Na podlagi drugega odstavka 60. člena Zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81 in 29/86 in Uradni list RS , št. 15/91), 19. člena Zakona o varstvu okolja ( Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in na podlagi 7. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/99 in 1/01) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 24. redni seji dne 07. 06. 2002 sprejel
o varstvu virov pitne vode na območju občine Cerklje na Gorenjskem
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
S tem odlokom se varujejo viri pitne vode, določajo se varstveni pasovi virov pitne vode na območju občine Cerklje na Gorenjskem in ukrepi za varovanje virov pitne vode pred onesnaženjem.
2. člen
Odlok ureja režim gradnje, prometa in gospodarskih dejavnosti v vodovarstvenih območjih sledečih vodnih virov.
ZAJETJE:
- Reka-Krvavec
- Ambrož pod Krvavcem
- Jagosce
- Grad
- Krvavec
- Štefanja Gora-Davovec
II. VARSTVENI PASOVI VODNIH VIROV IN UKREPI ZA NJIHOVO
ZAVAROVANJE
3. člen
Vodovarstvena območja obsegajo del vodonosnika v katerem podzemna voda odteka v smeri vodnega vira in območje iz katerega padavinske in površinske vode napajajo del vodonosnika iz katerega podzemna voda odteka v smeri vodnega vira.
Vodovarstveno območje mora biti zavarovano pred onesnaženjem in pred drugimi vplivi, ki bi lahko vplivali na zdravstveno oporečnost vode ali njeno količino.
Za vodovarstvene pasove velja načelo, da se ukrepi zaostrujejo s približevanjem vodnemu viru. Prepovedi, ki veljajo za bolj oddaljeni varstveni pas veljajo tudi za varstvene pasove, ki so bliže vodnemu viru.
4. člen
Vodovarstveno območje se deli na neposredno zaščito vodnega vira in na tri varstvene pasove:
1. varstveni pas (cona 1) z najstrožjim režimom zaščite,
2. varstveni pas (cona 2) s strogim režimom zaščite,
3. varstveni pas (cona 3) z blagim režimom zaščite.
Obseg vodovarstvenih pasov je grafično prikazan na prilogah, ki so sestavni del odloka. V prilogi so podane katastrske številke parcel, ki spadajo v zajete z varstvenimi pasovi.
III. NEPOSREDNA ZAŠČITA
5. člen
Neposredna zaščita obsega neposredno okolico vodnega vira, kjer obstaja možnost neposrednega vpliva na količino in kakovost pitne vode. Obseg neposredne zaščite je od 100 do 500 m2.
Zemljišče mora biti v lasti občine Cerklje na Gorenjskem.
Zemljišče mora biti fizično zavarovano.
V tem območju je prepovedana vsakršna dejavnost razen čiščenja in vzdrževanja objektov. Dostop je dovoljen samo vzdrževalcem in pooblaščenim osebam.
IV. 1. VARSTVENI PAS
6. člen
1. varstveni pas je območje z najstročjim režimom varovanja, prikazani v prilogi D. V tem območju je možno hitro onesnaženje podtalnice. V tem varstvenem pasu veljajo sledeči ukrepi:
- kakršen koli poseg v prostor je prepovedan, razen za potrebe vodovoda,
- ozemlje naj se uredi kot travnik, park ali gozd,
- na gozdnih območjih so prepovedani goloseki,
- uporaba gnojil, škropiv ali ostalih agrotehničnih sredstev ni dovoljena,
- gradnja novih prometnic je prepovedana. Obstoječe prometnice je potrebno sanirati do
stopnje, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo v vodonosnik in da se na
minimum zmanjša možnost nesreč z nevarnimi snovmi,
- velja splošna prepoved gradnje, obstoječe zgradbe je možno samo adaptirati,
- ni dovoljen izkop gramoza in odpiranje kamnolomov, obstoječe je potrebno sanirati in
zapreti,
- pod posebnimi pogoji se lahko gradijo in vzdržujejo prometnice posebnega pomena v
soglasju z Ministrstvom za okolje in prostor.
V. 2. VARSTVENI PAS
7. člen
2. varstveni pas je območje s strogim režimom varovanja, prikazani v prilogi D. V tem pasu
je prepovedano :
- uporaba fitofarmacevtskih sredstev izdelanih na osnovi svinca, živega srebra, arsena,
cianovodikove kisline, krezola in drugih škodljivih snovi,
- polivanje gnojnice, gnojevke, odpadnih in čistilnih blat, ter podobnih snovi,
- uporaba hlevskega gnoja od 15. novembra do 01.februarja,
- uporaba umetnih gnojil na travinju od 15. novembra do 01.februarja in na drugih zemljiščih
od 01. oktobra do 15. februarja,
- gradnja naftovodov in plinovodov,
- gradnja stanovanjskih in industrijskih zgradb, ter živinorejskih farm,
- gradnja greznic, kanalizacije, čistilnih naprav, ponikovalnic, smetišč. Obstoječe greznice je
potrebno zapreti in sanirati, ter zagotoviti vodotesnost,
- predelava lahkotekočih naftnih derivatov in nevarnih tekočin, ter njihovo skladiščenje,
- golosečnja v gozdovih,
- odpirati kamnolome, glinokope in peskokope. Obstoječe je potrebno sanirati in zapreti,
- gradnja novih prometnic , obstoječe je potrebno sanirati do stopnje, da meteorne vode s
cestišča ne morejo odtekati v vodonosnik,
- tranzitni promet z nevarnimi snovmi.
V 2. varstvenem pasu je v primeru specifičnosti posameznega območja zaradi oblikovanosti
območja (morfologije), poselitve in obstoječih dejavnosti pod posebnimi pogoji dovoljeno:
- graditi stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih zazidalnih površin pod pogojem , da so
izvedeni vsi zaščitni ukrepi,
- adaptirati stanovanjske hiše in gospodarske objekte pod pogojem, da so izvedeni vsi
zaščitni ukrepi, graditi objekte za potrebe individualnih kmetijskih gospodarstev (hlevi
z urejenim odvodnjavanjem , silosi ipd.),
- gradnja skladišč za kurilno olje do 5 m3,
- graditi neprepustno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte,
- graditi vodotesne greznice za individualne stanovanjske objekte pri katerih ni možno
odvajati odpadne vode v javno kanalizacijo, skladno s strokovnim navodilom o
urejanju gnojišč in greznic,
- gojiti živino v dosedanjem obsegu
- število živine mora biti v skladu s predpisi, gnojišča morajo biti urejena tako, da ni
možnosti ponikovanja in prelivanja gnojnice,
- kmetijstvo ob upoštevanju :
- poraba organskih gnojil na osnovi potreb rastlin in samo v času ko jih te najbolj
izkoristijo, najvišji dovoljeni odmerki so prikazani v prilogi A,
- uporaba umetnih gnojil na osnovi potreb rastlin in samo v času ko jih te najbolj
izkoristijo ob upoštevanju razpoložljivih mineralnih snovi v tleh in mineralnih snovi,
ki jih vsebujejo domača organska gnojila, najvišji odmerki so prikazani v prilogi B,
- uporaba fitofarmacevtskih sredstev s pozitivne liste - priloga C.
Pod posebnimi pogoji se lahko v 2. varstvenem pasu dovoli izgradnja novih prometnic (ceste, plinovodi in naftovodi) in obratovanje obstoječih in izgradnja novih objektov (industrijski, skladišča, bencinski servisi) posebnega družbenega pomena v soglasju z Ministrstvom za okolje in prostor.
VI. 3. VARSTVENI PAS
8. člen
V 3. varstveni pas se uvršča območje z blagim režimom varovanja in zajema celotno območje oziroma vodonosnik, iz katerega se podtalnica pretaka v smeri vodnega vira, prikazani v prilogi D. V tem varstvenem pasu je prepovedano:
- uporabljati hlevski gnoj v času od avgusta do februarja,
- polivati gnojevko, odpadno blato in blato iz čistilnih naprav,
- gradnja proizvodnih, energetskih, obrtnih in servisnih objektov, ki pomenijo nevarnost za
vir pitne vode,
- gradnja skladišč nafte, naftnih derivatov, ter nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja od 25
m3 za posamezni rezervoar, skupno največ do 200 m3,
- gradnja naftovodov
- gradnja novih komunalnih čistilnih naprav nad 2000 PE
- gradnja objektov, ki bistveno zmanjšujejo izdatnost vodnega vira,
- gradnja odlagališč in pretovornih postaj komunalnih in posebnih odpadkov in gradnja
začasnih skladišč posebnih odpadkov,
- gradnja avtopralnic, ki nimajo priključka na kanalizacijo,
- gradnja novih pokopališč,
- odpirati kamnolome,
- izvajati cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o
prevozu nevarnih snovi po nezaščitenih cestah,
- izvajati farmsko vzrejo živali.
V tem pasu je pod posebnimi pogoji dovoljeno:
- gradnja stanovanjskih in drugih objektov, ter čiste industrije in obrti na območju urejenem
s kanalizacijo,
- gradnja neprepustne kanalizacije in čistilnih naprav do 2000 PE,
- gradnja objektov za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev ( hlevi z urejenim
gnojiščem, silosi ipd),
- obratovanje obstoječih industrijskih objektov, bencinskih servisov, odlagališč komunalnih
odpadkov,
- obratovanje obstoječih kamnolomov, ki morajo biti sanirani tako, da se prepreči nevarnost
prelivanja nevarnih snovi v podtalnico.
9. člen
V 3. varstvenem pasu morajo biti ceste urejene tako, da ni ogrožena podzemna voda, hitrost vozil, ki prevažajo nevarne snovi je omejena na 40 km/h.
Skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov ali nevarnih snovi morajo imeti drugo stopnjo zaščite. Promet nafte, naftnih derivatov in nevarnih snovi je mogoč le po cestah, ki imajo drugo stopnjo zaščite.
10. člen
Vse individualne gradnje stanovanjskih in drugih objektov z upoštevanjem pogojev v 1., 2. in 3. varstvenem pasu so možne samo v primeru, da so vključeni v dolgoročnem planu občine Cerklje na Gorenjskem in so prikazani v prilogi D.
VII. SANACIJA
11. člen
Za vse objekte v 2. in 3. varstvenem pasu, ki so po odloku sporni, mora občina v roku dveh let po sprejemu odloka izdelati študijo o možnosti in načinu sanacije.
VIII. NADZOR
12. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja inšpekcijska služba Občine Cerklje na Gorenjskem in pristojne inšpekcije za varstvo okolja RS.
13. člen
Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, če:
1. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 5. člena tega odloka.
2. ravna v nasprotju s 6. členom tega odloka.
3. ravna v nasprotju s 7. členom tega odloka.
4. ravna v nasprotju z 8. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
X. KONČNE DOLOČBE
14. člen
Podlaga za določitev mej posameznih varstvenih pasov vodnih virov so strokovne osnove, ki jih je izdelal GETES d.o.o, novembra 2001, številka 23/01 in so sestavni del tega odloka. Varstveni pasovi so vrisani v temeljnih topografskih načrtih ( TTN ) in preglednih katastrskih načrtih ( PKN) v merilu 1 : 5 000 in so na vpogled pri upravnem organu Občine Cerklje na Gorenjskem. Varstveni pasovi vodnih virov so opredeljeni v prostorskih planih občine.
15. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o varovanju vodnih virov pod Krvavcem (Uradni vestnik Gorenjske, št. 324-01/87)
16. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Cerklje na Gorenjskem.
Številka : 35205-13-01/2002-ZK
Datum : 07. 06. 2002
Občina Cerklje na Gorenjskem
ŽUPAN
FRANC ČEBULJ, l.r.
območju, pri tem je to lahko enkratna letna ali skupna letna količina gnojenja
VRSTA ORGANSKEGA GNOJILA
VODOVARSTVENA CONA II
VODOVARSTVENA CONA III
Poljščine
Hlevski gnoj
20 t/ha
30 t/ha
Gnojevka
-
25 m3/ha-enkratni, 30 m3/ha-letni
Travinje
10 t/ha
15 t/ha
15 m3/ha-enkratni, 25 m3/ha-letni
Lojze Briški, dipl.ing., Gnojenje z Dušikom, 4.1 poglavje zaključnega poročila KMETIJSTVO NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, Kmetijski inštitut Slovenije 1994.
TABELA: gnojilni odmerki dušika za posamezne kulture v vodovarstvenem območju.
POVPREČNI PRIDELEK t/ha
VODOVARSTVENA CONA II kg/ha N
VODOVARSTVENA CONA III kg/ha N
ozimna
pšenica
4
5
6
7
60
80
100
120
75
125
150
ozimni
ječmen
55
95
115
70
145
ozimna rž
3.5
50
jari ječmen
40
45
oves
3
35
koruza za zrnje
8
9
105
160
130
180
200
silažna koruza
(sveža masa)
krmna pesa
140
90
170
krompir
20
25
30
135
ogrščica
2
2.5
travna deteljika
11
190
travinje
10
210
jablane
vinska trta
PRILOGA C
FITOFARMACEVTSKI PRIPRAVKI: aktivne snovi primerne za uporabo na vodovarstvenih območjih (predlog pozitivne liste).
Alfametrin
Alkifarf poliglikol eter
Glifosat
Gazatinacetat
Parafinsko mineralno olje
Parakvat
Paration
Parfemsko olje DAPHNE
Pendlmetalin
Penkonazol
Permetrin
Pirifenoks
Pirimifos metil
Polioksietilen alkil amin
Primisulfuron
Prokloraz
Prokloraz-mangan klorid
Prompamokarb
Propikonazol
Propineb
Propizamid
Bacillus thurigiensis
Baker
Bakrov hidroksid
Bakrov oksiklorid
Bakrov sulfat
Bendiokard
Benomil
Betaciflutrin
Bifenoks
Bitertanol
Butoksikarboksim
Heptenofos
Imazalil
Iprodin
Isopruton
Ciflutrin
Cimoksanil
Cineb
Cipermetrin
Ciprokonazol
Karboksin
Klofentezin
Klorfacinom
Kloridazon
Klornefos
Klormekvat klorid
Klorpirifos
Klorpirifos metil
Klortoluran
Rafinirano mineralno olje
Rafinirano parafinsko olje
Rimsulfuron
Sulfotep
Demeton-S-metil
Difilubenzuron
Diklofluanld
Diklorprop
Diklorfos
Dikofol
Dikvat
Dinokap
Dinikonazol
Ditianon
2,4D
Linuron
Tebukonazol
Terbutilazin
Tiabendazol
Tifensulfuron
Tiram
Tiofanat metil
Triadimefon
Triadimenol
Trlasulfuron
Triabenuron
Tridemorf
Trifluralin
Triforin
Triklfon
Napropamid
Naravni piretrinski ekstrakt
Nitrotal izopropil
Nonil fenol poliglikoleter
Endusulfan
EPTC
Etofumesat
Oksidemeton metil
Ometat
Vinklozolin
Fenarimol
Fenmedifam
Fentin acetat
Fentin hidroksid
Fention
Flurenol
Fluroklaridon
Foksin
Fosalon
Fosetil-AJ
Fosfamidon, Fuberidazol
Mankozeb
MCPA
Mekoprop
Metabenztiazuron
Metaldehid
Metarnitron
Metidation
Metiokarb
Metiram
Metobromuron
Mklobutanil, mineralno olje
Žveplo
Mag. Gregor Umek, Metka Žerjav, dipl.ing., Uporaba fitofarmacevtskih pripravkov, 4.2 poglavje zaključnega poročila KMETIJSTVO NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, Kmetijski inštitut Slovenije 1994.
PRILOGA D
TABELA: prikaz omejitve za posamezne dejavnosti v vodovarstvenih conah
CONA I
CONA II
CONA III
1.1.1.
URBANIZACIJA
- nova z upoštevanjem zaščitnih ukrepov
+
- adaptacije obstoječe
- gibanje prebivalstva brez omejitev
1.1.2.
GOZDARSTVO IN POLJEDELSTVO
- prepoved golosečnje
- travnik, pašnik z zmernim gnojenjem
- reja živine do 10 glav z urejenim gnojiščem
- zmerna uporaba naravnega gnoja
- gnojne jame
- silosi za siliranje zelene krme s kontrolo
tesnosti
1.1.3.
ŠPORT IN REKREACIJA
- sprehajanje, kolesarjenje, lov
- ribolov
- športni objekti z urejenimi sanitarijami
- (+)
1.1.4.
KULTURNI SPOMENIKI
- vzdrževanje in obnova
1.1.5.
NARAVNI SPOMENIKI
1.1.6.
VODNO GOSPODARSTVO
- regulacije in tesnilna dela brez zmanjšanja
naravne infiltracije
- regulacije in tesnilna dela z zmanjšanjem
- zmanjšanje naravne infiltracije
nadomeščeno z umetno infiltracijo
- zajetja ali črpališča javnih vodovodov
- zajetja ali črpališča drugih uporabnikov
- nepropustna in kontrolirana kanalizacijska
mreža
- za vodo nepropustna, občasno kontrolirana
kanalizacijska mreža
- čistilna naprava kanalizacije dolvodno od
vodovarstvenega območja
- ponikovalnice dokazano nevarnih odpadnih
voda
1.1.7.
GRADBENIŠTVO
- gradnja novih stanovanjskih in javnih
zgradb pod posebnimi pogoji
- adaptacije obstoječih stanovanjskih in
javnih zgradb pod posebnimi pogoji
- nizke gradnje s predhodnim razgaljenjem
podtalnice
- nizke zgradbe s kratkoročnim predhodnim
razgaljenjem podtalnice z redno kontrolo
- gradbišče in gradbeno naselje brez sanitarij
- gradbišče in gradbeno naselje z sanitarijami
- popravilo gradbenih strojev na zatesnjeni
ploščadi z urejenim odtokom vode
1.1.8.
RUDARSTVO
- rudarska dela nad gladino podzemne vode
- rudarska dela pod gladino vode z ukrepi
proti vdoru vode v rudnik
1.1.9.
INDUSTRIJA, OBRT, ENERGETIKA
- nova nečista industrijska obrt
- obstoječa nečista industrija in obrt z
urejenim začasnim skladiščenjem in
odvozom nevarnih snovi
- nova čista industrija in obrt, brez
podkletitve
- termoelektrarne na pogon s premogom in
težkotekočimi naftnimi derivati z
vodotedsnimi skladišči in zaščito pred
vdorom onesnaženja v podtalnico
- termoelektrarne na pogon z lahkotekočimi
naftnimi derivati z vodotedsnimi skladišči in
zaščito pred vdorom onesnaženja
v podtalnico
- jedrske elektrarne z varstvom pred
onesnaženjem podzemlja
1.1.10.
NARODNA OBRAMBA
- vojaški objekti brez uskladiščenih snovi in
snovi v uporabi nevarnih podtalnici
- novogradnje vojaških objektov z brezhibno
kanalizacijo
1.1.11.
PROMET
- letališča
- žel.postaje, ranžirna želežniška vozlišča z
varstvom talne vode
- obstoječe ceste z zaščito za varstvo
- parkirišča in avtopralnice s tesnilno oblogo
in urejenim odvodom meteornih in odpadnih
1.1.12.
SKLADIŠČA, ODLAGALIŠČA
- trdnih netopnih snovi
- komunalne deponije, zaščitene pred vdorom
nevarnih snovi v podtalnico
- odlagališča rabljenih avtomobilov
- odlagališča industrijskih odpadkov,
zaščitena pred vdorom nevarnih snovi v
podtalnico
1.1.13.
SKLADIŠČA IN CEVOVODILAHKO
TEKOČIH NAFTNIH DERIVATOV
- manjša skladišča z velikostjo cistern 5 – 10 m3,
enoplaščna cisterna + vodotesna železobetonska
lovilna jama
- večja skladišča z velikostjo cistern 10 – 20 m3,
- velika skladišča preko 200 m3, posebna zaščita
podtalnice z injekcijskami zavesami, kontrolnimi in
črpalnimi vrtinami
- pretakališča skladišč zavarovana pred vdorom
derivatov v podtalnico, območje zavarovano s
kontrolnimi in črpalnimi vrtinami
- cevovodi za transport lahkotekočih naftnih derivatov
zavarovani pred pronicanjem
1.1.14.
GRAMOZNICE, PESKOKOPI, KAMNOLOMI
- obstoječe neurejene
- obstoječe sanirane
- obstoječe sanirane velikega javnega pomena
1.1.15.
POKOPALIŠČA
- pokopališča
+ dovoljeno
- (+) dovoljeno pod posebnimi pogoji*
*POSEBNI POGOJI – v skladu s poglavjem 6. Varstveni ukrepi v varstvenih območjih; glede na poseg jih določi ustrezni upravni organ MOP.