Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/2017 in 21/18), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Uradni list RS, št. 26/2014), Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 16. redni seji dne, 27. 8. 2020 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ODLOKA
O POSTOPKU IN MERILIH ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI RADENCI
1. člen
V Odloku o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/19) se v celoti spremeni Priloga odloka, ki se imenuje: Merila in pogoji za vrednotenje letnega programa športa v občini Radenci.
Merila in pogoji za vrednotenje letnega programa športa v občini Radenci so priloga odloka.
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 4101-0005/2020-2
Datum: 27. 8. 2020
Občina Radenci
Roman Leljak, župan
Priloga:
· Merila in pogoji za vrednotenje Letnega programa športa v Občini Radenci
MERILA IN POGOJI
ZA VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI RADENCI
(Priloga k Odloku o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Radenci)
I. UVODNA DOLOČILA
V Odloku o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občin Radenci so opredeljeni izvajalci letnega programa športa (LPŠ), ki ob izpolnjevanju določenih pogojev pridobijo pravico do sofinanciranja. Za uresničevanje javnega interesa v športu so z merili za izbor in vrednotenje (v nadaljevanju: merila) opredeljeni načini izbora in vrednotenja programov/področij športa:
1. športni programi
2. športni objekti in površine za šport v naravi
3. razvojne dejavnosti v športu
4. organiziranost v športu
5. športne prireditve in promocija športa
6. družbena in okoljska odgovornost v športu.
Merila se v času trajanja postopka javnega razpisa ne smejo spreminjati.
Višina sofinanciranja je odvisna od LPŠ in razpoložljivih sredstev v proračunu, zato so v merilih programi ovrednoteni točkovno.
Vsako področje športa je opredeljeno s:
· splošno opredelitvijo področja po NPŠ (s pristojnostmi LPŠ) ter
· predstavitvijo meril in kriterijev ter tabelaričnim prikazom vrednotenja.
POMEN KRATIC V MERILIH:
LPŠ – letni program športa,
NPŠ – Nacionalni program športa
NPŠZ – Nacionalna panožna športna zveza
ŠV OM – športna vzgoja otrok in mladine
KŠ – kakovostni šport,
VŠ – vrhunski šport,
OKS-ZŠZ – Olimpijski komite – Združenje športnih zvez,
OŠ – osnovna šola,
OŠZ – občinska športna zveza,
OR, SR, MR, DR, PR, MLR – kategorizirani športniki olimpijski razred, svetovni razred, mladinski razred, državni razred, perspektivni razred, mladinski razred,
Zavod VIZ – zavod s področja vzgoje in izobraževanja,
ZŠIS-POK – Zveza za šport invalidov Slovenije- Paraolimpijski komite.
II. IZBOR IZVAJALCEV LPŠ
Zaradi specifičnosti športnih panog so programi in izvajalci LPŠ razdeljeni na:
· tekmovalne športne programe: športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport in vrhunski šport:
o v individualnih športnih panogah,
o v kolektivnih športnih panogah ,
o v miselnih igrah.
o Vrednotenje izvajalcev programov v miselnih igrah se opravi v skladu s točkovnikom za individualne panoge.
· netekmovalne športne programe: prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, obštudijska športna dejavnost, športna rekreacija ter šport starejših. Vrednotijo se samo tisti udeleženci, ki niso vključeni v tekmovalne sisteme NPŠZ (oz. ZŠIS-POK).
· športni programi splošno:
o prijavitelji na javni razpis morajo posredovati poimenski seznam vadečih po starostnih kategorijah z naslednjimi podatki: ime in priimek ter letnica rojstva.
1.1. Tekmovalni programi
Pri izboru programov športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni/vrhunski šport ter programov kakovostnega športa se na osnovi kriterijev kompetentnosti strokovnega kadra, konkurenčnosti, uspešnosti, razširjenosti in tradicije športne panoge (z izjemo občasnih programov in kategoriziranih športnikov) razvrsti v tri razrede glede na doseženo število točk. Podatke za vrednotenje se pridobi na javnem razpisu, od Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez in Nacionalnih panožnih športnih zvez.
Pri izboru tekmovalnih programov se za razvrščanje v razrede uporabi preglednica št. 1:
PREGLEDNICA ŠT. 1
KRITERIJI ZA RAZVRŠČANJE ŠPORTNIH PANOG
I. STROKOVNI KADER – kompetentnost
Točke
Izobražen
15
Usposobljen
10
Brez
0
II. KONKURENČNOST – obseg tekmovalnega sistema - upoštevajo se le podatki članskih ekip programov kakovostnega športa
tri lige
dve ligi
ena liga
5
regijska liga
3
III. USPEŠNOST - upošteva se tekmovanje posameznika ali ekipe v članski kategoriji
prva državna liga
druga državna liga
tretja državna liga
IV. RAZŠIRJENOST ŠPORTNE PANOGE v SLO - število registriranih športnikov v starosti nad 12 let z veljavno tekmovalno licenco
3000 in več
od 2000 do 2999
od 1000 do 1999
do 999
V. TRADICIJA ŠPORTNE PANOGE – število let neprekinjenega delovanja
Nad 31 let
Od 21 do 30 let
Od 11 do 20 let
Do 10 let
V LPŠ se uvrstijo tekmovalni programi, ki na podlagi zgoraj navedenih kriterijev dosežejo najmanj 15 točk.
Na osnovi seštevka točk po kriterijih iz preglednice št. 1, se športne panoge razvrstijo v tri razrede. Razredi se med seboj razlikujejo po višini sofinanciranja, ker se vrednost športnih programov ovrednoti na osnovi korekcijskih faktorjev iz preglednice št. 2.
PREGLEDNICA ŠT. 2
KOREKCIJA:
Delež sofinanciranja programa
ŠPORTNA PANOGA
1. razred
nad 51 točk
2. razred
26-50 točk
3. razred
do 25 točk
korekcijski faktor
1,00
0,80
0,75
V vsakem razredu je lahko zastopan le en izvajalec iz posamezne športne panoge. V primeru enakega števila točk se v višji razred uvrsti izvajalec po merilu razširjenosti oziroma tradicije.
Število športnikov v vadbeni skupini
Za programe športne vzgoje otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport in vrhunski šport se določi število športnikov v vadbeni skupini za individualne in kolektivne športne panoge in sicer:
· individualne panoge 6-8 članov, kolektivne 12-16 članov;
· v primeru, ko vadbena skupina ne doseže spodnje meje števila vadečih za formiranje skupine, se izvede združevanje dveh ali več takšnih skupin znotraj istih in/ali različnih starostnih kategorij. Vrednotenje se izvede po tisti starostni kategoriji, iz katere prihaja največ vadečih. Če se primeri isto število vadečih v dveh ali več kategorijah, se vrednotenje izvede po najvišji starostni kategoriji;
· Izjemoma se za formiranje vadbene skupine lahko uporabi naslednja rešitev: če v skupnem seštevku vseh vadečih skupina ne doseže predpisanega minimalnega števila vadečih, se prizna ena skupina, ki se ovrednoti smiselno določilom iz prejšnje alineje.
1.2. Netekmovalni programi
Pri izboru netekmovalnih programov se uporablja naslednja merila:
a) cena programa, ki jo plača udeleženec,
b) kompetentnost strokovnih delavcev,
c) število vadečih.
Podatke za vrednotenje se pridobi na javnem razpisu. Posamezne programe se vrednoti ločeno.
a) Cena športnega programa
PREGLEDNICA (a: CENA ŠPORTNEGA PROGRAMA
DELEŽ POVPREČNE CENE
brezplačno
plačljiv program
2
1
b) Kompetentnost strokovnih delavcev
PREGLEDNICA (b.1: KOMPETENTNOST 1*
STOPNJA USPOSOBLJENOSTI
1. stopnja usposobljenosti
2. in 3. st. usposobljenosti in izobražen kader
* prehodno obdobje 3 let od pričetka veljavnosti zakona (do 24.6 2020).
Po prehodnem obdobju se za vrednotenje strokovnega kadra uporablja naslednje korekcijske faktorje:
PREGLEDNICA (b.2: KOMPETENTNOST 2**
2. stopnja usposobljenosti in izobražen kader
**po preteku prehodnega obdobja (od 25.6. 2020 naprej).
c) Število vključenih v program
PREGLEDNICA (c: VKLJUČENI V PROGRAM
Število vključenih
20 in več
do 19
Pri športu starejših in prostočasni športni vzgoji otrok in mladine se upošteva 50 % števila vključenih, kar pomeni 10 in več vključenih = 2 točki, do 9 vključenih = 1 točka.
V letni program športa se uvrstijo netekmovalni programi, ki dosežejo najmanj 3 točke.
VREDNOTENJE ŠPORTNIH PROGRAMOV
Način vrednotenja programov
1. Posameznika se v tekmovalnih programih vrednoti pri istem izvajalcu le v eni vadbeni skupini.
2. Programe se vrednoti v točkah.
3. V športnih programih se vrednoti dejanski obseg izvajanja programa, vendar največ do obsega, opredeljenega v tabelah posameznih športnih programov, razen če ni v programu drugače opredeljeno.
1. ŠPORTNI PROGRAMI
Posamezne oblike športa imajo različne cilje in so prilagojene različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji in starosti. Športni programi so najbolj opazen del športa in predstavljajo praviloma strokovno organizirano in vodeno celoletno športno vadbo.
1.1. PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE
Opredelitev področja po NPŠ
Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine predstavlja širok spekter športnih dejavnosti za populacijo od predšolskega do vključno srednješolskega obdobja. Vrednotijo se organizirane oblike športne dejavnosti netekmovalnega značaja za otroke in mladino, ki nadgrajujejo šolsko športno vzgojo, so vzgojno naravnane in niso del uradnih tekmovalnih sistemov NPŠZ.
1.1.1. PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI
Med promocijske športne programe, ki se pretežno izvajajo v zavodih VIZ, prištevamo: Mali sonček (MS), Ciciban planinec (CP), Zlati sonček ZS), Naučimo se plavati (NSP), Krpan (KRP) in Mladi planinec (MP).
Če se programi izvajajo v okviru obveznega učnega procesa (kurikuluma) in/ali so financirani s strani MIZŠ (ali Zavoda za šport RS Planica), niso predmet sofinanciranja po LPŠ občine.
Objekt se ne sofinancira vrtcem in šolam, če se program izvaja v objektu prijavitelja.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:
ŠPORTNI PROGRAM:
KRITERIJ VREDNOTENJA:
prostočasna ŠVOM: promocijski programi: MS, CP, ZS, NSP, KRP, MP
materialni stroški/skupina
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.1. je opredeljen v preglednici št. 1-1-1.
PREGLEDNICA
ŠT. 1-1-1
PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE
(TUDI S POSEBNIMI POTREBAMI)
PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI: (MS, CP, ZS, NSP, KRP, MP)
PREDŠOLSKI (do 6 let)
ŠOLOOBVEZNI (do 15 let)
PREDŠOLSKI PP (do 6 let)
ŠOLOOBVEZNI PP (do 15 let)
Število udeležencev programa/ 10 in več vključenih = 2 točki, do 9 vključenih = 1 točka
TOČKE/MS/SKUPINA
20
1.1.2. ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA
Šolska športna tekmovanja, ki se izključno izvajajo v zavodih VIZ, predstavljajo izpeljavo tekmovanj na lokalni ravni in udeležbo šolskih športnih ekip na organiziranih tekmovanjih v razpisanih športnih panogah od regijske do državne ravni.
Prostočasna ŠVOM: Šolska športna tekmovanja (ŠŠT)
materialni stroški/tekmovanje/skupina
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.2. je opredeljen v preglednici št. 1-1-2.
PREGLEDNICA ŠT. 1-1-2
PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE (TUDI S POSEBNIMI POTREBAMI)
ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA - IZPELJAVA IN UDELEŽBA
MLADINA (do 19 let)
MLADINA PP (do 19 let)
Velikost skupine/ 10 in več vključenih = 2 točki, do 9 vključenih = 1 točka
TOČKE/MS/TEKMOVANJE
1.1.3. CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI
Celoletni športni programi prostočasne športne vzgoje otrok in mladine potekajo najmanj 30 tednov v letu. Vrednoti se programe izvajalcev, katerih vsebina se nanaša na različne gibalne dejavnosti in programe v posameznih športnih panogah, ki ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v program športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. Raznolikost izvajalcev omogoča kakovostno ponudbo, ob enakih pogojih pa LPŠ omogoča prednost športnim društvom. Če programe izvajajo zavodi VIZ, se ovrednoti le strokovni kader (50 % točk).
Športne interesne dejavnosti v šolah predstavljajo razširjen program šole in se kot takšne financirajo iz sredstev šolstva.
Iz LPŠ se lahko v šolah sofinancirajo le tisti programi splošne prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, ki nadgrajujejo program šolskih športnih interesnih dejavnosti (npr. dodatna vadba v šolskih športnih objektih, ki jo skupaj organizirata šola in lokalno športno društvo).
prostočasna ŠVOM: celoletni programi
športni objekt in strokovni kader/skupina
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.3. je opredeljen v preglednici št. 1-1-3.
PREGLEDNICA ŠT. 1-1-3
CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (netekmovalni programi vadbe)
velikost skupine (št. udeležencev)
10 – 12
16 - 20
16 -20
5 - 6
8 -10
število ur vadbe/tedensko
1,5
število tednov
30
TOČKE/SKUPINA
90
120
1.1.4. OBČASNI ŠPORTNI PROGRAMI
Programi v času počitnic in pouka prostih dni praviloma predstavljajo športne dejavnosti v skrajšanem obsegu (tečaji, tabori, projekti), ki jih ponujajo različni izvajalci v minimalnem trajanju vsaj 5 dni. Če programe izvajajo zavodi VIZ, se ovrednoti le strokovni kader (50 % točk).
prostočasna ŠVOM: občasni športni programi
Materialni stroški in strokovni kader/skupina
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.4. je opredeljen v preglednici št. 1-1-4.
PREGLEDNICA ŠT. 1-1-4
PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE (S POSEBNIMI POTREBAMI)
OBČASNI ŠPORTNI PROGRAMI: (v počitnicah in pouka prostih dneh)
10 -12
8 - 10
število ur programa
10 -20
10 - 20
1.2. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE USMERJENE V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT
OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ
Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport predstavlja širok spekter programov za otroke in mladino, ki se s športom ukvarjajo zaradi doseganja vrhunskih športnih rezultatov. Programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike, zato morajo izvajalci izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve NPŠZ.
1.2.1. OBČINSKE PANOŽNE ŠPORTNE ŠOLE
Občinska panožna športna šola je občinski projekt na področju športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, ki se lahko organizira v športnih društvih z ustrezno izoblikovano tekmovalno piramido in managementom strokovnih/upravljavskih nalog. Naziv občinske panožne športne šole izvajalec LPŠ pridobi, če v programih športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v KŠ in VŠ izpolnjuje naslednje pogoje:
· ima tekmovalce v vseh starostnih kategorijah uradnega tekmovalnega sistema NPŠZ, potrjenega s strani OKS-ZŠZ,
· ima v športnih programih udeležene kategorizirane športnike (PR, MLR).
Za izvedbo občinskih panožnih športnih šol se lahko zagotovijo sredstva iz LPŠ na državnem nivoju, lahko pa tudi občina sama razpiše projekt in zagotovi sredstva v okviru LPŠ.
V kolikor občinske panožne športne šole postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje panožnih športnih šol na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema.
1.2.2. CELOLETNI PROGRAMI ŠPORTNE VZGOJE OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KŠ IN VŠ
Programi športne vzgoje otrok in mladine usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport so sestavni del športnih programov v okoljih, kjer (še) niso vzpostavljene občinske panožne športne šole.
Pri oblikovanju vadbene skupine se dosledno upošteva določilo o številu športnikov v skupini.
ŠVOM usmerjeni v KŠ/VŠ: celoletni tekmovalni programi
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.2.2. je opredeljen v preglednicah št. 1-2-2-1 in 1-2-2-3.
V preglednici 1-2-2-1 so vključene skupine mladih športnikov do vključno 13 let, kjer praviloma tekmovalni vidik ne sme biti prevladujoč – za te skupine je predvidena le ena kakovostna raven (enaka za vse športne panoge; enak letni obseg vadbe v urah). Za vse te skupine mladih športnikov velja tudi, da se pravilo o registraciji ne uporablja, saj se udeležencev teh programov ne registrira v centralnem sistemu registriranih športnikov v RS.
PREGLEDNICA ŠT. 1-2-2-1
ŠV OM USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT - I. SKUPINA - netekmovalna
CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (pripravljalni programi vadbe)
(6 - 9 let)
(10 - 11 let)
(12 - 13 let)
velikost skupine (št. udeležencev: individualne panoge)
8
velikost skupine (št. udeležencev: kolektivne panoge)
12
velikost skupine (št. udeležencev: miselne igre)
4
6
35
180
280
420
V preglednici 1-2-2-2 so vključene skupine mladih športnikov od 14 do vključno 22 let, za katere se predvidevata dve oziroma tri kakovostne ravni (enaka za vse športne panoge; enak letni obseg vadbe v urah). Za vse te skupine velja tudi pravilo, da so registrirani v skladu s Pravili v centralnem sistemu registriranih športnikov v RS.
PREGLEDNICA ŠT. 1-2-2-2
ŠV OM USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT
II. SKUPINA - tekmovalna
CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (tekmovalni programi vadbe)
(14-15 let) RAVEN I.
(14-15 let) RAVEN II.
(16-17 let) RAVEN I.
(16-17 let) RAVEN II.
16-17 let) RAVEN III.
(18-22 let) RAVEN I.
(18-22 let) RAVEN II.
(18-22 let) RAVEN III.
9
40
TOČKE/SKUPINA-KOLEKTIVNE
740
480
830
550
370
920
TOČKE/SKUPINA-INDIVIDUALNE
660
430
750
490
330
Pojasnila k preglednici 1-2-2-2 - vadbene skupine mladih športnikov so razdeljene v tri kakovostne ravni in sicer:
1. V I. kakovostno raven se praviloma »uvrstijo« mladi športniki, ki z nastopi na uradnih tekmovanjih NPŠZ za mlade dosežejo uvrstitev v 1. državno ligo.
2. V II. kakovostno raven se praviloma »uvrstijo« mladi športniki, ki z nastopi na uradnih tekmovanjih NPŠZ za mlade dosežejo uvrstitev v 2. državno ligo.
3. V III. kakovostno raven se praviloma »uvrstijo« mladi športniki, ki z nastopi na uradnih tekmovanjih NPŠZ za mlade dosežejo uvrstitev v 3. državno ligo.
4. Izvajalci, ki nimajo ligaškega tekmovalnega sistema se ovrednotijo po najnižji ravni ustrezne starostne kategorije.
5. Ker je številčna zastopanost (velikost skupine) v kolektivnih in individualnih športnih panogah različna, se tudi vrednotenje stroškov na skupino razlikuje in sicer z določenim odstotkom glede na celotno vrednost programa (za individualne minus 10 %).
Mladi športniki usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport lahko s kakovostnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika mladinskega razreda (MLR) ali perspektivnega razreda (PR). S tem pridobijo bonus točke za programe dodatne športne vadbe, ki pa se vrednotijo le pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred sprejemom letnega programa športa in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini. Praviloma se status kategoriziranega športnika MLR ali PR lahko doseže po dopolnjenem 14-em letu starosti.
ŠVOM usmerjeni v KŠ/VŠ: dodatni programi športnikov MLR, PR
materialni stroški/udeleženec
Obseg vrednotenja športnih programov MLR/ PR je opredeljen v preglednici št. 1-2-2-3.
PREGLEDNICA ŠT. 1-2-2-3
RAZRED
PROGRAMI DODATNE ŠPORTNE VADBE (tekmovalni programi športnikov MLR/PR)
KATEGORIZACIJA MLR/PR
število udeležencev programa
TOČKE/MS/UDELEŽENEC
1.2.3 OBČASNI ŠPORTNI PROGRAMI ŠVOM USMERJENIH V KŠ IN VŠ
Naši mladi športniki in športnice se vključujejo tudi v državna in pokalna tekmovanja ter turnirje za uvrstitve na rang lestvicah v individualnih in kolektivnih panogah, ki niso enaka ligaškim tekmovanjem, saj gre običajno za enkratna tekmovanja, v pokalnih tekmovanjih je običajen sistem na izpadanje (1 krog sta ena ali dve tekmi), uradnih turnirjev panožne zveze za uvrščanje na letni rang lestvici pa je lahko tudi več. Nekatere športne panoge imajo tudi predtekmovanja za uvrstitev na državna prvenstva, nekatere pa ne, kar je v našem predlogu tudi upoštevano.
ŠVOM usmerjeni v KŠ/VŠ: občasni tekmovalni programi
Materialni stroški/skupina
Obseg vrednotenja zgoraj navedenih športnih programov je opredeljen v preglednici št.1-2-3.
PREGLEDNICA ŠT. 1-2-3
II. SKUPINA - enkratna tekmovanja
OBČASNI ŠPORTNI PROGRAMI
(udeležba na enkratnih tekmovanjih)
14- 15 let
16 - 17 let
18 - 22 let
državna prvenstva (točke/ms/skupina)
uradni (rang) turnirji in/ali pokalne tekme panožne zveze (točke/ms/skupina/turnir-tekma)
1.3. KAKOVOSTNI ŠPORT
V skupino kakovostnega športa prištevamo športnike in športne ekipe, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, nastopajo na mednarodnih tekmovanjih, v uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ do naslova državnega prvaka, ki jih potrdi OKS-ZŠZ in so registrirani skladno s pogoji NPŠZ ter OKS-ZŠZ.
1.3.1. CELOLETNI PROGRAMI KAKOVOSTNEGA ŠPORTA
Kakovostni šport je pomembna vez med tekmovalnimi programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, ter vrhunskega športa, saj vključujejo večje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni.
UPORABA OBJEKTA:
kakovostni šport: športni objekt za programe KŠ
športni objekt in MS/skupina
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.3.1. je opredeljen v preglednici št. 1-3-1.
PREGLEDNICA ŠT. 1-3-1
KAKOVOSTNI ŠPORT
UPORABA ŠPORTNEGA OBJEKTA (tekmovalni programi vadbe)
KAKOVOSTNA RAVEN I.
KAKOVOSTNA RAVEN II.
KAKOVOSTNA RAVEN III.
KAKOVOSTNA RAVEN IV.
460
190
410
250
170
Povprečje: TOČKE/SKUPINA - kolektivne
325
Povprečje: TOČKE/SKUPINA - individualne
290
Pojasnila k preglednici 1-3-1 - vadbene skupine športnikov so razdeljene na štiri kakovostne ravni in sicer:
1. V I. kakovostno raven se praviloma uvrstijo "odrasli športniki", ki z nastopi na uradnih tekmovanjih v skladu s Pravili dosežejo status športnika državnega (DR) razreda (1. državna liga).
2. Na II. kakovostni ravni se praviloma ovrednotijo športni programi odraslih športnikov, ki nastopajo na najvišjih ravneh državnih tekmovanj NPŠZ, pa ne dosežejo statusa kategorizacije (2. državna liga).
3. V III. kakovostno raven se prišteva tiste odrasle športnike, ki tekmujejo na nižjih ravneh državnih tekmovanj NPŠZ (3. državna liga).
4. V IV. kakovostno raven pa se prišteva tiste odrasle športnike, ki tekmujejo na najnižjih ravneh državnih tekmovanj NPŠZ (4. državna liga oziroma regijske lige).
5. Izvajalci, ki nimajo ligaškega tekmovalnega sistema se ovrednotijo na osnovi povprečja od I. do IV. kakovostne ravni.
6. Za vse te skupine športnikov velja tudi pravilo, da so registrirani v skladu s Pravili v centralnem sistemu registriranih športnikov v RS.
7. Ker je številčna zastopanost (velikost skupine) v kolektivnih in individualnih športnih panogah različna, se tudi vrednotenje stroškov na skupino razlikuje in sicer z določenim odstotkom glede na celotno vrednost programa (za individualne minus 10 %).
Športniki v kakovostnem športu lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika državnega razreda (DR). S tem pridobijo bonus točke za programe dodatne športne vadbe, ki pa se vrednotijo le pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred sprejemom letnega programa športa in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini.
kakovostni šport: dodatni programi športnikov DR
Obseg vrednotenja športnih programov DR je opredeljen v preglednici št. 1-3-1-1.
PREGLEDNICA ŠT. 1-3-1-1
DRŽAVNI RAZRED
PROGRAMI DODATNE ŠPORTNE VADBE (tekmovalni programi športnikov DR)
KATEGORIZACIJA DR
1.3.2. OBČASNI ŠPORTNI PROGRAMI KŠ
Naši športniki in športnice se vključujejo tudi v državna in pokalna tekmovanja ter turnirje za uvrstitve na rang lestvicah v individualnih in kolektivnih panogah, ki niso enaka ligaškim tekmovanjem, saj gre običajno za enkratna tekmovanja, v pokalnih tekmovanjih je običajen sistem na izpadanje (1 krog sta ena ali dve tekmi - vrednoti se en krog), uradnih turnirjev panožnih zvez za uvrščanje na letni rang lestvici pa je tudi lahko več. Nekatere športne panoge imajo tudi predtekmovanja za uvrstitev na državna prvenstva, nekatere pa ne, kar je v našem predlogu tudi upoštevano.
kakovostni šport: občasni športni programi
Obseg vrednotenja zgoraj navedenih športnih programov je opredeljen v preglednici št. 1-3-2.
PREGLEDNICA ŠT. 1-3-2
KAKOVOSTNI ŠPORT-enkratna tekmovanja
TOČKE
1.4. VRHUNSKI ŠPORT
Vrhunski šport predstavlja programe priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred sprejemom letnega programa športa navedeni kot člani športnega društva s sedežem v občini in so s svojimi športnimi dosežki dosegli naziv športnika mednarodnega (MR), svetovnega (SR) ali olimpijskega razreda (OR).
1.4.1. PROGRAMI VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV
Osnovni cilj teh dodatnih programov je vrhunski športni dosežek.
vrhunski šport: dodatni programi športnikov MR, SR,OR
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.4.1. je opredeljen v preglednici št. 1-4-1.
PREGLEDNICA ŠT. 1-4-1
VRHUNSKI ŠPORT (tudi INVALIDOV)
PROGRAMI DODATNE ŠPORTNE VADBE (tekmovalni programi vrhunskega športa)
KATEGORIZACIJA
MR
KATEGORIZACIJA SR
KATEGORIZACIJA OR
200
300
Pri navedbi starostne skupine ni omejitev, saj se upoštevajo vse starostne skupine, kjer se z udeležbo na uradnih tekmovanjih v skladu s Pravili lahko doseže status vrhunskega športnika.
1.5. ŠPORT INVALIDOV
Šport invalidov v svojih pojavnih oblikah predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija, vključenost v družbo) kot tudi športne učinke (športna rekreacija, tekmovanja, paraolimpijski športi).
1.5.1. PILOTSKI PROGRAMI POVEZOVANJA ŠPORTNIH IN INVALIDSKIH DRUŠTEV TER ZVEZ
Osnovni cilj je invalidom omogočiti enakovredno sodelovanje pri prostočasnih športnih dejavnostih, zato se z različnimi programi spodbuja povezovanje športnih aktivnosti med športnimi, invalidskimi in dobrodelnimi društvi ter zvezami. Celoletni športni programi potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno.
Šport invalidov: celoletni programi
Šport invalidov: občasni programi
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točkah 1.5.1. je opredeljen v preglednici št. 1-5-1.
PREGLEDNICA ŠT. 1-5-1
ŠPORT INVALIDOV
ŠPORTNI PROGRAMI INVALIDOV (netekmovalni programi vadbe)
CELOLETNI PROGRAMI
OBČASNI PROGRAMI
8 – 10
1.5.2. DRŽAVNA PRVENSTVA ŠPORTA INVALIDOV
V kolikor državna prvenstva invalidov postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje državnih prvenstev športnikov invalidov na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema, če vrednotenja ni možno izvesti po preglednici št. 4-2.
1.5.3. PROGRAMI VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV INVALIDOV
Programi vrhunskih športnikov invalidov se vrednotijo na enak način kot programi vrhunskih športnikov.
Šport invalidov: dodatni programi vrhunskih športnikov invalidov
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.5.3. je opredeljen v preglednici št. 1-4-1.
1.6. ŠPORTNA REKREACIJA
Športna rekreacija predstavlja smiselno nadaljevanje obvezne in prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, športne vzgoje otrok s posebnimi potrebami, obštudijskih športnih dejavnosti in tekmovalnega športa. Športna rekreacija je zbir raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti (nad 18 let) in družin s ciljem aktivne in koristne izrabe človekovega prostega časa (druženje, zabava), ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih.
1.6.1. CELOLETNI ŠPORTNOREKREATIVNI PROGRAMI
Celoletni programi športne rekreacije potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma največ 60 ur letno ter predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe netekmovalnega značaja.
Športna rekreacija: celoletni programi
Športna rekreacija: občasni programi
Materialni stroški/enodnevna tura, pohod,...
Športna rekreacija: gibanje za zdravje
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.6.1 je opredeljen v preglednici št. 1-6-1.
PREGLEDNICA ŠT. 1-6-1
ŠPORTNA REKREACIJA
ŠPORTNA REKREACIJA (netekmovalni programi vadbe)
GIBANJE ZA ZDRAVJE
16 – 20
11 – 15
60
V občasne športne programe spadajo planinski ture/pohodi in podobne športne aktivnosti.
1.6.2. MNOŽIČNE DELAVSKE ŠPORTNE PRIREDITVE
V kolikor množične delavske športne prireditve postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje množičnih delavskih športnih prireditev na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema, če vrednotenja ni možno izvesti po preglednici št. 4-2.
1.6.3. PODROČNI CENTRI GIBANJA ZA ZDRAVJE
Predstavljajo pilotsko povezovanje zdravstvenih in športnih organizacij pri izvajanju programov športne rekreacije.
V kolikor področni centri gibanja za zdravje postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje področnih centrov gibanja za zdravje na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema.
1.7. ŠPORT STAREJŠIH
Šport starejših predstavlja športno rekreativno dejavnost odraslih ljudi nad doseženim 65. letom starosti in razširjenih družin. Pod pojmom »razširjena družina« razumemo »zvezo« starejših oseb in vnukov, s čemer želimo spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje skozi šport.
1.7.1. SKUPINSKA GIBALNA VADBA STAREJŠIH IN ISTOČASNA ŠPORTNA VADBA ZA RAZŠIRJENE DRUŽINE
Celoletni programi skupinske gibalne vadbe starejših ter programi istočasne športne vadbe razširjenih družin potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno in predstavljajo različne oblike celoletne gibalne vadbe. Programi potekajo na površinah v naravi in urbanem okolju.
Šport starejših: celoletni programi skupinske gibalne vadbe
Šport starejših: celoletni programi vadba razširjene družine
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.7.1. je opredeljen v preglednici št. 1-7-1.
PREGLEDNICA ŠT. 1-7-1
ŠPORT STAREJŠIH
ŠPORT STAREJŠIH (netekmovalni programi vadbe)
SKUPINSKA VADBA
RAZŠIRJENE DRUŽINE
11-15
1.7.2. ŠPORTNO DRUŽABNE MEDGENERACIJSKE PRIREDITVE
V kolikor športno družabne medgeneracijske prireditve postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje športno družabnih medgeneracijskih prireditev na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema, če vrednotenja ni možno izvesti po preglednici št. 4-2.
2. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU
Razvojne dejavnosti prvenstveno predstavljajo medsebojno prepletene strokovne naloge, ki nepogrešljivo podpirajo vsa ostala področja športa.
2.1. USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU
Kakovostni strokovni kadri v športu so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni in visokošolski) so v domeni izobraževalnega sistema, medtem ko programe usposabljanja in izpopolnjevanja, ki so verificirani pri Komisiji za akreditacijo programov usposabljanj na področju športa in sprejeti s strani resornega ministra, izvajajo v NPŠZ v skladu s Pravilnikom o usposabljanju strokovnih delavcev v športu.
DEJAVNOST ŠPORTA:
usposabljanje/izpopolnjevanje strokovnih kadrov
Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 2.1 je opredeljen v preglednici št. 2-1/a oz. 2-1/b.
PREGLEDNICA ŠT. 2-1/a*
USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE
V ŠPORTU
PROGRAMI USPOSABLJANJA IN IZPOPOLNJEVANJA
IZPOPOLNJEVANJE (licenciranje)
USPOSABLJANJE (1. stopnja)
USPOSABLJANJE (2. stopnja)
USPOSABLJANJE (3. stopnja)
TOČKE/UDELEŽENEC
PREGLEDNICA ŠT. 2-1/b**
USPOSABLJANJE
(1. stopnja)
(2. stopnja)
3. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU
Športna društva kot interesna in prostovoljna združenja občanov, kjer le-ti v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese, so temelj slovenskega modela športa. Športna društva in njihova združenja predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa.
3.1. DELOVANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ
Področje obsega delovanje društev in njihovih zvez na lokalni ravni, kar zaradi ohranjanja osnovne organizacijske infrastrukture športa predstavlja javni interes, zato je pomemben segment LPŠ.
ORGANIZIRANOST V ŠPORTU:
delovanje športnih društev na lokalni ravni
materialni stroški/društvo
delovanje občinskih športnih zvez (OŠZ)
materialni stroški in plača/OŠZ
Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 3.1. je opredeljen v preglednici št. 3-1.
PREGLEDNICA ŠT. 3-1
ORGANIZIRANOST V ŠPORTU: DELOVANJE DRUŠTEV
DELOVANJE DRUŠTEV
ČLANSTVO S PLAČANO ČLANARINO
REGISTRIRANI TEKMOVALCI
ČLANSTVO V NPŠZ
ČLANSTVO V OŠZ
DRUŠTVO V JAVNEM INTERESU
točke/član in/ali tekmovalec
točke/društvo
50
TOČKE/MS (ne več kot)
150
Obseg vrednotenja rednega dela športnih zvez je opredeljen v preglednici št. 3-2.
Občinske športne zveze (OŠZ) so reprezentativni predstavniki civilne športne družbe na lokalni ravni. Občina sofinancira redno delo športnih zvez, ki združujejo športna društva v občini.
ORGANIZIRANOST V ŠPORTU 2:
materialni stroški/včlanjeno društvo
PREGLEDNICA ŠT. 3-2
ORGANIZIRANOST V ŠPORTU: DELOVANJE OŠZ
ŠTEVILO VČLANJENIH DRUŠTEV
5-20
21 - 40
41 IN VEČ
TOČKE/MS
100
500
4. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA
Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja. Kjer potekajo, imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture.
4.1. VELIKE MEDNARODNE ŠPORTNE PRIREDITVE
Merila (sistem točkovanja) ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja velikih mednarodnih športnih prireditev (olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva, sredozemske igre, univerzijade…). Sredstva lokalne skupnosti se za takšne projekte v primeru uspešne kandidature za organizacijo in izvedbo zagotovijo v posebnih proračunskih virih.
4.2. DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE
Med druge športne prireditve prištevamo tekmovanja na državnem nivoju, množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva. V merilih je predvideno tudi vrednotenje izvedbe mednarodnih športnih prireditev, ki pa ne presegajo nivoja svetovnega pokala, in udeležbe športnikov na mednarodnih tekmovanjih.
ŠPORTNE PRIREDITVE
KRITERIJ VREDNOTENJA
velike športne prireditve,
materialni stroški/prireditev
športne prireditve na državni ravni,
športno-rekreacijska tekmovanja v obliki lig (mali nogomet, namizni tenis...),
športno-rekreacijska tekmovanja v obliki enkratnih tekmovanj (občinska prvenstva v posamezni športni panogi: namizni tenis, streljanje, tenis...),
propagandne akcije in prireditve za propagando in popularizacijo športnih dejavnosti,
druge športne prireditve, ki jih izvajajo izvajalci programa športa v občini.
Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 4.2. je opredeljen v preglednici št. 4-2.
PREGLEDNICA ŠT. 4-2
ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA
ŠPORTNA PRIREDITEV - RAVEN
1. tekmovanje v obliki lig (v posamezni športni panogi)
1.1 Občinska ali medobčinska raven
1.2 Regijska raven
1.3 Državna raven
25
1.4 Mednarodna raven
2. tekmovanje v obliki enkratnih tekmovanj (v posamezni športni panogi)
2.1 Občinska ali medobčinska raven
2.2 Regijska raven
2.3 Državna raven
2.4 Mednarodna raven
3. propagandna akcija in prireditev za propagando in popularizacijo športnih dejavnosti (športno poletje mladih, dan športa, športni vikend, pohodi, cicibaniada)
3.1 Občinska ali medobčinska raven
3.2 Regijska raven
3.3 Državna raven
3.4 Mednarodna raven
4. druge športne prireditve, ki jih izvajajo izvajalci programa športa v občini
4.1 Občinska ali medobčinska raven
2,5
4.2 Regijska raven
4.3 Državna raven
7,5
4.4 Mednarodna raven
Športne prireditve se sofinancirajo, če se prireditev v celoti ali delno odvija na območju občine, če je prireditev v koledarju tekmovanj nacionalne panožne zveze (velja za državno in mednarodno raven) in če na njej nastopajo športniki iz občine.