Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 1

Na podlagi 42. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 66/2015) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011), je Občinski svet Občine Benedikt na 22. redni seji dne 20.12.2017 sprejel

 

TEHNIČNI PRAVILNIK

O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI

V OBČINI BENEDIKT

 

I.              Splošne določbe

 

1. člen

(1)        Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Benedikt (v nadaljevanju: Pravilnik), skladno z določbo 42. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Benedikt (v nadaljevanju: Odlok), določa:

1.    opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki;

2.    tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;

3.    tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov;

4.    tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe;

5.    minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih;

6.    podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih;

7.    podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov;

8.    druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki, skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.

(2)  Določbe Pravilnika se nanašajo na izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba).

 

II.             Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki

 

 

2. člen

Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki po tem Pravilniku so:

1.    Občina Benedikt (v nadaljevanju: občina),

2.    izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec),

3.    povzročitelji komunalnih odpadkov na območju občine (v nadaljevanju: povzročitelj),

4.    imetniki komunalnih odpadkov na območju občine.

 

III.            Opredelitev pojmov

 

3. člen

(1)        Posamezni pojmi uporabljeni v tem Pravilniku imajo naslednji pomen:

1.    izvajalec javne službe zbiranja določenih  vrst komunalnih  odpadkov je s strani občine izbran izvajalec za izvajanje navedene javne službe, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ali zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo;

2.    povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov in je lahko: fizična oseba, kot izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov iz gospodinjstva (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj iz gospodinjstva) ali pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kot izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov iz trgovine, proizvodne, poslovne, storitvene ali druge dejavnosti ali javnega sektorja (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj iz dejavnosti);

3.    imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna oseba, ki ima odpadke v posesti;

4.    odpadek je določena snov ali predmet, ki ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ga  ima v posesti zavrže, namerava ali mora zavreči;

5.    komunalni odpadek (v nadaljevanju tudi:  odpadek)  je  odpadek iz gospodinjstev   (v nadaljevanju: odpadek iz gospodinjstva) ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz trgovine, proizvodne, poslovne, storitvene ali druge dejavnosti ali javnega sektorja (v nadaljevanju: odpadek iz dejavnosti);

6.    ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije komunalnih odpadkov, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega  nastanka ter prepuščajo ali oddajajo izvajalcu javne službe ločeno od drugih komunalnih odpadkov;

7.    nenevarne frakcije komunalnih  odpadkov (v  nadaljevanju: nenevarne  frakcije oz. nenevarni odpadki) so nenevarni odpadki;

8.    nevarne frakcije  komunalnih  odpadkov (v nadaljevanju: nevarne   frakcije  oz. nevarni odpadki) so nevarni odpadki, ki imajo  eno  ali  več  nevarnih  lastnosti  iz predpisa, ki ureja odpadke. Med nevarne frakcije se uvrščajo tudi nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki;

9.    mešani  komunalni  odpadki  so komunalni odpadki s klasifikacijsko številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov;

10.   odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna embalaža, ki nastaja, kot ločeno zbrana frakcija v gospodinjstvih ali kot tem odpadkom podoben odpadek iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih dejavnost in javnega sektorja;

11.   biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane (v nadaljevanju: biološki odpadki);

12.   kosovni odpadki so komunalni odpadki s klasifikacijsko številko 20 03 07, ki se zaradi svoje narave, velikosti, oblike ali teže ne uvrščajo niti med nenevarne ali nevarne frakcije niti niso primerni za prepuščanje med mešane komunalne odpadke;

13.   ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov ter delovanje trgovca ali posrednika;

14.   zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim razvrščanjem in predhodnim skladiščenjem, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov;

15.   ločeno zbiranje je zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo oz. sestavo odpadkov, tako da se olajša posamezno vrsto obdelave odpadkov;

16.   oddaja  odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom;

17.   prepuščanje  odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista, kadar je to dovoljeno na podlagi posebnega predpisa, ki ureja ravnanje z določeno vrsto odpadkov;

18.   obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki postopek pri postopkih predelave oziroma odstranjevanja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjšajo njihova prostornina, nevarne lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih snovi, da se lažje ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo predelavo;

19.   obdelava mešanih komunalnih odpadkov je njihova mehansko-biološka obdelava, s katero se zagotovijo izločanje odpadkov, primernih za recikliranje in aerobna ali anaerobna obdelava mešanih komunalnih odpadkov (ali kombinacija obeh) in predhodno ali poznejše izločanje odpadkov, primernih za energetsko predelavo ali predelavo v trdno gorivo. Za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se ne šteje izločanje ločenih frakcij z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov;

20.   predelava je postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v obratu, v katerem so bili predelani ali v drugih gospodarskih dejavnostih, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali so pripravljeni za izpolnitev te funkcije;

21.   recikliranje je postopek predelave, v katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni ali drug namen;

22.   odstranjevanje  je  postopek,  ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije;

23.   zbirno mesto odpadkov je mesto, na katerem je nameščena namenska oprema za zbiranje odpadkov, v katero povzročitelji neovirano odlagajo odpadke;

24.   prevzemno  mesto  odpadkov  je  mesto,  na  katerem  povzročitelji  prepuščajo po vnaprej določenem letnem razporedu izvajalcu odpadke v za to namenjeni namenski opremi za zbiranje odpadkov;

25.   zbiralnica ločenih frakcij (v nadaljevanju: zbiralnica) je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu te frakcije prepuščajo;

26.   zbiralnica  nevarnih  frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu te frakcije oddajajo in prepuščajo;

27.   premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo ali prepuščajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij;

28.   zbirni center pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica določenih vrst komunalnih odpadkov v okviru izvajanja javne službe zbiranja komunalnih odpadkov;

29. center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in je kot naprava ali več povezanih naprav namenjen za prevzem, skladiščenje in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter za oddajo izločenih frakcij in ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;

30.   odlagališče je naprava za odstranjevanje odpadkov z odlaganjem odpadkov na ali v tla (podzemno), vključno z internim odlagališčem, kjer povzročitelj odlaga svoje odpadke na kraju njihovega nastanka, in odlagališčem, ki se stalno, to je več kot eno leto, uporablja za začasno skladiščenje odpadkov;

31.   oprema za zbiranje odpadkov so namenski zabojniki, kontejnerji, tipske vrečke izvajalca, sodi, posode, hoboki in druga predpisana oprema za zbiranje posameznih vrst odpadkov (v nadaljevanju: oprema za zbiranje odpadkov);

32.   javna prireditev je javna prireditev v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja.

(2)  Drugi pojmi, uporabljeni v tem Pravilniku imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.

 

IV.           Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki

 

4. člen

(1) Osnova tehnologije ravnanja z odpadki predstavljajo storitve:

·       prevzemanja komunalnih odpadkov, ki omogočajo, da se iz celotnega snovnega toka odpadkov izločajo posamezne vrste nenevarnih in nevarnih frakcij, kosovni odpadki, biološki odpadki ter mešani komunalni odpadki (v nadaljevanju: ločeno zbiranje komunalnih odpadkov), s ciljem, da se dosegajo cilji republiške strategije na področju ravnanja z odpadki;

·       obdelave odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjšajo njihova prostornina, nevarne lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih snovi, da se lažje ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo predelavo;

·       odlaganja in/ali odstranjevanja obdelanih komunalnih odpadkov, skladno s predpisom, ki ureja odpadke, s ciljem da se odložijo minimalne količine, varno za okolje in človeka.

(2) Navedene storitve se zagotavljajo v okviru izvajanja obveznih občinskih gospodarskih  javnih služb varstva okolja :

·       zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,

·       obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in

·       odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov.

(3)  Sestavni del ravnanja z odpadki so tudi storitve, ki so potrebne za nemoteno izvajanje te dejavnosti. To so:

·       zagotavljanje opreme za zbiranje posameznih vrst komunalnih odpadkov,

·       vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav ter drugih sredstev, namenjenih   

·       ravnanju z odpadki,

·       poročanje o izvajanju ravnanja z odpadki, v skladu s predpisi,

·       redno in pravočasno obveščanje uporabnikov s pomembnimi informacijami na

·       področju ravnanja z odpadki,

·       objavljanje podatkov, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki,

·       komuniciranje z občino, uporabniki, inšpekcijskimi službami, sredstvi javnega

·       obveščanja in drugimi zainteresiranimi javnostmi,

·       oblikovanje predlogov cen storitev ravnanja z odpadki,

·       obračunavanje storitev ravnanja z odpadki,

·       obračunavanje pristojbin in drugih prispevkov, če so le-ti  uvedeni s predpisom ter

·       dogovorjeni s koncesijsko pogodbo,

·       vodenje evidenc in katastrov v zvezi z ravnanjem z odpadki,

·       izdelovanje letnih in dolgoročnih programov ravnanja z odpadki,

·       obveščanje pristojnih organov o kršitvah uporabe storitev javne službe,

·       sklepanje pogodb z uporabniki in drugimi subjekti ravnanja z odpadki,

·       nemoten nadzor nad izvajanjem ravnanja z odpadki.

 

V.            Tehnologija, pogoji in način ločenega zbiranja odpadkov

 

5. člen

(1)        Na območju občine je obvezno ločeno zbiranje odpadkov, skladno s predpisi Republike Slovenije in Odlokom.

(2) Ločeno zbiranje izvajajo povzročitelji odpadkov ob njihovem nastanku (na izvoru nastajanja), tako, da jih ločujejo na posamezne vrste, po navodilih izvajalca (običajno glede na materialno strukturo), za katere se organizira njihovo ločeno prevzemanje s strani izvajalca. Povzročitelji nastale odpadke ločeno prepuščajo ali oddajajo v namensko opremo za zbiranje posameznih vrst odpadkov ali v razsutem stanju (npr. kosovni odpadki).

(3)  Ločeno zbiranje oz. prevzemanje komunalnih odpadkov se izvaja oz. zagotavlja:

-  na prevzemnih mestih, kjer se ločeno zbirajo naslednje vrste odpadkov:

·       odpadna embalaža,

·       ločene frakcije, ( papir, steklo, ….)

·       biološki odpadki,

·       kosovni odpadki in

·       mešani komunalni odpadki;

·       s premično zbiralnico nevarnih odpadkov, kjer se ločeno zbirajo:

·       nevarni odpadki iz gospodinjstev;

·       v zbirnem centru, kjer ločeno zbirajo naslednje vrste odpadkov:

·       odpadna embalaža,

·       ločene frakcije,

·       biološki odpadki,

·       kosovni odpadki,

·       nevarni odpadki,

·       mešani komunalni odpadki in

·       druge vrste odpadkov, na podlagi dogovora med občino in izvajalcem.

 (4) Vse prevzete odpadke izvajalec prepusti in/ali odda v obdelavo, odlaganje in/ali odstranjevanje, v skladu s predpisi.

 

6. člen

Prevzemanje odpadkov in njihov prevoz se zagotavljajo s specialnimi vozili za:

·       praznjenje zabojnikov, volumnov od 120 do 1100 l, t.i. smetarska vozila,

·       nalaganje tipskih vrečk za zbiranje odpadkov, t.i. smetarska vozila,

·       kontejnerje, volumnov od 5 do 10 m3, t.i. kontejnerska vozila,

·       kontejnerje, volumnov od 10 do 35 m3, t.i. abroll vozila,

·       prevoz odpadkov v razsutem stanju, t.i. ceradarji,

·       manjše količine, kombi vozila.

 

7. člen

(1) Frekvence prevzemanja posameznih vrst odpadkov so odvisne od vrste odpadka (glede na materialno strukturo, biorazgradljivost, nevarne sestavine odpadkov…) ter nastajajoče količine za racionalni prevoz s predvidenim prevoznim sredstvom in sicer :

·       mešani komunalni odpadki    -na štiri tedne, oz. 13 – krat letno,

·       mešana embalaža   - na štiri tedne, oz. 13 – krat letno,

·       papir             - na štiri tedne, oz. 13 – krat letno,

·       steklo           - na osem tednov, oz. 6 – krat letno,

·       biološki odpadki        - 32 – krat letno,

·       kosovni odpadki                        - enkrat na leto in

·       nevarni odpadki        - enkrat na leto.

(2)        Navedene frekvence so osnovne oz. izhodiščne frekvence. Za posamezne strukture povzročiteljev so lahko tudi drugačne frekvence (na podlagi dogovora med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem).

(3)        Na  podlagi  frekvenc  odvozov  se  izdela  letni  terminski  plan  oz.  koledar  odvozov odpadkov, ki ga povzročitelji odpadkov prejmejo najkasneje do 31. decembra za naslednje koledarsko leto.

(4)        Obratovanje zbirnega centra je vsak delovnik med ponedeljkom in petkom med 7.00 in 15.00 (en dan v tednu med 7.00 uro in 17.00 uro) ter ob sobotah med 8.00 in 12.00 uro.

 

8. člen

(1) Povzročitelji odpadkov, kot lastniki, upravljavci ali uporabniki stavb, kjer imajo stalno ali začasno bivališče ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo odpadki, morajo biti obvezno vključeni v sistem ločenega zbiranja odpadkov.

(2) V ločeno zbiranje odpadkov morajo obvezno biti vključeni tudi lastniki, upravljavci in uporabniki vsake stavbe, ki jo uporabljajo občasno oz. v tej stavbi nimajo stalnega ali začasnega bivališča, v stavbi pa nastajajo odpadki.

(3)        Povzročitelji odpadkov ne smejo mešati posameznih ločenih frakcij odpadkov z drugimi odpadki, zlasti nevarnimi ali mešati posameznih frakcij med seboj tako, da jih ni možno ponovno razvrstiti za namene ločenega zbiranja.

(4)        Povzročitelji odpadkov morajo zagotoviti, da se odpadki do njihovega prevzema hranijo varno in neškodljivo za okolje, ne glede na to ali gre za odpadke v zabojniku ali tipski vrečki, ki jo sami po vnaprej določenem terminu namestijo na mesto, ki je primerno za prevzem odpadkov ali pa gre za odpadke v zabojniku ali tipski vrečki na prevzemnem mestu.

(5)        Povzročitelji odpadkov morajo prepuščati zabojnike ali tipske vrečke z odpadki izvajalcu na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s predpisi in razporedom odvozov. Odpadki v zabojnikih ali tipskih vrečkah morajo biti na prevzemnih mestih na dan prevzemanja, do 6.00 ure zjutraj.

(6)        Povzročitelji odpadkov morajo zagotoviti, da se po praznjenju zabojniki namestijo nazaj na zbirno mesto ter da so pokrovi zabojnikov zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na prevzemnem ali na zbirnem mestu.

(7)        Povzročitelji odpadkov ne smejo odlagati odpadkov ob zabojnikih ali na zabojnike ali prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju določenih vrst odpadkov.

(8)        Lastniki ali upravljavci stavbe, kjer nastajajo odpadki, morajo izvajalcu zagotoviti dostop do prevzemnega mesta tudi v zimskem času tako, da je odstranjen sneg do prevzemnega mesta. Sneg ne sme biti okrog zabojnika ter na njihovih pokrovih.

(9)        Če izpade redno zbiranje odpadkov po razporedu odvozov, v času praznikov ali, če so zaradi drugih razlogov zabojniki za prepuščanje teh odpadkov polni, morajo povzročitelji teh odpadkov prepuščati te odpadke v tipskih vrečkah, ki so namenjene prepuščanju odpadkov ali pa jih dostaviti v zbirni center, če se ta vrsta odpadkov v zbirnem centru tudi zbira.

(10)      Če imajo povzročitelji občasno več odpadkov, kot je razpoložljivi volumen njihove opreme za zbiranje, morajo le – te odložiti v tipskih vrečkah izvajalca in te vrečke na dan odvoza položiti ob zabojnik za zbiranje odpadkov ali pa jih dostaviti v zbirni center.

 

VI.           Tipizacija predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine zabojnikov za posamezne kategorije uporabnikov

 

9. člen

Uporabniki so dolžni zbirati odpadke v opremi za zbiranje odpadkov, t.j. v tipskih zabojnikih za zbiranje odpadkov ter v tipskih vrečkah izvajalca za zbiranje posameznih vrst odpadkov.

 

10. člen

Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov

(1) Predpisani volumni opreme

Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov uporabniki lahko uporabljajo tipske vrečke in/ali tipske zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov:

·       vrečke volumna         80 l,

·       zabojnik volumna     120 l,

·       zabojnik volumna     240 l,

·       zabojnik volumna     660 l,

·       zabojnik volumna     770 l,

·       zabojnik volumna     1100 l,

·       kontejner volumna    5 – 10 m3 in

·       kontejner volumna    11 – 35 m3.

(2) Barve in označevanje opreme

Vrečke so sive, neprozorne barve. Na njih je napis izvajalca in vrste odpadka: Mešani komunalni odpadki ter druga navodila za zbiranje teh odpadkov.

Zabojniki in pokrovi so črne barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Mešani komunalni odpadki.

Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste odpadka: Mešani komunalni odpadki.

(3) Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov

 

- individualna gospodinjstva (izvirni povzročitelj iz gospodinjstva)

Minimalna velikost opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo tipsko vrečko ali tipski zabojnik vanjo oz. vanj odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.

Ne glede na določilo v prejšnjem odstavku povzročitelj  prejme 120l posodo. Izjema so le povzročitelji z enim članom gospodinjstva, ki lahko namesto zabojnika uporabljajo vrečko volumna 80l.

V primeru, da je gospodinjstvo 1 člansko, lahko uporablja tipsko vrečko za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Minimalno število vrečk za gospodinjstvo z 1 članom je 13 na leto.

V primeru, da je do gospodinjstva (ne glede na število članov) onemogočena dostopnost s specialnim vozilom za prevzemanje in prevoz odpadkov, lahko takšno gospodinjstvo uporablja tipsko vrečko za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v velikosti 80 l. Minimalno število vrečk za gospodinjstvo  je 13 na leto.

Vsa gospodinjstva z 2 ali več člani, do katerih je omogočen dostop s specialnim vozilom za prevzemanje in prevoz odpadkov, morajo uporabljati tipski zabojnik.

Če v skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, tudi več gospodinjstev, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov.

 

- večstanovanjski objekti (izvirni povzročitelj iz gospodinjstva)

Večstanovanjski objekti uporabljajo samo tipske zabojnike.

Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v večstanovanjskih objektih uporabniki  lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta.

 

- objekti  za  občasno  bivanje,  nenaseljeni  in  opuščeni  objekti (izvirni povzročitelj iz gospodinjstva)

Objekt za občasno bivanje je objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljena nobena oseba in v katerem ni stalno naseljena nobena oseba, ampak je le v občasni uporabi (npr. počitniška hiša). V sistem zbiranja mešanih komunalnih mora biti objekt za občasno bivanje vključen, pri čemer mora pri izvajalcu naročiti minimalno 6 kom tipskih vrečk za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov na koledarsko leto, lahko pa ima tipski zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, v kolikor je omogočena dostopnost do prevzemnega mesta.

Nenaseljeni objekti so objekti, v katerih ni pogojev za občasno ali stalno bivanje. Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov za nenaseljene objekte ni obvezno.

Opuščeni objekti so objekti na katerih je posest opuščena in so dotrajani, bivanje v njih ni mogoče, nimajo komunalnih priključkov ter niso v evidencah GURS evidentirani kot stavba. Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov za opuščene  objekte ni obvezno.

 

- objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti)

Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske zabojnike.

Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje mešanih komunalnih odpadkov z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec.

 

- uporaba skupnega zabojnika

Več gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupni zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

V primeru, da sta v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost, pri kateri nastajajo mešani komunalni odpadki, lahko uporabljata skupni zabojnik za zbiranje teh odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov.

Minimalna velikost zabojnika je 120l razpoložljivega volumna (velja za gospodinjstvo) ter ustrezni volumen zabojnika za opravljanje dejavnosti, v kolikor je dejavnost taka, da nastajajo mešani komunalni odpadki. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

V primeru skupnega zabojnika morata biti v zbiranje mešanih komunalnih odpadkov vključena oba subjekta (gospodinjstvo in pravna oseba).

(4) Lastništvo opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov

Lastnik opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov je izvajalec. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno drugo opremo.

 

11. člen

Zbiranje mešane embalaže

(1) Predpisani volumni opreme

Za zbiranje mešane embalaže uporabniki lahko uporabljajo tipske vrečke in/ali tipske zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov:

·       vrečke volumna         110 l,

·       zabojnik volumna     240 l,

·       zabojnik volumna     660 l,

·       zabojnik volumna     770 l,

·       zabojnik volumna     1100 l,

·       kontejner volumna    5 – 10 m3 in

·       kontejner volumna    11 – 35 m3.

(2) Barve in označevanje opreme

Vrečke so prozorne. Na njih je napis izvajalca in vrste odpadka: Mešana embalaža ter druga navodila za zbiranje teh odpadkov.

Zabojniki so zelene barve, pokrovi na zabojniku pa rumene barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Mešana embalaža.

Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste odpadka: Mešana embalaža.

(3) Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje mešane embalaže

 

- individualna gospodinjstva

Individualna gospodinjstva uporabljajo tipske vrečke za zbiranje mešane embalaže.

Minimalna velikost opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki v tipsko vrečko odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 20,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.

V primeru, da je gospodinjstvo 1 člansko prejme minimalno 13 tipskih vrečk na koledarsko leto, 2 člansko minimalno 20 tipskih vrečk na koledarsko leto, gospodinjstva s 3 ali več člani pa minimalno 30 tipskih vrečk na koledarsko leto, vendar maksimalno 36 tipskih vrečk na koledarsko leto.

Če v skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešane embalaže, z upoštevanjem zgoraj navedenega merila.

 

- večstanovanjski objekti

Večstanovanjski objekti uporabljajo samo tipske zabojnike.

Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 20,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

Za zbiranje mešane embalaže v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta.

 

- objekti za občasno bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti

Zbiranje mešane embalaže v objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), nenaseljenih in opuščenih objektih ni obvezno.

 

- objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti)

Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske zabojnike.

Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastaja mešana embalaža morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje mešane embalaže z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za zbiranje mešane embalaže, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 240 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

- uporaba skupnega zabojnika

Več gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupno opremo za zbiranje mešane embalaže, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost opreme takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupno opremo vanjo odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 20,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

V primeru, da sta v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost, pri kateri nastaja mešana embalaža, lahko uporabljata skupno opremo zabojnik minimalne   velikosti 240 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

(4) Lastništvo opreme za zbiranje mešane embalaže

Lastnik opreme za zbiranje mešane embalaže je izvajalec. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo.

 

12. člen

Zbiranje papirja

(1) Predpisani volumni opreme

Za zbiranje papirja uporabniki lahko uporabljajo tipske vrečke in/ali tipske zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov:

·       vrečke volumna         50 l,

·       zabojnik volumna     240 l,     

·       zabojnik volumna     660 l,

·       zabojnik volumna     770 l,

·       zabojnik volumna     1100 l,

·       kontejner volumna                   5 – 10 m3 in

·       kontejner volumna                    11 – 35 m3.

(2) Barve in označevanje opreme

Vrečke so prozorne barve. Na njih je napis rdeče barve izvajalca in vrste odpadka: Papir ter druga navodila za zbiranje teh odpadkov.

Zabojniki so zelene barve, pokrovi pa rdeče barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Papir.

Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste odpadka: Papir.

(3) Merila za določanje izhodiščnega volumna zabojnika za zbiranje papirja

 

- individualna gospodinjstva

Minimalna velikost opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo tipsko vrečko ali zabojnik vanjo oz. vanj odložijo vse povzročene količine papirja med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.

V primeru, da je gospodinjstvo 1 člansko, lahko takšno gospodinjstvo uporablja tipsko vrečko za zbiranje papirja, pri čemer mora biti minimalna velikost tipske vrečke enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Minimalno število vrečk za gospodinjstvo z 1 članom je 13 na leto.

V primeru, da je do gospodinjstva (ne glede na število članov) onemogočena dostopnost s specialnim vozilom za prevzemanje in prevoz odpadkov, lahko takšno gospodinjstvo uporablja tipsko vrečko za zbiranje papirja, pri čemer mora biti minimalna velikost vrečke enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Minimalno število vrečk za gospodinjstvo z 1 članom je 13 na leto, z dvema ali več člani pa 20 na leto.

Vsa gospodinjstva z 2 ali več člani, do katerih je omogočen dostop s specialnim vozilom za prevzemanje in prevoz odpadkov morajo uporabljati tipski zabojnik.

Če v skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje papirja, z upoštevanjem zgoraj navedenega merila.

 

- večstanovanjski objekti

Gospodinjstva v večstanovanjskih objektih uporabljajo tipske zabojnike.

Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine papirja med enim in drugim praznjenjem oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.

Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

Za zbiranje papirja v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta.

 

- objekti za občasno bivanje, nenaseljeni objekti, opuščeni objekti

Zbiranje papirja v objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), v nenaseljenih in opuščenih objektih ni obvezno.

 

- objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj  iz dejavnosti)

Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske zabojnike.

Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastaja papir morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje papirja z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine papirja med enim in drugim praznjenjem oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za zbiranje papirja, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 240 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

 

- uporaba skupnega zabojnika

Več gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupni zabojnik za zbiranje papirja, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine papirja med enim in drugim praznjenjem oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

V primeru, da je v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost pri kateri nastaja papir, lahko uporabljata skupno opremo in sicer zabojnik minimalne velikosti 240l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

(4) Lastništvo opreme za zbiranje papirja

Lastnik opreme za zbiranje mešane embalaže je izvajalec javne službe. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo.

 

13. člen

Zbiranje bioloških odpadkov

(1) Predpisani volumni opreme

Za zbiranje bioloških odpadkov uporabniki lahko uporabljajo tipske zabojnike za zbiranje bioloških odpadkov, naslednjih volumnov:

·       zabojnik volumna     120 l,

·       zabojnik volumna     240 l,

·       zabojnik volumna     660 l,

·       zabojnik volumna     770 l,

·       zabojnik volumna     1100 l,

·       kontejner volumna                    5 – 10 m3 in

·       kontejner volumna                    11 – 35 m3.

(2) Barve in označevanje opreme

Zabojniki in pokrovi so rjave barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Biološki odpadki.

Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste odpadka: Biološki odpadki.

(3) Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje bioloških odpadkov

 

- individualna gospodinjstva

Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki vanj odložijo vse povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.

Če v skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje bioloških odpadkov, z upoštevanjem zgoraj navedenega merila.

 

- večstanovanjski objekti

Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

Za zbiranje bioloških odpadkov v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta.

 

- objekti za občasno bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti

Zbiranje bioloških odpadkov v objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), v nenaseljenih in opuščenih objektih ni obvezno.

 

- objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti)

Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastajajo biološki odpadki morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje bioloških odpadkov z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za zbiranje bioloških odpadkov, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

 

- uporaba skupnega zabojnika

Več gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupni zabojnik za zbiranje bioloških odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

V primeru, da sta v objektu gospodinjstvo in opravljanje dejavnosti, lahko uporabljata skupni zabojnik za zbiranje bioloških odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden (velja za gospodinjstvo) ter ustrezni volumen zabojnika za opravljanje dejavnosti, v kolikor je dejavnost taka, da nastajajo biološki odpadki. Dokončno velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza ta objekt.

V primeru skupnega zabojnika morata biti v zbiranje bioloških odpadkov prijavljena oba subjekta (gospodinjstvo in pravna oseba).

V primeru, da je v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost pri kateri nastajajo biološki odpadki, mora pravna oseba uporabljati opremo za zbiranje bioloških odpadkov, gospodinjstvo pa lahko te odpadke lastno kompostira.

 (4) Lastništvo opreme za zbiranje bioloških odpadkov

Lastnik opreme za zbiranje bioloških odpadkov je izvajalec javne službe. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno drugo opremo.

 

14. člen

Zbiranje steklene embalaže

(1) Predpisani volumni opreme

Za zbiranje steklene embalaže uporabniki lahko uporabljajo tipske zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov:

·       zabojnik volumna     120 l,

·       zabojnik volumna     240 l,

·       zabojnik volumna     660 l,

·       zabojnik volumna     770 l,

·       zabojnik volumna     1100 l,

·       kontejner volumna                   5 – 10 m3 in

 (2) Barve in označevanje opreme

Zabojniki so zelene barve, pokrovi na zabojniku pa bele barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Steklo.

(3) Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje steklene embalaže

 

- individualna gospodinjstva

Individualna gospodinjstva uporabljajo tipske zabojnike za zbiranje steklene embalaže.

Minimalna velikost opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki v tipski zabojnik odložijo vse povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 3,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.

Če v skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešane embalaže, z upoštevanjem zgoraj navedenega merila.

 

            - večstanovanjski objekti

Večstanovanjski objekti uporabljajo samo tipske zabojnike.

Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 3,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

Za zbiranje steklene embalaže v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta.

 

- objekti za občasno bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti

Zbiranje steklene embalaže v objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), nenaseljenih in opuščenih objektih ni obvezno.

 

- objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj  iz dejavnosti)

Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske zabojnike.

Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastaja steklena embalaža morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje steklene embalaže z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za zbiranje steklene embalaže, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

 

- uporaba skupnega zabojnika

Več gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupno opremo za zbiranje steklene embalaže, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost opreme takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupno opremo vanjo odložijo vse povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 3,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

V primeru, da sta v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost, pri kateri nastaja steklena embalaža, lahko uporabljata skupno opremo in sicer zabojnik minimalne velikosti 120l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt.

(4) Lastništvo opreme za zbiranje steklene embalaže

Lastnik opreme za zbiranje steklene embalaže je izvajalec. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo.

 

VII.          Minimalni standardi za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih

 

15. člen

(1)        Prevzemno mesto mora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta je lahko oddaljena največ 5 metrov od transportne poti in mora biti s transportne poti vidna. (2) Ob določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.

(3)        Prevzemno mesto za individualna gospodinjstva določi izvajalec.

(4)        Za uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za specialna vozila za prevzemanje in prevoz odpadkov, izvajalec v dogovoru z uporabniki določi skupna prevzemna mesta, ki so dostopna za specialna vozila za prevzemanja in prevoz odpadkov, vključno z obračališčem.

(5)        Za uporabnike v večstanovanjskih stavbah skupno prevzemno mesto določijo predstavniki Občine, upravnik večstanovanjske stavbe ter izvajalec.

(6)        Skupna prevzemna mesta uporabniki uporabljajo za zbiranje odpadkov, ki so določeni, da se zbirajo na prevzemnih mestih in v zbiralnici ločenih frakcij.

(7)        Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve.

(8)        Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za specialna vozila za prevzemanje in prevoz odpadkov, mora povzročitelj začasne zapore v soglasju z izvajalcem, na svoje stroške zagotoviti postavitev opreme za zbiranje odpadkov uporabnikov na primernem začasnem prevzemnem mestu. Po praznjenju je povzročitelj zapore dolžan zabojnike dostaviti uporabnikom nazaj na njihova zbirna mesta.

(9)        Transportne poti lahko potekajo tudi po zasebnih zemljiščih. Izvajalec pobira komunalne odpadke po zasebnih zemljiščih, na podlagi soglasja lastnika zemljišče.

(10) V primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščinah lahko izvajalec uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način pozove, da zabojnike in/ali tipske vrečke postavijo na prevzemno mesto na novo določene termine odvoza odpadkov.

(11)      Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali tipske vrečke, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, tipske vrečke pa zavezane s trakom.

(12)      Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma naložiti in odpeljati tipske vrečke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti.

(13)      V primeru, da pride do poškodbe zabojnika po krivdi povzročitelja, mora povzročitelj popraviti poškodbe oz. zagotoviti drug zabojnik na stroške povzročitelja, ki je skladen za zbiranje posameznih vrst  odpadkov po tem Pravilniku.

(14)      Če pride pri prevzemanju odpadkov do ugotovljene poškodbe zabojnika za zbiranje odpadkov, mora izvajalec na svoje stroške popraviti poškodbe oz. zagotoviti drugi zabojnik, ki je skladen za zbiranje posameznih vrst odpadkov po tem Pravilniku.

(15)      Če pride pri prevzemanju odpadkov do onesnaženja prevzemnega mesta oziroma mesta praznjenja embalaže in nalaganja odpadkov ali njihove okolice, mora izvajalec na svoje stroške zagotoviti odstranitev teh odpadkov ter očistiti onesnažene površine.

(16)      Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati tudi določbe Odloka in tega Pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca.

 

16. člen

(1)        Zbiralnice ločenih frakcij

Zbiralnic ločenih frakcij ni, saj se vsi odpadki ločenih frakcij in podobni odpadki odpeljejo neposredno od povzročiteljev odpadkov.

(2)        Zbiranje posameznih vrst komunalnih odpadkov v zbiralnicah ni predvideno.

 

VIII.         Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih

 

17. člen

(1)        V zbirnem centru lahko odpadke prepuščajo ali oddajajo vsi povzročitelji odpadkov, ki so vključeni v zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov (izvirni povzročitelji iz gospodinjstev in izvirni povzročitelji iz dejavnosti), na območju občine.

(2)        Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec.

(3)        V zbirnem centru mora odpadke prevzemati oseba izvajalca, usposobljena za ločeno zbiranje.

(4)        Vsaka oseba, ki v zbirni center dostavi odpadke, se mora identificirati s potrdilom o plačilu zadnjega računa izvajalca ter osebnim dokumentom z lastno fotografijo. V kolikor oseba zavrne identifikacijo, izvajalec ni dolžan sprejeti dostavljenih odpadkov.

(5)        Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da uporabniki nedvoumno ugotovijo, v kateri zabojnik oz. kontejner lahko razvrstijo posamezno vrsto odpadka, ob prisotnosti osebe izvajalca.

(7) Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike in/ali kontejnerje.

(6)        Izvajalec mora zagotavljati reden odvoz in oddajo zbranih odpadkov, skladno s predpisi.

(8)        V zbirnem centru se zbirajo predvsem naslednje vrste odpadkov:

·       papir in karton ter papirna in kartonska embalaža,

·       plastika in plastična embalaža,

·       kovine in kovinska embalaža,

·       steklo in embalaža iz tekstila,

·       mešana embalaža,

·       sestavljena embalaža,

·       les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,

·       embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi,

·       izrabljene gume,

·       biorazgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad,

·       oblačila in tekstil,

·       topila,

·       kisline,

·       alkalije,

·       fotokemikalije,

·       pesticide,

·       fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,

·       zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike,

·       jedilno olje in maščobe,

·       barve, tiskarske barve, črnila, lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo nevarne snovi,

·       čistila, detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,

·       zdravila,

·       baterije in akumulatorji,

·       odpadna električna in elektronska oprema,

·       kosovni odpadki,

·       mešani gradbeni odpadki,

·       odpadki iz azbesta in bitumna,

·       mešani komunalni odpadki,

·       živila s pretečenim rokom uporabe,

·       gradbeni material do količine 200 kg na leto/ povzročitelja.

(9)        Prepuščanje in/ali oddajanje odpadkov v zbirnem centru je za izvirne povzročitelje iz gospodinjstev brezplačno, za določene vrste pa plačljivo (seznam je priloga tega Pravilnika).

(10)      Prepuščanje in/ali oddajanje odpadkov v zbirnem centru je za izvirne povzročitelje iz dejavnosti za vse vrste odpadkov plačljivo.

 

IX.           Podrobnejša vsebina katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov

 

18. člen

(1) Izvajalec vodi register in kataster podatkov, ki obsegata:

·       register prevzemnih mest za izvirne povzročitelje iz gospodinjstva,

·       register prevzemnih mest za izvirne povzročitelje iz dejavnosti in

·       register in kataster zbirnih centrov.

(2) Podatki, ki se vodijo, se dopolnjujejo redno, najmanj pa enkrat letno.

(3) Register prevzemnih mest vsebuje naslednje podatke:

Izvirni povzročitelj iz gospodinjstva:

·       ime in priimek ter naslov nosilca gospodinjstva (naslovnik),

·       ime in priimek ter naslov plačnika storitev (plačnik),

·       število uporabnikov, ki gravitirajo na zbirno mesto (število članov gospodinjstva),

·       vrsta odpadka, ki se zbira ter tip, volumen in število opreme za zbiranje posameznih

·       vrst odpadkov,

·       podatki o lastništvu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov.

·       Izvirni povzročitelj iz dejavnosti:

·       naziv in naslov povzročitelja (naslovnik),

·       naziv in naslov plačnika storitev (plačnik),

·       vrsta odpadka, ki se zbira ter tip, volumen in število opreme za zbiranje posameznih

·       vrst odpadkov,

·       podatki o lastništvu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov.

(4) Register in kataster zbirnih centrov vsebujeta naslednje podatke:

·       lokacije zbirnih centrov (Gauss - Krügerjeve koordinate),

·       vrsta odpadka, ki se zbira ter tip, volumen in število opreme za zbiranje posameznih

·       vrst odpadkov in

·       podatki o lastništvu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov.

 

X.            Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki, skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe

 

Ravnanje s kosovnimi odpadki

 

19. člen

(1) Prevzemanje in odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja po sistemu »od vrat do vrat«, 1 – krat letno.

(2) Prevzemna mesta kosovnih odpadkov so ista, kot so prevzemna mesta za prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov (velja za individualna gospodinjstva).

(3) Gospodinjstva v večstanovanjskih stavbah zbirajo kosovne odpadke v nastavljenih kontejnerjih ali na prevzemnih mestih ostalih odpadkov.

(4) Povzročitelji morajo kosovne odpadke odložiti na prevzemno mesto ali jih odložiti v kontejner, na dan njihovega prevzemanja, do 6.00 ure zjutraj.

(5)        O načinu in terminih zbiranja mora izvajalec uporabnike z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem.

(6) V primeru, da so na prevzemnem mestu odpadki, ki niso kosovni odpadki, jih izvajalec ni dolžan prevzeti. Če izvajalec ne prevzame odpadkov, ki niso kosovni odpadki, jih mora povzročitelj odstraniti s prevzemnega mesta v 24 urah, po določenem terminu za zbiranje kosovnih odpadkov.

(7) Povzročitelji lahko kosovne odpadke tudi sami pripeljejo in prepustijo v zbirnem centru.

 

Ravnanje z nevarnimi odpadki

 

20. člen

(1)        Izvajalec najmanj enkrat letno s posebno prilagojeno in opremljeno premično zbiralnico, organizira akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.

(2)        O terminu, načinu in lokacijah zbiranja nevarnih odpadkov mora izvajalec uporabnike z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem.

(3)        Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke v manjših količinah oddajo tudi v zbirnem centru.

(4)        Prevzemanje nevarnih frakcij s premično zbiralnico se organizira na prevzemnih mestih, ki so skupna za več gospodinjstev.

 

Ravnanje z odpadki z javnih prireditev

 

21. člen

(1)        Organizatorji javnih prireditev na katerih potekajo dejavnosti organizatorja ali udeležencev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo najmanj 7 dni pred prireditvijo o tem obvestiti izvajalca.

(2)        Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali tipskih vrečk določi in zagotovi izvajalec izkustveno, glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev.

(3) Za prireditve s strežbo hrane in pijače je organizator dolžan poskrbeti za ustrezno ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz dejavnosti gostinstva, skladno s predpisi, ki urejajo to vrsto odpadkov.

(4)        Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke predati izvajalcu.

(5)        Stroške najema zabojnikov in prevzema odpadkov nosi organizator prireditve.

 

Ravnanje z odpadki z očiščevalnih akcij

 

22. člen

Organizatorji očiščevalnih akcij morajo najmanj 14 dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem  dogovoriti potek akcije, predvidno število opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov, lokacije namestitve kontejnerjev ter čas odvoza kontejnerjev.

 

Izdajanje projektnih pogojev in soglasij

 

23. člen

(1)        Izvajalec ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter soglasij.

(2)        Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega:

·       podatke o vlagatelju,

·       podatke o investitorju,

·       podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča,

·       podatke o projektantu in projektu in

·       predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in

·       dostopni poti.

(3)        Obvezna vsebina soglasja obsega:

·       podatke o vlagatelju,

·       podatke o investitorju,

·       podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča in

·       soglasje k projektnim rešitvam z navedbo projektne dokumentacije, vključno z

·       datumom izdelave.

 

Pranje zabojnikov

 

24. člen

(1)        Izvajalec izvaja pranje zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov v okviru storitev javne službe zbiranja bioloških odpadkov.

(2)        Pranje se izvaja 2-krat letno in sicer prvič v prvi polovici in drugič v drugi polovici koledarskega leta.

(3)        Izvajalec izvaja pranje zabojnikov z opremo, ki omogoča pranje zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo.

(4)        O terminu pranja zabojnikov za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov bodo povzročitelji obveščeni vsaj 14 dni pred njihovim pranjem.

 

Dobava novih in zamenjava dotrajanih oz. poškodovanih zabojnikov

 

25. člen

(1)        Vsak nov uporabnik storitev ravnanja z odpadki prejme opremo za zbiranje odpadkov na prevzemnih mestih. Opremo dostavi izvajalec, brez plačila. Vrednost opreme  za zbiranje odpadkov je vključena v ceno izvajanja javne službe. Amortizacijska doba posod je 10 let.

(2)        Zamenjavo dotrajanih ali poškodovanih zabojnikov pred potekom amortizacijske dobe opravlja izvajalec, po ceniku.

(3)        Povzročitelji odpadkov lahko na svoje stroške tipske zabojnike za zbiranje posameznih vrst komunalnih odpadkov menjavajo, pri čemer izvajalec obračun storitev javne službe upošteva v naslednjem mesecu. Prevzem zabojnikov se izvaja na naslovu Saubemacher Slovenija d.o.o., PE Lenart, Sp. Porčič 4a, 2230 Lenart.

 

Dobava tipskih vrečk za zbiranje posameznih vrst odpadkov

 

26. člen

(1)        V tipskih vrečkah izvajalca se zagotavlja zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže ter papirja. Pogoje za zbiranje določata Odlok in ta Pravilnik.

(2)        Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in/ali papirja v tipskih vrečkah je lahko redno (kot embalaža za zbiranje teh odpadkov) in izredno (ob povečanih količinah teh odpadkov).

(3) V primeru rednega zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in/ali papirja dostavo vrečk zagotavlja izvajalec, enkrat letno, na podlagi seznama strank (povzročiteljev odpadkov), ki te odpadke zbirajo v tipskih vrečkah. Dostava vrečk se zagotavlja brez predhodne najave povzročitelja odpadkov in ni posebej plačljiva.

(4) V primeru izrednega zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in/ali papirja, si povzročitelji lahko zagotovijo tipske vrečke, tako, da:

·       jih sami dvignejo na sedežu poslovne enote v Lenartu, Sp. Porčič 4 a,

·       dostavo naročijo po telefonu: 02/620 23 00, ali sporočijo po e – pošti :. pisarna@saubermacher.si.

Dodatne tipske vrečke za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in/ali papirja so plačljive (v ceno je vključen nabavni strošek vrečke, strošek dostave ter  odstranjevanje odpadkov).

 

Reklamacije

 

27. člen

(1)        Uporabnik se lahko pritoži na izvajanje storitve in sicer na pravilnost in/ali pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko poda po telefonu, osebno pri pristojni osebi na sedežu ali poslovni enoti izvajalca in pisno po klasični ali elektronski pošti.

(2) O vsaki pritožbi pristojna oseba napiše uradni zaznamek, v katerem zapiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev, oziroma ali sta z uporabnikom razrešila predmet pritožbe. Uradni zaznamek oziroma povratna informacija o rešitvi pritožbe se posreduje uporabniku na njegovo izrecno zahtevo.

(3)        V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na sedež izvajalca. Izvajalec pisno odloči o reklamaciji v roku 15 dni od datuma prejema reklamacije.

(4)        V primeru, če se pritožba uporabnika nanaša na določitev prevzemnega mesta, skladno z Odlokom in določili tega Pravilnika, izvajalec posreduje pritožbo uporabnika in svoj predlog rešitve z utemeljitvijo v odločanje in dokončno določitev prevzemnega mesta pristojnemu organu občinske uprave.

(5)        Uporabnik lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v 8 dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če se ugovor nanaša na obračun storitev in izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. V primeru, če se ugovor nanaša na podatke, ki so podlaga za obračun storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, izvajalec odstopi reševanje ugovora izvajalcu storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali izvajalcu storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

 

Vizualna kontrola

 

28. člen

(1)        Vizualno kontrolo, z namenom ugotavljanja sestave odpadkov, izvaja izvajalec na prevzemnih mestih in v zbirnem centru.

(2)        Izvajalec vizualno kontrolo izvaja na podlagi dogovora z občino.

(3) Z rezultati vizualne kontrole seznani občino ter se dogovori o nadaljnjih aktivnostih.

 

Letni program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami

 

29. člen

(1)        Ravnanje s komunalnimi odpadki izvaja izvajalec na podlagi letnega programa, ki vsebuje naslednje podatke:

·       območje izvajanja javne službe,

·       vrste odpadkov, za katere se zagotavlja njihovo zbiranje in prevzemanje,

·       namenska embalaža za zbiranje posameznih vrst odpadkov,

·       frekvence in čas prevzemanja posameznih vrst odpadkov,

·       lokacija zbirnega centra,

·       prevzemanje kosovnih odpadkov,

·       prevzemanje nevarnih frakcij,

·       drugi pogoji za prevzemanje posameznih vrst odpadkov,

·       vzdrževanje in čiščenje zabojnikov ter ukrepi za preprečevanje onesnaževanja okolja,

·       način dobave in zamenjave dotrajanih oziroma poškodovanih zabojnikov za zbiranje posameznih vrst odpadkov,

·       način dobave vrečk za zbiranje posameznih vrst odpadkov,

·       ravnanje s prevzetimi odpadki,

·       ukrepi za doseganje okoljskih ciljev ločenega zbiranja,

·       stroški in virih financiranja investicijskih stroškov za izvedbo letnega programa,

·       druge storitve, potrebnih za nemoteno izvajanje javne službe in

·       drugi podatki v skladu s predpisi.

(2)        Letni program izdela izvajalec skladno z določbami Odloka in tega Pravilnika, do 15. oktobra tekočega leta. Potrjen letni program izvajalec objavi na svoji spletni strani.

 

XI.           Prehodne in končne določbe

 

30. člen

Izvajalec mora zagotoviti izvajanje določb tega Pravilnika najkasneje do 1.1.2018, razen izvedbe individualnega zbiranja steklene embalaže po gospodinjstvih, kjer je rok 1.7.2018. Do takrat izvajalec izvaja zbiranje steklene embalaže na obstoječih zbirnih mestih.

 

31. člen

Tehnični pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.

 

Številka: 35410-003/2017-5

Datum: 21.12.2017

 

 

Občina Benedikt

 

Milan Gumzar, župan

 

Priloga:

·       Seznam odpadkov, ki se zbirajo v zbirnem centru na podlagi določil 8. in 9. odstavka 17. člena Tehničnega pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Benedikt

 

 

Klas.št.

Opis odpadka

Cena (€/kg)

Opomba

02 02 03

Snovi, neprimerne za uživanje ali predelavo

Plačljivo*

Samo svinjske kože iz zakola za lastno uporabo

15 01 01

Papirna in kartonska embalaža ter embalaža iz lepenke

Brezplačno

 

15 01 02

Plastična embalaža

Brezplačno

 

15 01 03

Lesena embalaža

Brezplačno

 

15 01 04

Kovinska embalaža

Brezplačno

 

15 01 05

Sestavljena (kompozitna) embalaža

Brezplačno

 

15 01 06

Mešana embalaža

Brezplačno

 

15 01 07

Steklena embalaža

Brezplačno

 

15 01 09

Embalaža iz tekstila

Brezplačno

 

15 01 10*

Embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi

Brezplačno

 

15 01 11*

Kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden porozen oklep (npr. azbest), vključno s praznimi tlačnimi posodami

Brezplačno

 

16 01 03

Izrabljene gume

Brezplačno

Do 50 kg/leto/povzročitelja

16 01 03

Izrabljene gume

Plačljivo*

Nad 50 kg/leto/povzročitelja

17 01 07

Mešanice betona, opeke, ploščic in keramike, ki niso navedene v 17 01 06

Brezplačno

Do 200 kg/leto/povzročitelja

17 01 07

Mešanice betona, opeke, ploščic in keramike, ki niso navedene v 17 01 06

Plačljivo*

Nad 200 kg/leto/povzročitelja

17 03 02

Bitumenske mešanice, ki niso navedene v 17 03 01

Plačljivo*

 

17 06 05

Gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest

Plačljivo*

 

17 09 04

Mešanice gradbeni odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, ki niso navedene v 17 09 01, 17 09 02 in 17 09 03

Brezplačno

Do 200 kg/leto/povzročitelja

17 09 04

Mešanice gradbeni odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, ki niso navedene v 17 09 01, 17 09 02 in 17 09 03

Plačljivo*

Nad 200 kg/leto/povzročitelja

20 01 01

Papir ter karton in lepenka

Brezplačno

 

20 01 02

Steklo

Brezplačno

 

20 01 08

Biorazgradljivi kuhinjski odpadki in odpadki iz restavracij

Plačljivo*

 

20 01 10

Oblačila

Brezplačno

 

20 01 11

Tekstil

Brezplačno

 

20 01 13*

Topila

Brezplačno

 

20 01 14*

Kisline

Brezplačno

 

20 01 15*

Alkalije

Brezplačno

 

20 01 17*

Fotokemikalije

Brezplačno

 

20 01 19*

Pesticidi

Brezplačno

 

20 01 21*

Fluorescenčne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro

Brezplačno

 

20 01 23*

Zavržena oprema, ki vsebuje fluorokloroogljikovodike

Brezplačno

 

20 01 25

Jedilno olje in masti

Brezplačno

 

20 01 26*

Olje in masti, ki niso navedeni v 20 01 25

Brezplačno

 

20 01 27*

Barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi

Brezplačno

 

20 01 28

Barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki niso navedeni v 20 01 27

Brezplačno

 

20 01 29*

Čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi

Brezplačno

 

20 01 30

Čistila (detergenti), ki niso navedeni v 20 01 29

Brezplačno

 

20 01 31*

Citotoksična in citostatična zdravila

Brezplačno

 

20 01 32

Zdravila, ki niso navedena v 20 01 31

Brezplačno

 

20 01 33*

Baterije in akumulatorji, navedeni v 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03, in nesortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije

Brezplačno

 

20 01 34

Baterije in akumulatorji, ki niso navedeni v 20 01 33

Brezplačno

 

20 01 35*

Zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi (3), ki ni navedena v 20 01 21 in 20 01 23

Brezplačno

 

20 01 36

Zavržena električna in elektronska oprema, ki ni navedena v 20 01 21, 20 01 23 in 20 01 35

Brezplačno

 

20 01 37*

Les, ki vsebuje nevarne snovi

Brezplačno

 

20 01 38

Les, ki ni naveden v 20 01 37

Brezplačno

 

20 01 39

Plastika

Brezplačno

 

20 01 40

Kovine

Brezplačno

 

20 02 01

Biorazgradljivi odpadki

Plačljivo*

 

20 03 01

Mešani komunalni odpadki

Brezplačno

Samo plenice oddane v vrečkah Saubermacher Slovenija d.o.o.

20 03 01

Mešani komunalni odpadki

Plačljivo*

 

20 03 07

Kosovni odpadki

Brezplačno

 

20 03 03

Odpadki iz čiščenja cest

Brezplačno

Oddaja možna samo za režijske obrate občine

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor