Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 1

Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1, 70/2008, 108/2009-ZPNačrt-A, 108/2009, 48/2012, 57/2012), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) in .16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 55/2007, 122/2008, 45/2010 in 36/2012) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na svoji 30. seji dne 11.12.2013 sprejel

ODLOK

O NAČINU OPRAVLJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO

V OBČINI KRANJSKA GORA

1  Splošne določbe

1. člen

(uporaba izrazov)

V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

2. člen

(javna služba)

(1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) v Občini Kranjska Gora (v nadaljevanju: občina).

(2) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:

1.    se voda uporabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in

2.    iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:

1.    oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,

2.    oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,

3.    oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,

4.    oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in

5.    oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz drugega odstavka tega člena, če letna količina ne presega 50 m3.

3. člen

(uporabniki javne službe)

(1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.

(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor.

(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.

(4) Uporabniki javne službe iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 2. člena tega odloka so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.

(5) Uporabnik javne službe iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 2. člena tega odloka je občina.

(6) Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda, določitev plačnika ter plačilo storitev javne službe za uporabnike javne službe iz četrtega in petega odstavka tega člena se izvaja v skladu z določili tega odloka.

4. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:

•          organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,

•          vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska razporeditev,

•          pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,

•          pravice in obveznosti uporabnikov,

•          vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja,

•          vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,

•          cene storitev javne službe,

•          javna pooblastila izvajalca javne službe,

•          nadzor nad izvajanjem javne službe,

•          kazenske določbe.

5. člen

(uporaba predpisov)

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja.

6. člen

(pomen izrazov)

V tem odloku uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe in v zakonu, ki ureja varstvo okolja in na njuni podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi.

2  Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe

7. člen

(oblika zagotavljanja javne službe)

(1)  Javna služba se v občini Kranjska Gora opravlja v obliki javnega podjetja na naslednjih oskrbovalnih območjih:

 

NASELJE

MID NASELJA

Rateče

10097959

Podkoren

10097924

Kranjska Gora

10097843

Log

10097860

Gozd Martuljek

10097789

Srednji Vrh

10097991

Belca

10097711

Dovje

10097762

Mojstrana

10097878

Zgornja Radovna

10098025

 

Oskrbovalna območja so prikazana na karti oskrbovalnih območij, ki je sestavni del tega odloka.

(2) Izvajalec javne službe iz prvega odstavka tega člena je upravljavec javnega vodovoda na oskrbovalnih območjih, kjer zagotavlja opravljanje javne službe.

3  Vrste in obseg storitev javne službe

8. člen

(vrsta in obseg storitev javne službe)

(1) V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja:

1.    oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,

2.    obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,

3.    redno vzdrževanje javnega vodovoda,

4.    redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,

5.    redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,

6.    vodenje evidenc v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

7.    poročanje v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

8.    izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

9.    izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,

10.   monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,

11.   monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzame iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,

12.   označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,

13.   občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,

14.   izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

15.   izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,

16.   redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in

17.   priključevanje novih uporabnikov javne službe.

(2) Redno vzdrževanje priključkov iz pete točke prvega odstavka tega člena obsega:

·      preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,

·      zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in

·      interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).

9. člen

(program oskrbe s pitno vodo)

(1) Javna služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.

(2) Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe.

4  Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe

 

4.1  Opremljenost naselij z javnim vodovodom

10. člen

(opremljenost naselij)

(1) Območje naselij poselitve s petdeset (50) ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot petdeset (50) prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:

1.    da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot petdeset (50) prebivalcev s stalnim prebivališčem in

2.    da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša od 10m3 pitne vode na dan.

(3) Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

4.1.1  Oskrba s pitno vodo v naselju, ki je opremljeno z javnim vodovodom

11. člen

(priključitev na javni vodovod)

(1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz drugega odstavka 2. člena tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu z določili tega odloka.

(2) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.

(3) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezen del stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.

(4) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenim inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega ima dostop izvajalec javne službe.

(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.

(6) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.

12. člen

(prepoved priključitve na javni vodovod)

(1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec ne sme priključiti na javni vodovod.

(2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanašajo na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod.

13. člen

(odstranitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod)

(1) Odstranitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je dovoljena v primerih odstranitve stavbe ali inženirskega objekta, ki je priključena na javni vodovod, v skladu z veljavnim predpisom o graditvi objektov.

(2) Odstranitev priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta. O odstranitvi priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta obvestiti upravljavca javnega vodovoda najmanj trideset (30) dni pred začetkom del. Lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta mora preverjanje izvedbe odstranitve priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod dopustiti upravljavcu javnega vodovoda in za storitve plačati v skladu s cenikom storitev iz 42. člena tega odloka.

14. člen

(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)

(1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena.

(3) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe voda, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

4.1.2  Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom

15. člen

(lastna oskrba s pitno vodo)

Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve in za posamezne dele stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe.

4.2  Evidence

16. člen

(evidence)

Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.

4.3  Prekinitve in omejitve oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda

17. člen

(prekinitve oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda)

(1) Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe.

(2) Upravljavec lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo, če uporabnik javne službe ne poravna računa za opravljeno storitev javne službe niti v roku petnajstih dni po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode in je odklop mogoč le temu uporabniku brez posledic za uporabnike, ki so poravnali račun za storitev javne službe.

(3) Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali priključkih na javni vodovod.

(4) V primeru načrtovanih vzdrževanih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.

(5) V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.

(6) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.

(7) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe, razen če do prekinitve pride zaradi razlogov iz prvega in drugega odstavka tega člena.

18. člen

(omejitve odjema pitne vode iz javnega vodovoda)

V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec javnega vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.

4.4  Izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov

19. člen

(izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov)

(1) Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov izvajati javno službo v skladu s programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in ga predloži občinskemu svetu v potrditev.

(2) Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega proračuna.

4.5  Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda

20. člen

(evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda)

(1) Količina odvzete vode iz javnega vodovoda se evidentira v m3. Izvajalec javne službe za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko količino dobavljene vode.

(2) Če dejanske količine dobavljene vode iz javnega vodovoda ni mogoče izmeriti ali določiti v skladu z veljavnim predpisom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, jo izvajalec javne službe določi na podlagi podatkov o povprečni količini dobavljene vode v občini, v preteklem obračunskem obdobju.

4.6  Zagotavljanje skladnosti pitne vode

21. člen

(zagotavljanje skladnosti pitne vode)

(1) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode.

(2) Upravljavec javnega vodovoda mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami republiškega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri.

(2) Skladnost mora biti zagotovljena:

·      na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda,

·      v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.

(3) Upravljavec javnega vodovoda mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil.

(4) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, da je upravljavec javnega vodovoda izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestih uporabe pitne vode.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:

·      priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali

·      ukrepe kot so ustrezne metode priprave, za spremembo lastnosti vode pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi ne bi bila skladna in

·      ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti.

(6) V javnih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) in zasebnih objektih je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec objekta.

 

4.7  Informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo

22. člen

(informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo)

(1) Izvajalec javne službe mora svojo organiziranost in delovanje opravljati tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov javne službe o motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki mu onemogoča oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni količini in kakovosti odpravi takoj, oziroma v roku, ki ga določi izvajalec javne službe glede na naravo motnje.

(2) Informiranje in ukrepanje v primeru neskladnosti kvalitete pitne vode se mora izvajati v skladu z veljavno zakonodajo.

5  Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe

 

5.1  Pravice uporabnikov storitev javne službe

23. člen

(pravice uporabnikov storitev javne službe)

(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.

(2) Uporabnik ima, na podlagi gradbenega dovoljenja in soglasja upravljavca javnega vodovoda, pravico:

·      priključitve stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,

·      spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto,

·      izvesti dodatna dela na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,

·      odstranitve priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod.

5.2  Obveznosti uporabnikov storitev javne službe

24. člen

(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)

Uporabniki morajo:

·      zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,

·      sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,

·      zagotoviti izvajalcu javne službe dostop za odčitavanje, pregled, vzdrževanje ali zamenjavo obračunskega vodomera,

·      izvajalcu javne službe zagotoviti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,

·      zagotavljati dostop do internih inštalacij zaradi pregleda, odvzema vzorcev vode ali meritev tlaka na internem omrežju,

·      pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki vplivajo na opravljanje storitev javne službe,

·      plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu,

·      urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah,

·      upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,

·      urediti odjemno mesto skladno z zahtevami upravljavca javnega vodovoda,

·      odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,

·      odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in

·      opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

5.3  Prehod za dostop do vodovodnega omrežja

25. člen

(zagotovitev prehoda)

(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do javnega vodovoda, dovoliti prehod upravljavcu javnega vodovoda.

(2) Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena, mora upravljavec javnega vodovoda, v primeru prehoda, na nepremičnini vzpostaviti prvotno stanje. Rušitev in ponovna vzpostavitev grajenega zaključnega-vrhnjega sloja (asfalt, tlakovci, objekti) bremeni lastnika hišnega priključka.

5.4  Odvzemi vode iz javnih hidrantov

 

26. člen

(odvzem vode iz javnega hidranta)

(1) Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja upravljavca javnega vodovoda, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, ki ga vgradi upravljavec javnega vodovoda, ki je izvajalec javne službe.

(2) V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med upravljavcem javnega vodovoda in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku upravljavca javnega vodovoda.

(3) Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera.

27. člen

(odvzem vode iz javnega hidranta brez soglasja izvajalca javne službe)

(1) Brez soglasja upravljavca javnega vodovoda se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno v dveh (2) dneh obvestiti upravljavca javnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.

28. člen

(stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta)

(1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika.

(2) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe hidrantov, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.

5.5  Zaščita vodomerov in hidrantov

29. člen

(pečatenje vodomerov in hidrantov)

(1) Upravljavec javnega vodovoda ima pravico in dolžnost s pečatenjem zaščititi vodomere in hidrante pred nenamenskimi posegi in uporabo, ki ni skladna z določili tega odloka.

(2) Pečatov nameščenih na vodomerih in hidrantih ni dovoljeno odstranjevati ali poškodovati, razen pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.

(3) Pečatenje je strošek upravljavca javnega vodovoda. Stroške, ki nastanejo z nelegalno odstranitvijo ali poškodba pečata vodomera ali hidranta krije povzročitelj.

(4) Za odstranitev ali poškodbo pečata na obračunskem vodomeru je odgovoren lastnik objekta oziroma zemljišča na katerem se vodomer nahaja.

(5) Uporabnik mora vsako poškodbo ali odstranitev pečata na vodomeru ali hidrantu takoj naznaniti upravljavcu javnega vodovoda.

(6) Upravljavec javnega vodovoda o pečatih vodi evidenco iz katere ja razvidna lokacija, čas in način pečatenja.

5.6  Uporaba priključka stavbe na sekundarni vodovod

30. člen

(obveznost prijave)

(1) Uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati priključka na javni vodovod.

(2) Uporabnik mora vsako okvaro na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta prijaviti upravljavcu javne službe.

31. člen

(stroški)

(1) Uporabnik mora kriti dejanske stroške:

·      prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka stavbe na javni vodovod,

·      odprave okvare priključka na javni vodovod ali obračunskega vodomera, ki jo povzroči uporabnik sam.

(2) Stroške storitev upravljavca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po tarifi upravljavca javnega vodovoda.

 

32. člen

(izredna kontrola točnosti obračunskega vodomera)

Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera upravljavec javnega vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

33. člen

(dostop do javnega vodovoda)

Javni vodovod in priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih in v neposredni bližini (na vsako stran 3 m) ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja upravljavca javnega vodovoda.

5.7  Obveznosti izvajalcev del

34. člen

(obveznosti izvajalcev del)

(1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in priključkov na javni vodovod.

(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri upravljavcu javnega vodovoda pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti. Upravljavec javnega vodovoda mora na zahtevo izvajalca del iz prvega odstavka tega člena, oziroma lastnika ali uporabnika zasebnega zemljišča, v katerem poteka javni vodovod, v naravi označiti traso javnega vodovoda.

(3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali priključek na javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom upravljavca javnega vodovoda in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora in označitve so določeni z veljavnim cenikom upravljavca javnega vodovoda in bremenijo izvajalca del.

(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka na javni vodovod pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri upravljavcu javnega vodovoda in poravnati vse stroške popravila. Če pride do poškodbe javnega vodovoda zaradi netočnih podatkov upravljavca javnega vodovoda o poteku javnega vodovoda, poravna stroške popravila upravljavec javnega vodovoda.

6  Viri financiranja javne službe

35.člen

(viri financiranja storitev)

Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:

·      iz plačil uporabnikov storitev javne službe,

·      iz proračuna občine,

·      iz dotacij, donacij in subvencij,

·      iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.

36. člen

(sredstva za razvoj infrastrukture)

Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:

·      iz plačil uporabnikov storitev javne službe,

·      iz proračuna občine,

·      iz dotacij, donacij in subvencij,

·           iz dolgoročnega kreditiranja,

·      iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.

7  Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe

37. člen

(infrastruktura lokalnega pomena)

(1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavlja javni vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe.

(2) Javni vodovod lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.

(3) Uporaba javnega vodovoda iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, ki so opremljena z javnim vodovodom.

38. člen

(objekti in naprave v lasti uporabnika)

(1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti uporabnika, so priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod.

(2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena redno vzdržuje upravljavec javnega vodovoda.

8  Cene storitev javne službe

39. člen

(oblikovanje cen)

(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2) Storitve javne službe se obračunavajo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

9  Javna pooblastila izvajalca javne službe

40. člen

(javna pooblastila izvajalca javne službe)

(1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.

(3) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.

(4) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:

·      razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,

·      investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.

(5) Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.

10  Nadzor nad izvajanjem javne službe

41. člen

(nadzorni organ)

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ ter občinska uprava občine.

(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

(3) Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

11  Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka

42. člen

(tehnični pravilnik)

(1) Upravljavec javnega vodovoda mora sprejeti tehnični pravilnik, s katerim se določijo podrobnejši pogoji za izvajanje storitev javne službe v skladu z določili tega odloka in drugimi predpisi.

(2) Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

43. člen

(cenik storitev)

(1) Upravljavec javnega vodovoda mora sprejeti cenik storitev navedenih v tem odloku in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu.

(2) Cenik storitev, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo na spletni strani izvajalca javne službe.

44. člen

(program ukrepov v primeru izrednih dogodkov)

(1) Upravljavec javnega vodovoda mora program ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu in program ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja predlagati v sprejem občinskemu svetu v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.

(2) Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

12  Kazenske določbe

45. člen

(prekrški)

(1) Z globo 1.000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:

·      ne priključi stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod v skladu z določili prvega odstavka 10. člena tega odloka;

·      odstrani priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v nasprotju z določilom 12. člena tega odloka;

·      ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom (prva alineja 24. člena tega odloka);

·      ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do odčitavanja, pregleda, vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodomera (tretja alineja 24. člena tega odloka);

·      ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (četrta alineja 24. člena tega odloka);

·      ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do internih inštalacij zaradi pregleda, odvzema vzorcev vode ali meritev tlaka na internem omrežju (peta alineja 24. člena tega odloka);

·      ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo (deveta alineja 24. člena tega odloka);

·      ne uredi odjemnega mesta v skladu z zahtevami upravljavca javnega vodovoda (deseta alineja 24. člena tega odloka);

·      ne dovoli prehoda upravljavcu javnega vodovoda za dostop do javnega vodovoda v skladu z določili 25. člena tega odloka;

·      odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določili 26. člena tega odloka,

·      če uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili prvega odstavka 27. člena tega odloka,

·      če odstrani ali poškoduje pečat, nameščen s strani upravljavca javnega vodovoda (2. odstavek 29. člena) ali ravna v nasprotju z določili 29. člena tega odloka,

·      če prestavi, zamenja ali popravi priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta brez soglasja izvajalca javne službe (30. člen tega odloka);

(2) Z globo 1.000 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.

(3) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(4) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.

13  Prehodna in končna določba

46. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Kranjska Gora (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2012).

47. člen

(objava odloka in začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Številka: 007-7/2013-1

Datum: 11.12.2013

 

 

Občina Kranjska Gora

 

Jure Žerjav, župan

 

Priloge: Grafični prikaz - LEGENDA

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor