokih in na predpisan način) župan občine, izvajata pa jih občinska volilna komisija in volilna komisija krajevne skupnosti.
Volilno komisijo krajevne skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti. Volilno komisijo krajevne skupnosti sestavlja predsednik in dva člana ter njihovi namestniki, ki se imenujejo izmed volilcev s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti Jezersko.
25. člen
Svet krajevne skupnosti se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dotedanji (prejšnji) predsednik sveta krajevne skupnosti najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti.
Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik krajevne volilne komisije. Svet krajevne skupnosti na prvi seji obravnava poročilo volilne komisije in verificira mandate članov sveta krajevne skupnosti.
Do izvolitve novega predsednika sveta krajevne skupnosti vodi sejo najstarejši član sveta.
26. člen
Svet krajevne skupnosti izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika.
Predsednik sveta zastopa in predstavlja krajevno skupnost, vodi delo sveta krajevne skupnosti, skrbi in odgovarja za izvrševanje odločitev sveta krajevne skupnosti, sklicuje zbore občanov, skrbi za izvajanje finančnega načrta in opravlja naloge, ki jih določa ta statut oz. ga za to pooblasti svet krajevne skupnosti.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v njegovi odsotnosti ali v njegovi zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega področja.
27. člen
Svet krajevne skupnosti za izvajanje administrativno-tehničnih del in izvajanje sklepov sveta krajevne skupnosti ter njenih odborov in komisij imenuje tajnika krajevne skupnosti.
28. člen
Tajnik krajevne skupnosti je za svoje delo odgovoren svetu krajevne skupnosti in njegovemu predsedniku.
29. člen
Kandidata za predsednika sveta krajevne skupnosti predlagata najmanj dva člana sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen po enakem postopku kot je bil imenovan.
Podpredsednika sveta krajevne skupnosti izvoli svet krajevne skupnosti na predlog predsednika in je izvoljen z večino glasov vsh članov sveta.
Podpredsednik sveta je lahko razrešen po enakem postopku kot je bil imenovan.
30. člen
Predsedniku in članom sveta krajevne skupnosti preneha mandat s pretekom časa za katerega so bili izvoljeni.
31. člen
Vsak član sveta krajevne skupnosti lahko pred potekom mandata odstopi. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki in posredovana predsedniku sveta krajevne skupnosti.
Predsednik sveta krajevne skupnosti je dolžan v roku 15 dni sklicati sejo sveta krajevne skupnosti in o tem sprejeti ugotovitveni sklep ter ga posredovati predsedniku krajevne volilne komisije.
32. člen
Predsednik in člani sveta krajevne skupnosti lahko pred potekom mandatne dobe odstopijo. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki. Svet krajevne skupnosti ob obravnavi odstopne izjave opravi tudi volitve novega predsednika sveta krajevne skupnosti.
Za odstop podpredsednika sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za odstop predsednika sveta krajevne skupnosti. Če predsednik in podpredsednik odstopita kot člana sveta se najprej izvede postopek po 29. členu tega statuta, nato pa se izvolita novi predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti.
33. člen
Svet krajevne skupnosti se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta na lastno pobudo, mora pa jo sklicati na zahtevo najmanj dveh članov in nadzornega odbora.
Predsednik sveta mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik na lastno pobudo ali na predlog najmanj dveh članov sveta ali nadzornega odbora.
O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Spretega dnevnega reda ni mogoče več spreminjati, razen, če svet krajevne skupnosti soglasno sprejme njegove spremembe.
34. člen
Svet krajevne skupnosti veljavno sklepa, če so na seji navzoči najmanj štirje člani.
Svet krajevne skupnosti sprejema sklepe z večino navzočih članov, razen, če s tem statutom ni drugače določeno.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako zahtevata najmanj dva člana.
35. člen
Svet krajevne skupnosti ima poslovnik, s katerim ureja način dela in postopek odločanja.
Poslovnik sprejme svet krajevne skupnosti z dvotretinjsko večino navzočih članov.
3. Odbori in komisije KS
36. člen
Svet krajevne skupnosti lahko ustanavlja odbore in komisije za področja, katera smatra za potrebna, da se specialno obravnavajo. Odbori v okviru svojega delovnega področja dajejo predloge in mnenja svetu krajevne skupnosti.
37. člen
V sklepu o imenovanju odborov in komisij se določi njena sestava in naloge. V vsako komisijo se imenuje najmanj en član sveta krajevne skupnosti, ki tudi vodi delo komisije.
4. Nadzorni odbor
38. člen
Nadzorni odbor šteje tri člane.
Nadzorni odbor nadzoruje:
- razpolaganje s premoženjem krajevne skupnosti,
- namen in smotrnost porabe sredstev,
- finančno poslovanje.
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča svetu krajevne skupnosti o svojih ugotovitvah.
39. člen
Član nadzornega odbora ne more biti član sveta krajevne skupnosti.
O izvolitvi članov nadzornega odbora se glasuje na podlagi liste kandidatov, ki jo predlagajo najmanj trije člani sveta.
V nadzorni odbor so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največ glasov.
Predsednika nadzornega odbora izvoli nadzorni odbor na svoji prvi konstitutivni seji izmed sebe.
IV. Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju
40. člen
Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju o lokalnih zadevah so:
- zbor občanov,
- referendum in
- ljudska iniciativa.
41. člen
Zbor občanov krajevne skupnosti razpravlja:
- o problematiki v svoji skupnosti,
- o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
- o delu svojih predstavnikov v drugih organih,
- o delu občinskih organov z vidika interesov svoje krajevne skupnosti,
- daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
42. člen
Zbor občanov skliče predsednik sveta na lastno pobudo, na pobudo sveta krajevne skupnosti ali na zahtevo najmanj 5 % volilcev v krajevni skupnosti in na zahtevo župana občine.
Zbor občanov je potrebno sklicati vsaj enkrat letno za celotno krajevno skupnost.
Lahko pa se skliče tudi za posamezno naselje.
43. člen
Zbor občanov vodi tričlansko delovno predsedstvo (predsednik in dva člana), ki se izvoli na začetku zbora.
O delu zbora občanov se piše skrajšani zapisnik, ki ga potrdita dva overitelja zapisnika, zapisnikar in predsednik delovnega predsedstva.
44. člen
Svet krajevne skupnosti razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva največ 10% volilcev v krajevni skupnosti.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo volilno pravico na območju krajevne skupnosti.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
45. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodi volilna komisija krajevne skupnosti. Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih, ki niso urejena v tem statutu velja določba zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, za samo izvedbo referenduma pa se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.
46. člen
Svet krajevne skupnosti lahko razpiše posvetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena za krajevno skupnost, da se ugotovi volja občanov.
47. člen
Posvetovalni referendum ne zavezuje organov krajevne skupnosti.
Referendum se lahko razpiše le za celotno območje krajevne skupnosti razen za zbiranje sredstev za komunalno urejanje naselij.
48. člen
Najmanj 5% volilcev v krajevni skupnosti lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti sveta krajevne skupnosti oziroma njegovih organov.
Svet krajevne skupnosti mora v roku treh mesecev uvrstiti na sejo sveta krajevne skupnosti v prvem odstavku opredeljeno problematiko.
V. Premoženje in financiranje krajevne skupnosti
49. člen
Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti krajevne skupnosti, denarna sredstva in pravice.
Krajevna skupnost mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Svet krajevne skupnosti odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin z dvetretinjsko večino članov sveta krajevne skupnosti.
50. člen
Krajevna skupnost pridobiva prihodke iz lastnih virov, iz taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom ter iz proračuna.
51. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene morajo biti določeni s finančnim načrtom krajevne skupnosti za tekoče leto.
V prihodkih in odhodkih se izkazujejo načrtovani prihodki iz lastnih virov kot so:
- prihodki iz proračuna,
- prihodki po pogodbah,
- prihodki od vodarine,
- prihodki za komunalno opremljenost zemljišča,
- prihodki za komunalo,
- prihodki od pokopališča,
- prihodki pridobljeni od državnega proračuna na podlagi javnih razpisov države,
- drugi prihodki (najemnine od objektov, prostorov, itd.).
52. člen
Sredstva krajevne skupnosti se morajo uporabljati le za namene, ki so določeni s finančnim načrtom ter drugimi akti.
53. člen
Krajevna skupnost sme za izvedbo projektov s področja komunalno-cestne, energetske in druge infrastrukture najemati kredite na podlagi lastne garancije.
54. člen
Za izvajanje finančnega načrta sta odgovorna predsednik sveta in tajnik krajevne skupnosti.
VI. Splošni akti krajevne skupnosti
55. člen
Svet krajevne skupnosti sprejme statut krajevne skupnosti in poslovnik za delo sveta krajevne skupnosti.
56. člen
Statut je temljni splošni akt krajevne skupnosti.
57. člen
S poslovnikom se uredi organizacija in način dela sveta krajevne skupnosti ter njegovih organov ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta krajevne skupnosti.
58. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta v procesu njegovega izvrševanja.
Vse druge zadeve iz svoje pristojnosti svet krajevne skupnosti sprejema s sklepi.
Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih članov, razen, če s tem statutom ni drugače določeno.
VII. Končne in prehodne določbe
59. člen
Sklep o določitvi grba, praznika in drugih atributov krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti z dvetretinjsko večino vseh članov sveta.
60. člen
Predsedniku in članom sveta krajevne skupnosti in tajniku lahko pripada za njihovo delo sejnina oz. nagrada, ki jo določa svet krajevne skupnosti.
61. člen
Redne volitve v svet krajevne skupnosti se opravijo istočasno kot volitve v občinske svete.
V skladu z zakonom in tem statutom so volitve sveta krajevne skupnosti redne (opravijo se vsako četrto leto), predčasne (opravijo se, če se svet krajevne skupnosti razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe oz. če se število članov sveta zniža tako, da svet ne more več veljavno odločati v skladu s tem statutom) in nadomestne.
V primeru potrebe po izvedbi predčasnih oz. nadomestnih volitev v svet krajevnih skupnosti se predčasne oz. Nadomestne volitve izvede v skladu z določili Odloka o določitvi števila članov Svetov Krajevnih skupnosti in volilnih enot za prve redne volitve v Svete Krajevnih skupnosti v občini Preddvor (Uradno glasilo občine Preddvor št. 2 z dne 4.4.1996).
62. člen
Statut krajevne skupnosti se sprejme z dvetretinjsko večino vseh članov sveta krajevne skupnosti v dvofazni obravnavi.
63. člen
Obvezno razlago določb tega statuta daje svet krajevne skupnosti.
64. člen
Statut se spremeni po postopku in načinu kot je bil sprejet.
65. člen
S sprejetjem tega statuta preneha veljati stari statut Krajevne skupnosti Jezersko.
66. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu občine Preddvor.
Številka ST 1/97
Datum: 19.4.1997
Predsednik sveta
Krajevne skupnosti Jezersko
Milan Kocjan