Na podlagi 3. odstavka 16. člena Zakona o športu  (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 – ZNOrg) in 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju  (UGSO, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na 8. redni seji dne, 30.4.2020 sprejel

ODLOK

O SOFINANCIRANJU LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI

LOVRENC NA POHORJU

I. Splošne določbe

1. člen

(vsebina odloka)

(1) Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Lovrenc na Pohorju (v nadaljevanju: Odlok) določa izvajalce posameznih programov in področij letnega programa športa (v nadaljevanju: LPŠ), podrobnejše pogoje in merila za izbiro in vrednotenje izvajanja LPŠ na lokalni ravni, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja LPŠ, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju.

2. člen

(opredelitev javnega interesa v športu)

(1) Javni interes obsega naloge nacionalnega in lokalnega pomena, ki so določene v Nacionalnem programu športa v RS (v nadaljevanju: NPŠ) in so namenjene zagotavljanju optimalnih pogojev za kakovostno ukvarjanje s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja. Javni interes v občini obsega dejavnosti na vseh področjih športa v skladu s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v NPŠ in se uresničuje tako, da se:

·   v proračunu občine zagotavlja finančna sredstva za sofinanciranje LPŠ,

·   načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi,

·   spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj vseh področjih športa.

II. Letni program športa

3. člen

(opredelitev programov in področij športa)

(1) Za uresničevanja javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi možnostmi in ob upoštevanju načela enake dostopnosti javnih sredstev za vse izvajalce iz proračuna občine lahko sofinancirajo naslednja področja:

1.   ŠPORTNI PROGRAMI:

·   Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine

·   Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami

·   Obštudijske športne dejavnosti

·   Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

·   Kakovostni šport

·   Vrhunski šport

·   Šport invalidov

·   Športna rekreacija

·   Šport starejših

2.   ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI

·   Izgradnja, posodobitve in opremljanje športnih objektov in površin za šport

·   Upravljanje in obratovanje športnih objektov in površin za šport

3.   RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU

·   Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu

·   Statusne pravice športnikov, strokovnih delavcev v športu in strokovna podpora programov

·   Založništvo v športu

·   Znanstveno raziskovalna dejavnost v športu

·   Informacijsko komunikacijska tehnologija na področju športa

4.   ORGANIZIRANOST V ŠPORTU

·   Delovanje športnih društev in njihovih zvez na lokalni ravni

5.   ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA

·   Športne prireditve

·   Javno obveščanje o športu

·   Športna dediščina in muzejska dejavnost v športu

6.   DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU

4. člen

(izvajalci letnega programa športa)

(1) Izvajalci LPŠ po tem odloku so:

·   športna društva in športne zveze, ki so registrirani v RS,

·   pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v RS,

·   ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove,

·   zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne športne programe,

·   samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v RS in

·   zasebni športni delavci.

(2) Športna društva, njihove zveze in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne športne programe, imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ.

5. člen

(letni program športa: LPŠ)

(1) LPŠ je dokument, ki opredeli programe in področja športa, ki so v koledarskem letu, za katerega se LPŠ sprejema, v občini prepoznana kot javni interes.

(2) Glede na razvojne načrte, prioritete v športu, razpoložljiva proračunska sredstva ter kadrovske in prostorske razmere v lokalnem športu se v LPŠ določi:

·   programe in področja športa, ki se v proračunskem letu sofinancirajo iz občinskega proračuna,

·   višino proračunskih sredstev za sofinanciranje programov in področij športa,

·   obseg in vrsto športnih programov in področij,

·   specifikacijo pogojev in meril za vrednotenje programov in področij športa.

(3) LPŠ sprejme občinski svet.

III.  Pogoji in merila ter način določitve višine sofinanciranja

6. člen

(pogoji in merila za izbiro in vrednotenje LPŠ)

(1) Pogoji in merila za izbiro in vrednotenje LPŠ so priloga tega Odloka in se lahko spreminjajo oz. dopolnjujejo.

7. člen

(način določitve višine sofinanciranja)

(1) Višina sofinanciranja področji športa se določi na osnovi pogojev in meril za izbiro in vrednotenje LPŠ. Vsako področje športa se ovrednoti z ustreznim številom točk. Vrednost točke je količnik med z LPŠ določeno višino sredstev za posamezno področje športa in skupnim številom zbranih točk vsakega ovrednotenega področja. Višina sofinanciranja vsakega področja je zmnožek števila zbranih točk in izračunane vrednosti točke.

IV. Postopek sofinanciranja LPŠ

8. člen

(načini sofinanciranja LPŠ)

(1) Sofinanciranje izvajanja LPŠ iz javnih sredstev se izvede z javnim razpisom.

9. člen

(komisija za izvedbo javnega razpisa)

(1) Župan s sklepom ustanovi Komisijo za izvedbo JR (v nadaljevanju: komisija).

(2) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti, v svaštvu do vštetega drugega kolena tudi, če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo druge okoliščine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave). Člani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti.

(3) Komisija se sestaja na rednih in izrednih sejah. Seje lahko potekajo tudi dopisno. Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Za sklepčnost in sprejemanje odločitev je potrebna navadna večina.

(4) Naloge komisije so:

·   pregled in ocena razpisne dokumentacije,

·   odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti prejetih vlog,

·   ocenitev in vrednotenje vlog na podlagi pogojev in meril navedenih v LPŠ, JR in razpisni dokumentaciji,

·   priprava predloga izvajalcev LPŠ po izbranih programih in področjih športa,

·   potrditev predloga izbire in sofinanciranja LPŠ po programih in področjih športa ter izvajalcih,

·   vodenje zapisnikov o svojem delu.

(5) Strokovno-administrativna dela za komisijo opravlja za šport pristojni delavec občinske uprave.

10. člen

(javni razpis in razpisna dokumentacija)

(1) V skladu z veljavno zakonodajo, odlokom in sprejetim LPŠ župan izda sklep o začetku postopka javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ, najkasneje v roku trideset (30) dni po sprejetju proračuna. S sklepom se določi predmet sofinanciranja, predviden obseg javnih sredstev, cilje, ki se jih da doseči z javnim razpisom, in besedilo javnega razpisa, občinska uprava objavi javni razpis (v nadaljevanju: JR).

(2) Objava JR mora vsebovati:

·   ime in naslov naročnika,

·   pravno podlago za izvedbo JR,

·   predmet JR,

·   navedbo pogojev za kandidiranje na JR (izbira upravičenih izvajalcev LPŠ),

·   navedbo pogojev in meril za vrednotenje programov in področij športa,

·   višino sredstev, ki so na razpolago na JR,

·   obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva,

·   rok, do katerega morajo biti predložene vloge in način oddaje vlog,

·   datum in način odpiranja vlog,

·   rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu JR,

·   navedbo osebe, pooblaščene za dajanje informacij o JR,

·   informacijo o razpisni dokumentaciji.

(3) Razpisna dokumentacija mora vsebovati: 

·   razpisne obrazce,

·   navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge,

·   informacijo o dostopnosti do Odloka, LPŠ ter pogojev in meril,

·   vzorec pogodbe o sofinanciranju programov.

11. člen

(postopek izvedbe JR)

(1) Občina besedilo JR in razpisno dokumentacijo objavi na svojih spletnih straneh in v uradnem glasilu lokalne skupnosti. Rok za prijavo na JR ne sme biti krajši kot štirinajst (14) dni od objave JR.

(2) Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici z oznako »ne odpiraj – vloga« in navedbo JR, na katerega se nanaša. Ovojnica je lahko označena tudi na drug ustrezen način, iz katerega izhaja oz. je razvidno, da gre za vlogo na določen javni razpis.

(3) Vloga je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v besedilu JR. Način elektronske predložitve vloge se določi v razpisni dokumentaciji.

(4) Odpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na način, ki je predviden v JR. Odpirajo se samo v roku posredovane vloge v pravilno izpolnjeni in označeni ovojnici ter v vrstnem redu, po katerem so bile prejete. Odpiranje vlog ni javno.

(5) Za vsako vlogo komisija na odpiranju ugotovi formalno popolnost glede na to, ali je bila oddana pravočasno in s strani upravičenega vlagatelja ter ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti.

(6) O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje:

·   kraj in čas odpiranja prispelih vlog,

·   imena navzočih članov komisije,

·   naziv vlagateljev navedenih po vrstnem redu odpiranja,

·   ugotovitve o popolnosti oziroma nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče dokumentacije.

(7) Zapisnik podpišejo predsednik in prisotni člani komisije.

12. člen

(poziv za dopolnitev vloge)

(1) Na podlagi zapisnika o odpiranju vlog komisija v roku osmih (8) dni pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je najmanj osem (8) oziroma največ petnajst (15) dni od prejema poziva.

(2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se s sklepom zavržejo. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.

13. člen

(odločba o izbiri)

(1) Na osnovi predloga komisije izda pristojni organ občinske uprave odločbo o izbiri oz. zavrnitvi. Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja LPŠ.

(2) Ob izdaji odločbe o izbiri izvajalec JR vlagatelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ.

14. člen

(pritožbeni postopek: ugovor)

(1) Zoper odločbo o izbiri je možno podati ugovor v roku osmih (8) dni od prejema odločbe. Predmet ugovora ne more biti primernost meril za ocenjevanje vlog. 

(2) Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji.

(3) O ugovoru odloči župan v roku trideset (30) dni od prejema ugovora. Odločitev župana je dokončna. O odločitvi župan obvesti tudi komisijo.

(4) Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor na Upravnem sodišču Republike Slovenije, ki se vloži v roku trideset (30) dni od vročitve odločbe.

V.  Vsebina pogodb z izvajalci LPŠ in način izvajanja nadzora nad pogodbami

15. člen

(pogodba z izbranimi izvajalci LPŠ)

(1) Z izbranimi izvajalci LPŠ župan sklene pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ. V pogodbi se opredeli:

·   naziv in naslov naročnika ter izvajalca dejavnosti,

·   pravna osnova za sklenitev pogodbe,

·   vsebino in obseg programov in/ali področij,

·   čas realizacije programov in/ali področij,

·   višino dodeljenih sredstev,

·   terminski plan porabe sredstev,

·   način nadzora nad namensko porabo sredstev, izvedbo programov in področij, ter predvidene sankcije v primeru neizvajanja,

·   način nakazovanja sredstev izvajalcu,

·   način in vzrok spremembe višine pogodbenih sredstev,

·   način, vsebino in rok za poročanje o realizaciji LPŠ po pogodbi,

·   določilo, da izvajalec, ki nenamensko koristi pogodbena sredstva ali drugače krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem JR,

·   druge medsebojne pravice in obveznosti.

(2) Če se vlagatelj v roku osmih (8) dni ne odzove na poziv k podpisu pogodbe, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje.

16. člen

(spremljanje izvajanja LPŠ)

(1) Izvajalci LPŠ so dolžni izvajati izbrane programe in področja športa v obsegu opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbran program ali področje športa v skladu z JR.

(2) Nadzor nad izvajanjem pogodb in namensko porabo proračunskih sredstev izvaja občinska uprava, ki lahko kadarkoli v času trajanja pogodb nadzor izvede po metodah:

·   pregled periodičnih poročil izvajalcev,

·   pregled spletnih strani izvajalcev ter spremljanje medijskih oblik javnega nastopanja,

·   razgovori skrbnika pogodb z upravljavci (javnih) športnih objektov,

·   razgovori skrbnika pogodb z izvajalci na sedežu občinske uprave,

·   preverjanje izvedbe programov na mestu izvajanja – športnem objektu,

·   pregled izvajanja na sedežu izvajalca in revizijski pregled na podlagi predloga.

(3) V primeru, da občinska uprava ugotovi nenamensko porabo prejetih sredstev, lahko takoj ustavi sofinanciranje in odstopi od pogodbe. Že prejeta proračunska sredstva mora izvajalec vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

(4) Izvajalec, ki krši pogodbena določila, ne more kandidirati za proračunska sredstva na naslednjem JR.

VI. Prehodne določbe

17. člen

(prednostna uporaba javnih športnih objektov in površin)

(1) Zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo programe v okviru obveznega ali razširjenega dela vzgojno izobraževalnega procesa, imajo prednost pred izvajalci LPŠ in drugimi uporabniki.

(2) Športna društva, ki izvajajo LPŠ, imajo pod enakimi pogoji prednost pred drugimi uporabniki.

(3) Športna društva, ki ne izvajajo LPŠ, a imajo status društva v javnem interesu na področju športa, imajo pod enakimi pogoji prednost pred drugimi uporabniki, ki niso izvajalci LPŠ.

18. člen

(prenehanje veljavnosti prejšnjega pravilnika)

(1) Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Pravilnik za vrednotenje športnih programov v občini Lovrenc na Pohorju (MUV, št. 4/2010).

19. člen

(veljavnost odloka)

(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Datum: 30. 4. 2020

Priloga:

·   Pogoji in merila za izbiro in vrednotenje letnega programa športa v Občini Lovrenc na Pohorju

POGOJI IN MERILA ZA IZBIRO IN VREDNOTENJE

LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI LOVRENC NA POHORJU

IZHODIŠČNE DOLOČBE

S Pogoji in merili za izbiro in vrednotenje LPŠ (v nadaljevanju: merila) se določa uresničevanje javnega interesa v športu. Sredstva se prijaviteljem razdelijo na osnovi izvedbe JR. Merila so sestavni del Odloka in obsegajo:

·   pogoje za določitev upravičenih izvajalcev LPŠ,

·   merila za vrednotenje programov in področij športa.

Z merili je uveljavljen točkovni model. Vsakemu izbranemu programu/področju športa se na osnovi meril izračuna skupna višina točk. Končna višina sofinanciranja programa/področja športa je zmnožek med številom dodeljenih točk in končno vrednostjo točke, pri čemer je končna vrednost točke količnik med z LPŠ določeno višino sredstev za program/področje in skupnim številom zbranih točk vseh ovrednotenih vlog posameznega programa/področja.

DOLOČITEV UPRAVIČENIH IZVAJALCEV LPŠ

Prijavitelji po 4. členu odloka postanejo upravičeni Izvajalci LPŠ, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

·   imajo sedež v občini,

·   so na dan objave  JR za sofinanciranje LPŠ najmanj eno (1) leto registrirani v skladu z veljavnimi predpisi, ena od registriranih dejavnosti pa je izvajanje športnih programov:

o SKD: 93.120 – delovanje športnih klubov,

o SKD: 93.190 – druge športne dejavnosti.

·   izvajajo programe/področja skladno z odlokom in LPŠ, se pravočasno prijavijo na javni razpis ter izpolnjujejo vse pogoje avnega razpisa,

·   imajo zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen/usposobljen kader za delo v športu,

·   imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov izvedbe programov,

·   imajo urejeno evidenco članstva (športna društva, zveze) ter evidenco o udeležencih programov.

ŠPORTNI PROGRAMI

Športni programi so najbolj prepoznaven del športa in praviloma predstavljajo organizirano in strokovno vodeno športno vadbo, ki je prilagojena različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji, starosti (otroci, mladina, invalidi, odrasli, starejši).

Uporabljene kratice v nadaljevanju predstavljajo naslednje športne programe:

ŠV-VIZ: športna vzgoja otrok in mladine: programi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja,

ŠV-PRO: športna vzgoja otrok in mladine: prostočasni programi,

ŠV-PRI: športna vzgoja otrok: pripravljalni programi,

ŠV-PP: športna vzgoja otrok in mladine: programi otrok s posebnimi potrebami,

ŠŠTU: obštudijski športni programi,

ŠV-USM: športna vzgoja otrok in mladine: programi usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,

KŠ: programi kakovostnega športa,

VŠ: programi vrhunskega šport,

ŠI: programi športa invalidov,

RE: programi športne rekreacije,

ŠSTA: programi športa starejših.

SPLOŠNI POGOJI ZA VREDNOTENJE VSEH ŠPORTNIH PROGRAMOV

Pri vrednotenju vseh športnih programov se upoštevajo naslednji splošni pogoji:

·   VKLJUČENOST UDELEŽENCEV:

isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem (1) športnem programu,

·   VELIKOST VADBENE SKUPINE (koeficient popolnosti skupine):

različne oblike in vrste športnih programov (tekmovalne in netekmovalne skupine, individualne ali kolektivne športne panoge, starostno razlikovanje) za izvedbo optimalne vadbe zahtevajo različno število vključenih!

Z merili je določena optimalna velikost vadbene skupine! Če izvajalec prijavi manjše število udeležencev, se število točk proporcionalno zmanjša, večje število vključenih pa ne vpliva na dodatno vrednotenje programa.

·   PRIZNANI LETNI OBSEG ŠPORTNIH PROGRAMOV (število ur vadbe letno):

Z merili je določen maksimalni letni obseg vadbe za posamezne skupine športnih programov (preglednice št. 1 do 8). Vsaki prijavljeni vadbeni skupini se prizna tolikšen letni obseg vadbe, kot ga prijavitelj predvidi ob prijavi na JR. Obseg vadbe ne sme presegati določenega maksimalnega letnega obsega.

Pri vseh programih velja: 1 ura = 60 minut!

·   UPORABA ŠPORTNEGA OBJEKTA (=korekcija športni objekt):

Športni programi se izvajajo v/na različnih športnih objektih z različnimi stroški uporabe. Občina sofinancira uporabo športnih objektov in površin, ki jih za nemoteno izvedbo športnih programov uporabljajo izvajalci LPŠ.

Uporabe športnih objektov in površin, ki so izvajalcem na voljo brezplačno, se ne sofinancira.

·   KOMPETENTNOST STROKOVNEGA KADRA (= korekcija strokovni kader):

različne oblike športnih programov zahtevajo angažiranost različno izobraženega/usposobljenega kadra.

Merila upoštevajo različno vrednotenje strokovno izobraženega/usposobljenega kadra po stopnjah:

o stopnja 1: oseba z nazivom strokovni delavec v športu vodi programe ŠI, RE, ŠSTA (rekreativni programi),

o stopnja 2: oseba nazivom strokovni delavec v športu vodi programe ŠV-PRO (prostočasni programi),

o stopnja 3: oseba z nazivom strokovni delavec v športu vodi programe ŠV-PRI  (pripravljalni) ali ŠV-USM (tekmovalni programi) ali ŠV-KAT (programi kategoriziranih športnikov (MLR, PR, DR, MR, SR, OR).

·   MATERIALNI STROŠKI ZA IZVEDBO ŠPORTNIH PROGRAMOV (korekcija materialni stroški):

Ob izvedbi športnih programov poleg uporabe športnega objekta in angažiranja strokovnega kadra nastajajo tudi nekateri drugi stroški. Z merili je (preglednice št. 1 do 9) določeno, katerim športnim programom se stroški ovrednotijo in v kakšni višini.

·   ŠTEVILO PRIZNANIH ŠPORTNIH PROGRAMOV (vadbenih skupin):

Z LPŠ se določi največje možno število priznanih vadbenih skupin (po vrstah športnih programov) na izvajalca.

MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNIH PROGRAMOV

ŠPORTNI PROGRAMI V ZAVODIH S PODROČJA VIZ

Med programe, ki se izključno izvajajo v zavodih VIZ, prištevamo:

·   promocijske športne programe,

·   šolska športna tekmovanja in

·   dodatne ure športa v OŠ.

Promocijske športne programe predstavljajo: Mali sonček (MS), Ciciban planinec (CP), Zlati sonček (ZS), Krpan (KR), Naučimo se plavati (NSP), Mladi planinec (MP).

Šolska športna tekmovanja (ŠŠT) predstavljajo udeležbo šolskih športnih ekip na tekmovanjih, ki so razpisana v reviji Šport mladih (Informator) od osnovnega do državnega nivoja. Sofinancira se udeležba šolskih ekip in posameznikov na tekmovanjih, ki potekajo izven meja občine.

Dodatne ure športa predstavljajo programi, ki jih šole v sodelovanju s športnimi društvi izvajajo s ciljem posodobiti in povečati kakovost ter privlačnost prostočasnih programov. Sofinancirajo se vadbene skupine, ki vadbo izvajajo v terminih predvidenih za šolske športne krožke.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

PROSTOČASNI ŠPORTNI PROGRAMI OTROK IN MLADINE (PP), OBŠTUDIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI

Celoletni programi ŠV-PRO, ŠV-PRI, ŠV-PP in ŠŠTU praviloma potekajo najmanj 30 tednov v letu (oz. 60 ur).

ŠV-PRO so programi, katerih glavni cilj je ljubiteljsko ukvarjanje s športom in koristno preživljanje prostega časa, namen pa ni udeležba na tekmovanjih. Programe ŠV-PRO praviloma izvajajo (in prijavljajo) društva s pretežno rekreativno naravnanostjo.

Programi ŠV-PP so namenjeni otrokom in mladini z motnjami v razvoju oziroma s prirojenimi in/ali pridobljenimi okvarami in se izvajajo z namenom ustrezno poskrbeti za uspešno socialno integracijo v vsakdanje življenje.

Programi ŠŠTU predstavljajo pomembno dopolnilo intelektualnemu delu in pripomorejo k nevtralizaciji negativnih učinkov sedečega načina življenja. Celoletni programi se praviloma izvajajo v kraju študija.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

ŠV-PRI so programi, katerih osnovni cilj je spoznavanje specifične športne panoge (prednostno izbrani šport) in doseganje vrhunskih športnih dosežkov. Po ZŠpo-1 vključeni v starostne skupine od 6 do 11 let praviloma ne morejo postati registrirani športniki in tudi rezultati doseženi na tekmovanjih se večinoma ne upoštevajo. Programe ŠV-PRI praviloma izvajajo (in prijavljajo) športna društva, ki imajo izdelano piramido tekmovalnih selekcij z vrhov v članski tekmovalni ekipi.

ŠPORTNI PROGRAMI OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT

Celoletni tekmovalni programi zajemajo dejavnosti, katerih osnovni cilj je doseganje vrhunskih športnih rezultatov, zato vključujejo načrtno skrb za mlade športnike.

Programi ŠV-USM predstavljajo načrtovane športne aktivnosti z namenom je nastopanja mladih športnikov na uradnih tekmovanjih NPŠZ do naslova državnega prvaka. Športni dosežek je ključen za vrednotenje vadbenih skupin in športnikov. V programih ŠV-USM se upoštevajo le mladi športniki, ki so registrirani v skladu z ZŠpo-1 (podatki OKS-ZŠZ).

Mladi športniki lahko s kvalitetnimi rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS dosežejo status športnika mladinskega (MLR) ali perspektivnega razreda (PR). S tem se jim prizna program dodatne športne vadbe, ki se sofinancira pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

ŠPORTNI PROGRAMI KAKOVOSTNEGA ŠPORTA

KŠ je pomembna vez med programi ŠV-USM ter VŠ, saj vključuje večje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni.

Programi KŠ predstavljajo načrtovane športne aktivnosti z namenom nastopanja na uradnih tekmovanjih NPŠZ do naslova državnega prvaka. Športni dosežek je ključen za vrednotenje vadbenih skupin in športnikov. V programih KŠ se upoštevajo le športniki, ki so v članskih kategorijah registrirani v skladu z ZŠpo-1 (podatki OKS-ZŠZ) in hkrati ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskih športnikov.

Športniki lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika državnega razreda (DR). S tem se jim prizna program dodatne športne vadbe, ki se sofinancira pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

ŠPORTNI PROGRAMI VRHUNSKEGA ŠPORTA

VŠ predstavlja eno naj višjih oblik človekove ustvarjalnosti na področju športa. Z vidika javnega interesa zajema programe priprav in tekmovanj športnikov, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS pridobili naziv športnika olimpijskega (OR), svetovnega (SR) in/ali mednarodnega razreda (MR). Vrhunskim športnikom s statusom OR, SR in/ali MR se priznajo dodatni programi športne vadbe, ki se sofinancirajo pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini. Programi vrhunskih športnikov invalidov se obravnavajo enako kot ostali programi VŠ.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

ŠPORTNI PROGRAMI INVALIDOV, REKREACIJE IN STAREJŠIH

Celoletni programi ŠI, RE in ŠSTA praviloma potekajo najmanj 30 tednov v letu (oz. 60 ur).

ŠI predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija, vključenost v družbo) in športne (rekreacija, tekmovanja, paraolimpijski športi) učinke v življenju invalidov. Osnovni cilj je invalidom omogočiti enakovredno sodelovanje pri prostočasnih športnih aktivnostih, zato se s programi spodbuja povezovanje med športnimi in invalidskimi društvi.

RE je smiselno nadaljevanje ŠVOM-P in KŠ in je skupek raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti (nad 20 let) in družin s ciljem aktivne in koristne izrabe prostega časa (druženje, zabava), ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih. Z vidika javnega interesa so pomembni učinki redne športne vadbe, ki dokazujejo njen pozitivni vpliv na zdravje posameznika in posledično na javno zdravje. Programi RE predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe netekmovalnega značaja (celoletni ciljni programi, pilotski programi, področni centri gibanja za zdravje).

ŠSTA je športno rekreativna dejavnost odraslih praviloma nad doseženim 65. letom. Za posameznika redna športna vadba predstavlja kakovostno ohranjanje telesnega, duševnega in socialnega zdravja ter ohranjanja ustvarjalne življenjske energije. Programi ŠSTA ponujajo različne oblike (celoletna gibalna vadba, vadba razširjene družine).

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI

Učinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in površin za šport je pomemben dejavnik športnega udejstvovanja. S sredstvi za investicije v športne objekte se na lokalni ravni sofinancira posodabljanje in investicijsko vzdrževanje obstoječih športnih objektov in površin v lasti občine.

MERILA ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV OBNOVE ŠPORTNIH OBJEKTOV

Izvedbo sofinanciranja investicij v javne športne objekte in površine za šport v naravi se praviloma razpiše poseben (od drugih področij športa ločen) javni razpis. Izvajalca takšnih projektov posebej (brez sodelovanja Komisije za izvedbo JR) izbere občinska uprava.

Pri sofinanciranju investicijskega vzdrževanja športnih objektov, kjer se izvajajo športni programi LPŠ, se z LPŠ in JR določi višino sredstev za izvedbo vzdrževalnih del. V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, se sofinancira projekt, ki na podlagi spodnjih meril zbere največje število točk (pri čemer svoje mnenje poda Odbor za šport).

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

MERILA ZA VREDNOTENJE OBRATOVALNIH STROŠKOV ŠPORTNIH OBJEKTOV IN POVRŠIN

Na obstoječih športnih objektih in površinah za šport v naravi, kjer se izvajajo športni programi v javnem interesu, nastajajo stroški, ki jih občina lahko sofinancira, če upravljavec v postopku JR dokaže, da je objekt neobhoden za uresničevanje javnega interesa in so zaradi izvajanja programov nastali upravičeni stroški: obratovanje, vzdrževanje.

Z LPŠ/JR se imenuje športne objekte, ki so lahko sofinancirani z JR in določi višina sredstev za sofinanciranje.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

OPOMBA: za vsakih 10 € dokazanih obratovalnih stroškov se prizna 1 točka!

RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU

Razvojne dejavnosti predstavljajo medsebojno prepletene strokovne naloge, ki nepogrešljivo podpirajo vsa ostala področja športa. Razvojne dejavnosti so: usposabljane/izpopolnjevanje strokovnih kadra v športu, statusne pravice športnikov, založništvo, znanstvenoraziskovalna dejavnost ter informacijsko-komunikacijska tehnologijo v športu.

MERILA USPOSABLJANJE IN/ALI IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU

Strokovno izobraženi/usposobljeni kadri so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni) so v domeni izobraževalnega sistema, programe usposabljanja/izpopolnjevanja pa izvajajo NPŠZ po veljavnih programih, ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport ali pri strokovnih organih NPŠZ. Z LPŠ/JR se določi obseg sredstev za usposabljanje/izpopolnjevane in največje možno število udeležencev na prijavitelja.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

STATUSNE PRAVICE ŠPORTNIKOV, TRENERJEV IN STROKOVNA PODPORA PROGRAMOM

Skrb za izobraževanje nadarjenih in kategoriziranih športnikov se na nivoju lokalne skupnosti kaže kot sofinanciranje štipendij za nadarjene in kategorizirane. Z LPŠ/JR se lahko določi višina sredstev in skupno število upravičencev, ki so izbrani na podlagi meril (preglednica št. 13):

ZALOŽNIŠTVO V ŠPORTU

Založništvo v športu predstavlja izdajanje in/ali nakup strokovne literature in/ali drugih periodičnih in/ali občasnih športnih publikacij ter propagandnega gradiva na temo športnih dejavnosti. Z LPŠ/JR se določi višina sredstev za sofinanciranje in skupno število priznanih projektov. V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi meril (preglednica št. 14) zbral največje število točk:

ZNANSTVENO RAZISKOVALNA DEJAVNOST V ŠPORTU

Nosilci znanstveno-raziskovalne dejavnosti so javne raziskovalne institucije v sodelovanju s civilno športno sfero in/ali gospodarstvom, cilj dejavnosti pa je ustrezen prenos znanstvenih spoznanj v športno prakso. Lokalna skupnost se lahko odloči za sofinanciranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v primeru, ko gre za ciljne raziskovalne projekte, ki so povezani z lokalnim okoljem. V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi meril (preglednica št. 15) zbral največje število točk.

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA V ŠPORTU

Informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa predstavlja neposredno podporo za učinkovitejše in prijaznejše udejstvovanje v športu (obseg e-informacij o ponudbi v športu) ter sprotno analiziranje in spremljanje ravni učinkovitosti programov. V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi meril (preglednica št. 16) zbral največje število točk.

ORGANIZIRANOST V ŠPORTU

Športna društva so interesna in prostovoljna združenja občanov, kjer le-ti v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese in so temelj slovenskega modela športa. Športna društva predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa, zato je v javnem interesu, da se z LPŠ zagotavljajo sredstva za njihovo delovanje.

MERILA ZA VREDNOTENJE DELOVANJA ŠPORTNIH DRUŠTEV

Pri vrednotenju delovanja športnih društev in njihovih zvez se upoštevajo naslednja merila:

·   DELOVANJE NA LOKALNI RAVNI: tradicija neprekinjenega delovanja po podatkih AJPES (1 leto = 3 točke),

·   ORGANIZIRANOST NA LOKALNI RAVNI: število aktivnih članov po podatkih izvajalca (1 član = 1 točka),

·   ŠTEVILO VADEČIH: število na JR priznanih popolnih skupin izvajalca (1 skupina = 10 točk),

Pri vsakem merilu največji možni obseg ne more preseči 100 točk, največje skupno število točk znaša 300!

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA

Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja. Kjer potekajo, imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture.

VELIKE MEDNARODNE ŠPORTNE PRIREDITVE:

Merila ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja velikih mednarodnih športnih prireditev (olimpijske igre, svetovna, evropska prvenstva, sredozemske igre, univerzijade…). Sredstva lokalne skupnosti se za takšne projekte v primeru uspešne kandidature za organizacijo/izvedbo zagotovijo v posebnih proračunskih virih.

DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE:

Med druge športne prireditve prištevamo tekmovanja na državnem nivoju, množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva. V merilih je predvideno tudi vrednotenje izvedbe mednarodnih športnih prireditev, ki pa ne presegajo nivoja tekem za svetovni pokal in udeležbe športnikov na uradno priznanih mednarodnih tekmovanjih. Udeležba na uradnih potrjenih tekmovanjih NPŠZ (državna prvenstva, ligaška, pokalna tekmovanja) ni predmet vrednotenja in sofinanciranja po teh merilih.

MERILA ZA VREDNOTENJE DRUGIH ŠPORTNIH PRIREDITEV IN PROMOCIJE

Pri vrednotenju športnih prireditev se upoštevajo raven in odmevnost prireditve ter množičnost in ustreznost.

Z LPŠ/JR se določi višina sredstev za sofinanciranje in število priznanih športnih prireditev na izvajalca.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

JAVNO OBVEŠČANJE

Javno obveščanje v športu predstavlja produkcijo in predvajanje oddaj s pretežno športno vsebino. V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi meril (preglednica št. 20) zbral največje število točk.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

ŠPORTNA DEDIŠČINA

Športna dediščina oziroma muzejska dejavnost predstavlja zbiranje, varovanje, dokumentiranje in predstavljanje premične dediščine slovenskega športa. V kolikor z LPŠ in JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi meril (preglednica št. 21) zbral največje število točk.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST ŠPORTA

V družbeno in okoljsko odgovornost športa sodi Nacionalna kampanja za spodbujanje športnega obnašanja! Gre za skupni projekt MIZŠ, FŠO in lokalnih skupnosti. Lokalna skupnost lahko pristopi k projektu, ki je izbran na nacionalni ravni, sicer pa družbena in okoljska odgovornost športa ni predmet sofinanciranja po LPŠ! V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi meril (preglednica št. 22) zbral največje število točk.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

KONČNE DOLOČBE

Pogoji in merila za izbiro in vrednotenje LPŠ so za programe in področja športa, ki so sofinancirani v danem koledarskem letu, sestavni del razpisne dokumentacije javnega razpisa.

Merila za izbiro in vrednotenje LPŠ se v času od dneva objave javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ do končne odločitve o višini sofinanciranja programov in področij športa ne smejo spreminjati.

Merila za izbiro in vrednotenje LPŠ se lahko spremenijo in/ali dopolnijo. Spremembe in dopolnitve se opredelijo z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema.