Občinski svet Občine Slovenska Bistrica je na podlagi 119. člena, druge alineje četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) v povezi z 298. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O), 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11- uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – Zkme-1D, 79/17 in 44/22), ter 17. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/19) je na 4. redni seji dne, 31.5.2023 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ŠIRITEV KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Z ID ŠT. KMG-MID 100328264 V GABERNIKU, OBČINA SLOVENSKA BISTRICA
I. Splošni določbi
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom sprejme občinski podrobni prostorski načrt na širitev kmetijskega gospodarstva z ID št. KMG-MID 100328264 v Gaberniku, Občine Slovenska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelan na podlagi tretje alineje 1.odstavka in prve alineje 3. odstavka 2. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Ur.l.RS, št. 99/07) in 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l.RS, št. 71/11-UPB, 58/12, 27/16, 27/17-ZKme-1D in 79/17).
(3) Kmetijsko gospodarsko z ID št. KMG-MID 100328264 (v nadaljnjem besedilu: kmetijsko gospodarstvo) je organizirano kot kmetija, nosilec kmetije pa je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi 17. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l.RS, št. 96/12, 39/13, 99/13-ZSVvarPre-C, 101/13-ZIPRS1415, 44/14-ORZPIZ206, 85/14-ZUJF-B, 95/14-ZUJF-C, 90/15-IUPTD, 102/15, 23/17, 40/17 in 65/17).
(4) Predmet OPPN je določitev pogojev za gradnjo objektov za potrebe kmetijskega gospodarstva z ID št. KMG-MID 100328264 na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe prostora.
(5) OPPN ima v državnem prostorskem informacijskem sistemu (PIS) identifikacijsko številko 1603.
(6) OPPN je izdelal IBIS d.o.o. Slovenska Bistrica, odgovorna prostorska načrtovalka s številko PA PPN ZAPS 0476.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka.
II. Tekstualni del OPPN
1. Opis meje območja
3. člen
(območje OPPN)
(1) Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.
(2) V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahaja del zemljišča s parcelno številko 226/1, k.o. Gabernik (743).
(3) Obravnavano območje je opredeljeno z namensko rabo K2- druga kmetijska zemljišča. Območje kmetije ima opredeljeno namensko rabo RG-stavbna zemljišča izven ureditvenih območij za poselitev.
(4) Površina območja OPPN obsega ca 11.945 m2.
(5) Ureditve navedene v 2. členu tega odloka, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna cestna, komunalna in energetska infrastruktura.
4. člen
(obstoječe razmere in namenska raba območja)
(1) Območje predvidenega OPPN z vidika usmerjanja prostorskega razvoja ureja Dolgoročni plan-prostorski del-občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986-2000, dopolnjen 2003 (Uradni list RS, št. 42/92, 35/94, 41/97, 72/99, 59/03, 131/04, 47/06 in 53/11) in Odlok o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojih za celotno območje občine Slovenska Bistrica -1 (uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 34/15, 85/15 in 67/18).
(2) Obravnavano območje je opredeljeno z namensko rabo K2-druga kmetijska zemljišča. Območje kmetije ima opredeljeno namensko rabo RG-stavbna zemljišča izven ureditvenih območij za poselitev. Del obstoječih objektov je locirano na kmetijskih zemljiščih.
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
5. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Vplivi ureditve v OPPN bodo v času gradnje segali na zemljišča znotraj in v neposredni okolici OPPN ter na zemljišča, potrebna za gradnjo priključkov na GJI.
(2) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
6. člen
(dopustne dejavnosti)
Na območju OPPN so skladno s predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti dopustne dejavnosti kmetijstva in s kmetijstvom povezane predelovalne dejavnosti ter spremljajoče dejavnosti trgovine in storitev, kadar te dopolnjujejo izvajanje osnovne kmetijske in s kmetijstvom povezane dejavnosti.
Dopustne so:
· A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo: 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve
· C Predelovalne dejavnosti: 10 Proizvodnja živil
· G Trgovina: 47.290 Druga trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z živili.
7. člen
(dopustne gradnje in vrste dopustnih objektov)
Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj:
· novogradnje objektov, opredeljenih s tem OPPN:
· 12711 stavbe za rastlinsko pridelavo, če je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče,
· 12712 stavbe za rejo živali, vključno z objekti za skladiščenje gnoja in gnojevke, razen objektov, za
· katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisu, ki ureja vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje,
· 12713 stavbe za skladiščenje pridelka (silos)
· 12714 stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije,
· 12510 le stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov (sirarne, sušilnice sadja, oljarne, kisarne,
mlekarnice, ipd.)
· rekonstrukcije objektov,
· dozidave objektov,
· vzdrževanje objektov,
· odstranitve objektov,
· gradnje objektov in naprav komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture, preureditev obstoječih vodov,
· gradnje objektov prometne infrastrukture (gradnja dovoznih cest in manipulativnih površin),
· urejanje utrjenih zunanjih in zelenih površin,
· gradnja pomožnih objektov kot dopolnitev funkcije osnovnega objekta se lahko izvede kot prizidave k osnovnemu objektu ali kot enostavni in nezahtevni objekt in sicer:
· nestanovanjske kmetijske stavbe za potrebe osnovne kmetijske dejavnosti,
· nadstrešnice,
· rezervoarji, silosi,
· ograje, podporni zidovi,
· vodnjaki, vodni zbiralnik,
· priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture,
· nasipi, izkopi, utrjene površine, utrjene brežine.
8. člen
(zasnova)
(1) Urbanistična zasnova območja izhaja predvsem iz oblike parcele in konfiguracije terena, ki narekuje umestitev objektov podolgovatega tlorisa. Orientira se vzporedno s plastnicami terena.
(2) V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:
· gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali so od nje odmaknjeni v notranjost;
· maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi, možna je gradnja nižjih objektov, ali objektov brez kleti.
9. člen
(odmiki od sosednjih zemljišč)
(1) Odmiki najbolj izpostavljenih delov objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč so:
· najmanj 4,0 m – za vse zahtevne in manj zahtevne objekte,
· najmanj 1,5 m – za enostavne in nezahtevne objekte, ki predstavljajo dopolnitev obstoječe pozidave
· 0,5 m – za ograjo, podporni zid, rezervoar, vodnjak, priključek na objekte GJI, samostojno parkirišče, vodno zajetje, pomožne komunalne objekte in pomožne objekte, namenjene varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožne objekte za spremljanje stanja okolje in naravnih pojavov.
(2) Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik iz prejšnjega odstavka tega člena tudi manjši, pri čemer morajo biti zagotovljeni požarni odmiki. Nezahtevni in enostavni objekti so ob soglasju lastnika lahko postavljeni do parcelne meje.
10. člen
(pogoji načrtovane ureditve)
Likovno-prostorska zasnova objektov v veliki meri izhaja iz njihove funkcije. Vodilo oblikovanja obravnavanega prostora so obstoječi objekti kmetijske proizvodnje, katerim mora slediti oblikovanje novih objektov.
Tlorisni gabariti:
· za vse stavbe praviloma podolgovat tloris,
· dovoljeni so izzidki, ki pa ne smejo presegati 1/4 dolžine krajše stranice objekta, ter ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah.
Višinski gabariti:
· največ (K) + P,
· pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi prevladujoči vertikalni gabarit stavb v območju OPPN.
Gabariti so razvidni iz grafične priloge št. 5: Ureditvena situacija območja.
V grafičnem delu OPPN so vrisane gradbene meje objektov, ki določajo največjo tlorisno velikost stavb. Gradbene meje lahko presegajo posamezni manjši deli stavbe (npr. nadstrešek pred vhodom, črpališče in podobno).
Streha:
· strehe stavb so praviloma simetrične dvokapnice s slemenom vzporedno z daljšo stranico objekta, dopustne so dvokapnice v kombinaciji z ravnimi strehami in enokapnicami (pomožni objekti in prizidki), oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Šotoraste in lomljene strešine ter stolpiči niso dovoljeni,
· naklon streh je dovoljen v razponu od 25° do 45°, izjemoma tudi manjši z obveznim upoštevanjem prevladujočega naklona streh znotraj območja OPPN,
· strešna kritina je lahko opečne, temno do srednje sive ali rjave barve,
Arhitektonsko oblikovanje stavb:
· oblikovanje in členitev fasad, umeščanje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in naj izhaja iz funkcije objekta,
· pri oblikovanju fasad se uporabljajo tradicionalni materiali (ometan zid, kamen, les ipd.).
Dovoljena je uporaba sodobnih obložnih materialov (les, steklo, kovina, beton in drugih sodobnih materialov). Oblikovanje lesenih arhitekturnih elementov mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja, lahko tudi na sodoben način.
Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone, npr. črna, žive barve kot so rdeča, vijolična, oranžna, travniško zelena, turkizno modra in druge žive barve. Dopustna je uporaba fotonapetostnih modulov.
Temeljenje objektov:
Izdelano je bilo Geološko-geomehansko poročilo o možnosti gradnje na parceli št. 226/1 k.o. Gabernik (naloga št. geo.geom.poroč. Gabrnik-XI/2021, november 2021, izdelovalec Geološke storitve Jaka Žibrat s.p.),. Izsledke geološko-geomehanskega poročila je potrebno upoštevati pri izdelavi nadaljnje projektne dokumentacije za pridobitev upravnih dovoljenj in izvedbo gradnje.
11. člen
(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela)
(1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljenja postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z namensko rabo območja ter je mogoče opravljanje del, ki štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.
(3) Dopustni pomožni objekti se gradijo znotraj opredeljene gradbene meje in po namenu in velikosti ne presegajo osnovnega objekta.
(4) Največji dovoljeni tlorisni in višinski gabariti dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni skladno s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost.
(5) Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so dovoljene tudi:
· rekonstrukcije objektov in naprav,
· sprememba namembnosti.
12. člen
(ureditev zunanjih površin)
(1) Dostopi in dovozi se uredijo preko obstoječih dovoznih priključkov in manipulativnih površin s JV smeri z javne poti JP 943821 Gabernik-Zgornja Polskava (Gubčeva ulica).
(2) Dovozni priključek in manipulativne površine so prevozne okrog objektov, se izvedejo v makadamski obliki ali se asfaltirajo oziroma tlakujejo.
(3) Podporni zidovi glede na konfiguracijo terena niso načrtovani, morebitni podporni zid se lahko izvede ob južnem robu območja, primerneje je teren urejati z brežino. V primeru gradnje podpornega zidu je le-tega potrebno ozeleniti.
(4) Ograje na območju so lahko mrežne, lesene, na stiku z obstoječim stanovanjskim objektov (vzhodni del) tudi zidane kot stebrički z vmesnimi lesenimi ali perforiranimi polnili iz sodobnih materialov ali prednostno z zasaditvijo živice za katero se uporabi avtohtone rastlinske vrste. Ograjevanje s polnimi zidovi ni dopustno.
(5) Zunanje površine se uredi sonaravno, z zatravljenimi površinami in ozelenitvijo z avtohtonimi vrstami rastlin; ohranja se odprte travnate površine, členjene s sklenjenimi živicami (sadnega) drevja, stari sadovnjaki in drugi elementi krajin. Južni rob območja se ozeleni in gosteje zasadi z drevjem in grmovnicami kot zeleni tampon proti stanovanjski pozidavi. Drevesa morajo biti najmanj za polovico končne širine krošnje odmaknjene od parcelnih mej sosedov.
3. Pogoji priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
13. člen
(splošne določbe)
(1) Predvideno rešitev kmetije se veže na obstoječe in predvideno infrastrukturno omrežje. Pri načrtovanju se upošteva resorno zakonodajo.
(2) Na mestih križanj načrtovanih ureditev z GJI se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posamezne vrste GJI. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi GJI obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(3) V primeru, da se med izvedbo ugotovi, da je potrebno za posamezni obstoječi ali predvideni vod GJI zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(4) Pred izvedbo načrtovanih ureditev e obstoječi vodi, naprave in objekti GJI zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene GJI.
(5) V času gradnje se zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje GJI.
(6) Upravljavec lokalne ceste oziroma javne poti ne zagotavlja zaščite pred vplivi obratovanja in vzdrževanja lokalne ceste oziroma javne poti ob gradnji in uporabi objektov in naprav na območju OPPN. Izvedba vseh ukrepov kot posledica novogradnje je obveznost investitorja novogradnje.
(7) Za projektiranje in gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture ter priključevanje nanje, za katere prostorski izvedbeni pogoji s tem odlokom niso podrobneje določeni, se smiselno uporabljajo splošni prostorski izvedbeni pogoji, ki jih določa prostorski akt na tem območju, če niso v nasprotju z določili tega odloka.
14. člen
(podrobne določbe glede prometnih ureditev)
(1) Na območju OPPN se ne načrtuje novega priključevanja na javno pot JP 943821 Gabernik-Zgornja Polskava (Gubčeva ulica). V kolikor obstoječ priključek ni izveden v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste, je potrebna rekonstrukcija cestnega priključka v skladu s predpisi.
(2) Za vse posege v območju varovalnega pasu javne poti, je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
(3) Padavinske in druge odpadne vode s predmetnega območja ne smejo biti speljane v naprave za odvajanje ceste in cestnega telesa.
(4) Pri načrtovanju, gradnji in obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest.
15. člen
(parkirne površine)
Parkirne površine se zagotovijo na obstoječih in predvidenih manipulativnih površinah kmetijskega gospodarstva.
16. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Območje OPPN se naveže na lasten vodni vir. Neposredna raba vode za lastno oskrbo s pitno vodo s klasifikacijsko številko vrste rabe vode 1.1.1. za nestanovanjsko stavbo je možna na podlagi vodnega dovoljenja izdanega s strani Ministrstva za okolje in prostor. Za odjem vode za nestanovanjsko stavbo se zagotovi samostojno merilno mesto.
(2) Dovoli se zbiranje in uporaba deževnice za potrebe napajanja živali, zalivanja kmetijskih površin, požarne vode, ipd. Dovoljeno in priporočeno je zbiranje in uporaba deževnice za sanitarno vodo, zalivanje zelenic, itd.
(3) Pri projektiranju in izvedbi se upošteva predpis o oskrbi s pitno vodo na območju občine Slovenska Bistrica, tehnična pravila predpisov o oskrbi s pitno vodo in predpis o zaščiti vodnih virov.
17. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) V območju obdelave ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja.
(2) Komunalnih odpadnih vod iz kmetijskih objektov ne bo. OPPN ne vključuje bivalnih prostorov kmetije, zato posebni ukrepi za odvajanje odpadnih z bivalnega dela kmetije niso predvideni.
(3) Odpadne vode iz hleva-gnojevka se bo zbirala v kanalih pod hlevom, trdo frakcijo separirane gnojevke se skladišči na pokritem gnojišču.
(4) Del padavinskih vod s strehe se odvaja v zbiralni deževnice pod pritličjem hleva. Padavinske vode iz obravnavanega območja (strehe, utrjene površine) se ponika, ponikalnice locirajo izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Možnost ponikanja je razvidna iz geološko geomehanskega poročila (izdelal Geološke storitve, Jaka Žibrat s.p., št. XI/2021, november 2021). Onesnažene vode je potrebno pred iztokom očistiti na lovilcu olj.
(5) Pri načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
18. člen
(ogrevanje, prezračevanje)
Ogrevanje hlevov ni predvideno, prezračevanje je naravno.
19. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) OPPN ne predvideva povečanja priključne moči. V primeru povečanja priključne moči si mora investitor pridobiti novo soglasje za priključitev.
(2) Na obravnavanem območju se lahko nahajajo obstoječi elektroenergetski vodi in objekti v lasti Elektro Maribor d.d., ki jih je treba med gradnjo ustrezno zaščititi. Vso elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je v fazi projektne dokumentacije potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
(3) Investitor si bo moral k izdelanim projektnim dokumentacijam pridobiti soglasje upravljavca k projektnim rešitvam za gradnjo predvidenih objektov pred izdajo gradbenih dovoljenj.
20. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Območje kmetije je že priključeno na telekomunikacijsko omrežje, dodatna priključevanja niso predvidena.
(2) Na obravnavanem območju se lahko nahajajo obstoječi telekomunikacijski vodi, ki jih je treba med gradnjo ustrezno zaščititi. Celotno telekomunikacijsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je v fazi projektne dokumentacije potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
21. člen
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Območje kmetije je že priključeno na sistem odvoza komunalnih odpadkov. Ostali odpadki (kosovni, nevarni in drugi) se zbirajo in odvažajo v skladu z določbami odloka, ki v občini Slovenska Bistrica ureja ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2) V času izvajanja gradbenih del mora investitor z gradbenimi odpadki ravnati na način, ki je predpisan z uredbo, ki ureja način ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine in varovanje narave
22. člen
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) V območju OPPN ni objektov ali območij kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska ali druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
23. člen
(ohranjanje narave)
Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja in naravnih virov
24. člen
(varovanje kakovosti zunanjega zraka)
(1) Območje občine spada po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka v I. stopnjo onesnaženosti.
(2) Objekti na območju OPPN morajo biti po svoji dejavnosti ekološko čisti, koncentracija smradu iz hleva, ki se sprošča v okolje, pri takem sistemu ne sme biti velika, oziroma mora biti zaradi zračnosti in velikosti hleva-kapaciteti zraka, minimalna. Nekaj več smradu se lahko sprosti ob mešanju in črpanju gnojevke in gnojnice ter odvozu gnojevke in gnoja na travniške in njivske površine – 2x letno.
(3) Prezračevanje prostorov hleva mora biti primerno in glede na namensko uporabo ustrezno urejeno – naravno in trajno vzgonsko. Prezračevanje se izvede tako, da se hladni zrak dovaja preko vetrnih zaves-mrež, ki preprečuje direktni udar hladnega zraka do živali, oziroma preko nameščenih podokenskih zračnih odprtin, ali izpod kapi strehe ter odvodom toplega zraka preko slemenskega zračnika po celotni dolžini hleva.
(4) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil. mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:
· preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženja materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
· preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov,
· upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih,
· uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.
(5) Za preprečitev širjenja vonjav proti stanovanjskim objektom se uredi prezračevanje ter umesti skladišče gnoja in gnojevke stran od stanovanjskih objektov to je na SZ strani OPPN.
(6) Objekti, ki bi povzročali prekomerno onesnaženje zraka, na območju OPPN niso dovoljeni.
25. člen
(varstvo voda)
(1) Območje obravnave se nahaja na območju varovanja podtalnice. Obravnavano območje leži v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur.l. RS, št. 24/07, 32/11 in 22/13, 79/15 in 182/20).
Posegi na vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni za posege, ki so opredeljeni v 37. členu Zakona o vodah.
(2) Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti so:
· padavinske vode s parkirnih površin in streh objektov, in
· industrijske odpadne vode.
Odvajanje padavinske odpadne vode se uredi v skladu z določili veljavnih predpisov.
(3) Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
· izkopi gradbenih jam predvidenih objektov morajo biti izvedeni najmanj 2.0 m nad najvišjo koto podzemne vode;
· treba je izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih voda;
· padavinske vode je treba voditi v zbiralnik deževnice, višek se vodi v sistem ponikovalnice;
· odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilca olj iz katerega se nato odpadne padavinske vode speljejo v predvideno ponikovalnico;
· industrijske odpadne vode se odvajajo v za to posebej pripravljene objekte (laguna, gnojišče);
· pri gradnji se ne uporabljajo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
· odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;
· vsa dela po projektu je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;
· na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);
· gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz iz gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in voda zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;
· ob večjem deževju je treba izvajanje del z gradbenimi stroji v območju gradbene jame prekiniti, da se v primeru nesreče (npr.: v primeru razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti;
· prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);
· v času gradnje je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH, maščobe in olja). Enaki ukrepi so potrebni za vse delovne stroje, ki bodo v času gradnje opravljali dela izven območja posega;
· investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(4) Izdelana je bila revidirana Analiza tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode (naloga št. XI/2021, november 2021, izdelovalec Geološke storitve Jaka Žibrat s.p.). Vse izsledke revidirane analize tveganja za onesnaženje je potrebno upoštevati pri izdelavi nadaljnje projektne dokumentacije za pridobitev upravnih dovoljenj in izvedbo gradnje.
(5) Projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega soglasja je, s strani Kmetijsko svetovalne službe pristojnega Živinorejskega zavoda, treba priložiti ustrezni program z gnojilnim načrtom (Ekološka presoja vpliva reje živali na okolje), iz katerega mora biti razvidno predvsem:
· potrebna kapaciteta predvidene gnojne jame za polletno skladiščenje gnojevke,
· možnost neobremenjenega gnojenja z upoštevanjem končnega staleža živali ter
· zadostnost in lokacija razpoložljivih kmetijskih površin za predvideno gnojenje. Iz gnojilnega načrta mora biti jasno razvidno, da pri gnojenju niso presežene mejne vrednosti, določene z Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15 in 12/17).
(5) Silosi in gnojne jame se obvezno izvedejo v nepropustni izvedbi.
(6) Prostori in mesta med gradnjo in obratovanjem, kjer se bodo pretakale, skladiščile in uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov, morajo biti urejeni kot lovilna skleda, brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo ter dovolj velika, da zajame vso morebitno razlito ali razsuto količino snovi. V kolikor obstaja verjetnost onesnaženja požarnih vod z nevarnimi snovmi, mora biti zajem le-teh urejen na enak način.
(7) Izdelano je bilo Geološko-geomehansko poročilo o možnosti gradnje na parceli št. 226/1 k.o. Gabernik (naloga št. geo.geom.poroč. Gabrnik-XI/2021, november 2021, izdelovalec Geološke storitve Jaka Žibrat s.p.). Vse izsledke geološko-geomehanskega poročila je potrebno upoštevati pri izdelavi nadaljnje projektne dokumentacije za pridobitev upravnih dovoljenj in izvedbo gradnje.
26. člen
(ravnanje s plodnim delom tal)
(1) Posegi v tla se načrtujejo in izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene , se ponovno zatravijo oziroma zasadijo.
(2) V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo degradiranih tal in za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo.
(3)Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode.
27. člen
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki)
Pri izvajanju gradbenih del se morajo gradbeni odpadki v največji možni meri ločevati že pri samem postopku nastajanja. Na območju OPPN se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot komunalne odpadke. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oz. se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.
Na območju OPPN ni predvideno posebno zbiranje komunalnih odpadkov, saj se odpadki zbirajo že znotraj kmetije. Zbiranje in odvoz odpadkov je ustrezno urejeno v skladu s pravili izvajalce občinske javne službe.
28. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
Zunanja razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
29. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Na območju se v skladu s predpisi o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju določi III. stopnja varstva pred hrupom. Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti presežene.
(2) Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
30. člen
(dostopi za komunalna in intervencijska vozila)
Za dostop intervencijskih vozil do objekta na območju služi prometno omrežje območja. Intervencijske poti morajo biti vedno proste in vzdrževane skladno s predpisi, tudi v posebnih razmerah (sneg, poledica, izredne situacije).
31. člen
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na območju OPPN ni opredeljenih omejitev, kot so poplavnost in visoka podtalnica. Območje je opredeljeno kot erozijsko ogroženo, kjer veljajo običajni zaščitni ukrepi.
(2) Izdelano je bilo Geološko-geomehansko poročilo o možnosti gradnje na parceli št. 226/1 k.o. Gabernik (naloga št. geo.geom.poroč. Gabrnik-XI/2021, november 2021, izdelovalec Geološke storitve Jaka Žibrat s.p.). Vse izsledke geološko-geomehanskega poročila je potrebno upoštevati pri izdelavi nadaljnje projektne dokumentacije za pridobitev upravnih dovoljenj in izvedbo gradnje.
(3) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
32. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarno varstvo območja OPPN se ureja v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Vse ureditve in objekti v okviru območja OPPN morajo biti zgrajeni tako, da upoštevajo obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve.
(3) Skladiščenje vnetljivih in eksplozivnih snovi na območju ni dovoljeno.
(4) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.
(5) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:
· zmanjšanje možnosti nastanka požara,
· zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,
· zmanjšanje škode ob požaru.
(6) Požarne poti se označijo skladno s predpisi o varstvu pred požarom. V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega odmika ljudi in živali. Zagotovi se neoviran in varen dostop z vozili za intervencijo ter delovne površine za intervencijska vozila oziroma razmeščanje opreme za gasilce.
(7) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z dovozom s cisternami.
33. člen
(potresna varnost)
(1) Pri dimenzioniranju načrtovanih objektov in ureditev se upošteva projektni pospešek tal 0,1 g in uvrščenost območja v območje VII. stopnje MCS (Mercalli-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju v skladu z določili pravilnika, ki ureja mehansko odpornost in stabilnost objektov
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva določila predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določila ostalih predpisov glede varstva pred potresom.
VIII. Načrt parcelacije
34. člen
(parcelacija)
(1) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela glede na namembnost in velikost ter obliko načrtovanega objekta. Načrt gradbenih parcel je prikazan v grafičnem delu akta.
(2) Gradbene parcele se lahko po potrebi združujejo in delijo, pri čemer se površine za razvoj objektov smiselno prilagodijo novi situaciji.
(3) Za zemljiške parcele, kjer gradbene parcele niso določene, se upošteva obstoječe zemljiške parcele, ki se lahko po potrebi delijo ali združujejo.
(4) Dovoljeno je odstopanje od parcelacije, določene v grafičnem delu akta (prilagajanje parcelacije), v primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji prometne infrastrukture (vkopi, nasipi, obstoječi objekti, ipd.).
7. Faznost izvedbe prostorske ureditve
35. člen
(faznost izvedbe)
(1) Faznost izvedbe ureditev in gradenj je dovoljenja tako, da so posamezne faze zaključene funkcionalne celote, ki služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve.
(2) Za gradnjo na posameznih parcelah, predvidenih v OPPN, so dovoljene tudi začasne rešitve priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo, in sicer tako, da ne ovirajo predvidene ureditve za komunalno urejanje celotnega območja. Z začasno rešitvijo morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posega predlagana rešitev in občina.
8. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
36. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljalcev.
(2) Promet med gradnjo se organizira tako, da na cestnem omrežju ne bo zastojev. V času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa. Med gradnjo je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja.
(3) Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.
(4) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo.
(5) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi. V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepanje oziroma posredovanje pristojnih služb.
9. Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
37. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih z OPPN, če se poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
(4) Pri objektih in trasah prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter telekomunikacij je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globine polaganja, medsebojnih razmikov, materialov, zmogljivosti in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
(5) Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve in s soglasjem upravljavca infrastrukture.
(6) Pri gradnji manipulacijskih površin v območju OPPN je dovoljeno odstopanje od poteka cest v prostoru, prečnega profila in višinskih kot zaradi terenskih pogojev, vendar se mora dimenzioniranje izvesti na osnovi veljavne zakonodaje.
10. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta
38. člen
(prenehanje veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti tega OPPN, o čemer s sklepom odloči Občinski svet Občine Slovenska Bistrica, se območje ureja s prostorskim aktom, ki ureja predmetno enoto urejanja prostora.
III. Končne določbe
39. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN je na vpogled v analogni in digitalni obliki na sedežu Občine Slovenska Bistrica. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
40. člen
(nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
41. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
ID:1603
Številka: 9000-18/2023-0203-8
Datum: 31. 5. 2023
Občina Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar, župan