Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) ter 7., 8. in 16. člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradne objave časopisa Primorske novice, št. 41/03, 17/06, in Uradni list RS, št. 70/07) je Občinski svet Občine Kanal ob Soči dne 25. 9. 2014 sprejel

O D L O K
o 1. spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Kanal ob Soči (SDOPN Kanal-1)

1. člen

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kanal ob Soči, ki je bil sprejet z odlokom, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 98/12.

2. člen

(1) V 4. členu se v točki 1 izbrišeta kratici – FI – faktor izrabe parcele in GE – gradbena enota, dodata pa se kratici FZP – faktor zelenih površin in JPP – javni potniški promet.

(2) Izbriše se celotna točka 2.

3. člen

5. člen (vsebina besedila odloka) se nadomesti z besedilom, ki se glasi:

»1.0.0.0 Uvodne določbe

2.0.0.0 Strateški del OPN – besedilo

2.1.0.0 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

2.2.0.0 Zasnova prostorskega razvoja občine

2.3.0.0 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra

2.4.0.0 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

2.5.0.0 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve

2.6.0.0 Usmeritve za prostorski razvoj občine

2.6.1.0 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo

2.6.2.0 Usmeritve za razvoj v krajini

2.6.3.0 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

2.6.4.0 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

2.7.0.0 Razvoj centralnih naselij na podlagi urbanističnega načrta

3.0.0.0 Izvedbeni del OPN

3.1.0.0 Splošne določbe

3.1.1.0 Pravni obseg akta

3.1.2.0 Namenska raba

3.1.3.0 Način urejanja

3.1.3.1 Način urejanja na območjih enot urejanja prostora

3.1.3.2 Način urejanja v območjih z določenimi OPPN

3.1.4.0 Varovanja

3.2.0.0 Merila in pogoji javnega prostora in grajene gospodarske javne infrastrukture

3.3.0.0 Merila in pogoji urejanja izven območij stavbnih zemljišč – EUP z oznako KGV

3.3.1.0 Splošna merila

3.3.2.0 Podrobna merila in pogoji urejanja na KGV

3.3.3.0 Podobmočja KGV

3.4.0.0 Merila in pogoji v enotah urejanja (EUP) stavbnih zemljišč

3.4.1.0 Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč

3.4.2.0 Podrobnejši PIP po tipih EUP

EUP na območju PNRP SS

– hm – modernistične stanovanjske hiše

– hv – stanovanjske hiše v vrsti

– sb – stanovanjski bloki

EUP na območju PNRP SK

– ph – podeželske hiše

– pv – podeželske vile

EUP na območju PNRP CU

– js – javne stavbe oziroma podtipi jsk –klasična javna stavba, jsm – modernistična javna stavba, jsp – pavliljonska stavba, jgd –stavba gasilskega doma

– th – trške hiše

– sb – stanovanjski bloki

EUP na območju PNRP CD

– pj – posebne javne stavbe oziroma podtipi pjc – cerkve, pjo – obeležja, spomeniki in kapelice, pjs – druge posebne stavbe

– ps – poslovilne stavbe

EUP na območju PNRP BT

– jso – javne stavbe v odprtem prostoru EUP na območju PNRP BT, IG

– gs – gospodarske stavbe

EUP na območju PNRP IP

– ip – industrijske stavbe

EUP na PNRP IK

– gp – kmetijske gospodarske stavbe

EUP na območju PNRP ZS

– zsr – površine za oddih, rekreacijo in šport

EUP na območju PNRP ZD

– zdz – druge urejene zelene površine

– zvo – zelene ureditve ob vodotokih

EUP na območju PNRP ZK

– zpk – pokopališča

EUP na območju PNRP P

– jp – javne površine oziroma podtipi jpp –javna parkirišča, jpa – avtobusna postajališča ter mesta informativnih in turističnih vsebin

EUP na območju PNRP T, E, O, OO

– in – infrastrukturni objekti oziroma podtipi ičn – čistilne naprave, ivč – vodna črpališča in vodohrani, ieo – ekološki otoki, ike – objekt komunikacijske in energetske infrastrukture, idg – deponija sipkih materialov, dz – začasna deponija

EUP na območju PNRP A

– od – domačije v odprtem prostoru

EUP na vseh stavbnih zemljiščih)

– pin – varovanje meril veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov

– ppn – varovanja pogojev izvedbe OPPN

3.5.0.0 Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP

3.6.0.0 Usmeritve za izdelavo OPPN

4.0.0.0 Prehodne in končne določbe.«

4. člen

V 7. členu se točka 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

»Občina Kanal ob Soči želi z OPN doseči naslednje splošne cilje prostorskega razvoja:

– omogočiti aktiviranje gospodarskih razvojnih potencialov občine in njenih posameznih delov,

– ustvariti kakovostne pogoje za bivanje – z zagotovitvijo kakovosti posegov v prostor, z urejeno opremljenostjo naselij s komunalno opremo in drugimi storitvami ter dobro povezanostjo – med naselji v občini in navzven,

– ohraniti poseljenost na območjih Kanalskega Kolovrata in Zahodnih Banjšic,

– zagotoviti pogoje za razvoj centralnih dejavnosti ter s tem kakovostno oskrbo in dostopnost do storitev na področju družbenih dejavnosti predvsem v lokalnih središčih in v Kanalu,

– izboljšati kakovost okolja in energetske oskrbe z načrtovanjem izrabe obnovljivih virov energije in s spodbujanjem učinkovite rabe energije,

– vzpostaviti oblike trajnostne mobilnosti prebivalstva z razvojem učinkovitega sistema JPP in fizične integracije podsistemov ter izboljšati kakovost bivalnega in naravnega okolja z zmanjšanjem onesnaženja zraka in hrupa iz naslova osebnega prometa,

– odpraviti druge probleme v urbanem in odprtem ruralnem prostoru oziroma krajini, ko so ugotovljene s strokovnimi podlagami,

– ohraniti in varovati naravne vire, naravno okolje, kulturno in naselbinsko dediščino,

– zagotavljati prostorske pogoje za obstoj in razvoj kmetij z osnovno in dopolnilnimi dejavnostmi, zlasti turizma na podeželju in obrti,

– spodbujati sonaravno kmetijstvo, ohranjati kulturno krajino in poseljenost,

– zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– zagotoviti celovit razvoj osrednjega poselitvenega območja občine z naselji Kanal in Deskle in drugih naselij v dolini Soče,

– zagotoviti aktivno ohranjanje in razvijanje prepoznanih kakovosti v prostoru.«

5. člen

(1) V 8. členu se v točki 3 izbriše prvi stavek.

(2) Točka 4 se nadomesti z naslednjim tekstom:

»Urbani središči v občini, za kateri se izdelata urbanistična načrta, sta Kanal z Gorenjo vasjo in Morskim in širše poselitveno območje naselja Deskle. Slednje obsega naselja Deskle, Anhovo, Robidni Breg in Ložice. Za naselje Ročinj naj se pred pripravo OPPN prenove izdela konservatorski načrt prenove.«

(3) Doda se točka 5, ki se glasi: »Razvoj naselij je potrebno načrtovati na način, da bodo prebivalci manj odvisni od osebnih avtomobilov, pri tem pa bo z ustrezno ureditvijo komunalne opreme in razvojem trajnostne mobilnosti prebivalstva dosežena višja kakovost bivanja in večja prometna varnost.«

6. člen

(1) V 9. členu se v točki 1 k naselju Kanal doda besedilo: »z Gorenjo vasjo in Morskim«, tako da se glasi:

»Osrednji razvojni območji za bivanje sta naselji Kanal z Gorenjo vasjo in Morskim ter Deskle z Anhovim, Robidnim Bregom in Ložicami, ki se urejajo z urbanističnima načrtoma.«

(2) V točki 2 se črtajo naslednji stavki: »To so naselja Morsko in Gorenja vas z navezanostjo na Kanal in naselje Močila z navezavo na Deskle ter Anhovo. V Morskem se zagotavljajo stanovanjske površine eno ali dvostanovanjskih stavb za katere v Kanalu ni zadostnih prostorskih možnosti. Morsko tako zadovoljuje poselitvene razvojne potrebe Kanala ter se nanj funkcionalno navezuje.«

7. člen

(1) V 12. členu se v točki 1 spremeni druga alineja tako, da se glasi:

»5 posebnih varstvenih območij – območij Natura 2000: Banjšice (SPA), Trnovski gozd – južni rob in Nanos (SPA), Banjšice – travišča (SCI), Divja jama nad Plavami in Zamedvejski potok, Avče (SCI), Domaček (SCI),«.

(2) V točki 2 se na koncu doda stavek: »Od teh je 39 razglašenih za kulturni spomenik z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju Občine Nova Gorica, Uradno glasilo (Gorica), št. 8/85-275.«

8. člen

V 13. členu se v točki 13 za MMRP-Šempeter NG – MRP Anhovo doda besedilo: »(premer 200 mm, tlak 25 bar), Geoplin plinovod d.o.o. se nadomesti s Plinovodi d.o.o.«

9. člen

(1) V 18. členu se točka 3 spremeni tako, da se glasi:

»Turizem je v občini močno povezan predvsem z reko Sočo, zato se za razvoj turizma opredeli območja v Kanalu in Plavah (razvoj rekreacijsko turističnega centra Plave). Dobre pogoje razvoja turistične ponudbe povezane z izjemnim naravnim okoljem imajo tudi odročna območja in naselja Kanalskega Kolovrata ter Zahodne Banjšice. Pri načrtovanju v območjih turizma se zagotavlja dostop javnosti do kulturne dediščine. V območja kulturne dediščine se lahko poleg prvotnih funkcij umeščajo tudi tiste, ki služijo turistični dejavnosti ali jo dopolnjujejo oziroma je ne degradirajo. Pri načrtovanju turističnega razvoja destinacije Kanal ob Soči je potrebno upoštevati varovanje območja z mednarodno pogodbo alpskih držav – Alpsko konvencijo.«

(2) Doda se točka 4, ki se glasi:

»Dejavnosti naj se v naseljih umeščajo tako, da v stanovanjskih soseskah in v bližini šolskih, športnih, kulturnih in drugih družbenih objektov ter nakupovalnih središč ne bodo generirale povečanega prometa. Ob gradnji objektov javnega značaja pa je potrebno zagotavljati zadostno število parkirnih mest in dostopnost do postajališč JPP oziroma za lokacijo zagotoviti linijo JPP.«

10. člen

V 19. členu se v točki 7 doda stavek: »Pri načrtovanju območja za širitev naselja je potrebno upoštevati možnost priključitve na prometno in energetsko infrastrukturo, infrastrukturo elektronskih komunikacij ter infrastrukturo oskrbe z vodo in odvajanja ter čiščenja odpadne in padavinske vode, skladno s programi opremljanja zemljišč.«

11. člen

V 22. členu se v točki 4 za zadnjim stavkom doda besedilo: »Na območju središčnih naselij občine, ki se urejajo z UN, naj se načrtuje sklenjeno omrežje kolesarskih poti in stez ter pločnikov za pešce. Povsod, kjer je to možno, je traso za kolesarje in pešce potrebno voditi ločeno od cest za motorni promet.«

12. člen

(1) V 23. členu se na koncu devete alineje 1. točke, ki se nanaša na Kanalski Kolovrat, doda: »in Zamedvejski potok«.

(2) V točki 2 se črtata zadnji in predzadnji stavek in spremeni tako, da se glasi: »Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo varovanih območij (območij Natura 2000 in zavarovanih območij), naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnih gradivih Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), v Okoljskem poročilu in Presoji sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja.«

(3) V točki 3 se črta zadnji stavek.

(4) V točki 7 se doda zadnji stavek: »Večje sklenjene gozdne komplekse je potrebno ohranjati.«

(5) Črtajo se točke 8, 9 in 10.

(6) Točka 11 se preštevilči v točko 8.

(7) Točka 12 se preštevilči v točko 9 in se spremeni tako, da se glasi: »Pri poseganju v območju voda in urejanju vodotokov in obvodnih zemljišč je potrebno s sonaravnimi ukrepi, ob upoštevanju naravne dinamike porečja zagotavljati varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, predvsem pa ohranjanje habitatov zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst. V primerih regulacij naj se preveri, pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah. Obseg poplavnih območij in režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezna nadomestitev površin.«

(8) Točke od 13 do 22 se preštevilčijo v točke od 10 do 19.

(9) Točka 23 se preštevilči v točko 20. Črtajo se prvi trije stavki, tako da se točka glasi:

»Posegi v prostor in dejavnosti morajo biti prilagojeni celostnemu ohranjanju tudi v vplivnem območju nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine, ki pomeni širšo okolico nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine in je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika.«

(10) Točka 24 se preštevilči v točko 21.

(11) Točka 25 se črta.

(12) Točke od 26 do 28 se preštevilčijo v točke od 22 do 24.

13. člen

(1) V 25. členu se točka 1 spremeni tako, da se glasi:

»Območja poselitve so na podlagi strokovnih podlag ter razvojnih potreb razdeljena oziroma določena v enote urejanja prostora (EUP). EUP se določijo kot območja enake namenske rabe s primerljivimi geomorfološkimi in urbanistično oblikovnimi ter funkcionalnimi značilnostmi, za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja prostora. Pri tem se upoštevajo funkcionalne povezanosti med posameznimi deli poselitve ter režimi varovanj na območju. Zato naj bodo tudi PIP znotraj enega EUP oziroma podobmočja EUP enaki. Pri tem je pomembno upoštevati posebnosti vsake EUP posebej.«

(2) Točka 2 se črta.

(3) Točka 3 se preštevilči v točko 2 in spremeni tako, da se glasi:

»PIP se izdelajo, kot pravna norma za izdajo gradbenih dovoljenj in hkrati usmeritev za načrtovanje konkretnih posegov. V takšno obliko naj bodo vsebinsko vgrajeni cilji, usmeritve in merila načrtovanja v prostoru, ki jih opredeljujeta strateški del tega akta in UN. Posebej pomembni so tudi naslednji kriteriji: jasnost usmeritev, možnost trdne opore načrtovalcem predvsem pri odločitvah in tudi pri utemeljevanju posegov ter transparentnost prostorskih možnosti na vsakem zemljišču posebej. PIP se določajo posebej za poselitev in posebej za ostali prostor (izven stavbnih zemljišč) in se opredeljujejo glede na namensko rabo.«

(4) Točka 4 in točka 5 se črtata.

(5) Točka 6 se preštevilči v točko 3 in spremeni tako, da se glasi:

»Pravno prostorski modeli tipov EUP se izdelajo tako, da na fleksibilen način zagotavljajo robne pogoje za:

– urbanistično oblikovanje stavb in ureditev ter njihovo razmerje z že obstoječimi ureditvami z javnim prostorom oziroma z mejami naselja,

– umestitev stavb in objektov na zemljišču namenjenem gradnji,

– urbanistično-arhitekturno oblikovanje stavb (od tlorisnih razmerij stavb, oblikovanja fasadnega plašča in odprtin, oblikovanja streh …),

– dopustne višinske gabarite stavb,

– gostoto pozidave oziroma stopnjo izkoriščenosti zemljišč namenjenih gradnji ter

– druge, v posameznem okolju specifične prostorske parametre, ki so pomembni za vključevanje stavbne strukture v dano okolje.«

(6) Točka 7 se preštevilči v točko 4 in spremeni tako, da se glasi:

»Dopustne izrabe prostora za območje redke poselitve in hkrati demografske ogroženosti je v PIP primerno opredeljevati le izjemoma, saj so v tesni soodvisnosti od kakovosti prostora za poselitev, propadanja stavbne dediščine in prebivalstvenih gibanj. Pogoji za preprečevanje ekscesnih pojavov se opredelijo z drugimi regulatorji urejanja naselij.«

(7) Točka 8 se preštevilči v točko 5 in se spremeni tako, da se glasi: »V PIP se določijo tudi merila za parcelacijo ter pogoji priključevanja objektov na omrežje prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter grajeno javno dobro. Pri določanju prostorsko izvedbenih pogojev se upošteva tudi merila in pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in varovanja zdravja ljudi. Za posamezne posege na EUP je potrebno predvideti tudi omilitvene ukrepe za varovanje pred onesnaževanjem, kot izhajajo iz okoljskega poročila za celovito presojo vplivov izvedbe prostorskega načrta na okolje.«

(8) Točka 9 se preštevilči v točko 6 in se spremeni tako, da se glasi:

»Občinski podrobni prostorski načrti so opredeljeni načini celovitega urejanja prostora povsod tam, kjer niso izpolnjeni osnovni pogoji za urejanje s PIP glede na stanje obstoječega prostora, velikost območja ali zahtevnost posegov v prostor in kjer ob tem ni mogoče doseči prostorskih ciljev razvoja brez celovitega načrtovanja. Pri opredeljevanju OPPN je posebej pomembno uveljavljanje javnega prostora in drugih javnih vsebin, usklajevanje različnih funkcij in rabe ter realizacija smiselnih in smotrnih parcelacij. Za posamezno območje, ki naj se ureja z OPPN, naj se opredelijo ključne usmeritve za uresničevanje ciljev prostorskega razvoja na ravni poselitvene enote in občine.«

(9) Točka 10 se preštevilči v točko 7 in se spremeni tako, da se glasi:

»OPPN naj se izdelajo za celovito ali delno prenovo območja (ali le dela) naselja, za širitev naselja na nove površine. Zatem naj se izdelajo tam, kjer se s celovito obravnavo spreminja podrobnejša namenska raba, zgoščuje oziroma pomembno spreminja pozidava ter za pozidavo nepozidanih stavbnih zemljišč. OPPN naj se izdela tudi za območja sanacije razpršene gradnje ter za območja urejanja pomembnejše GJI in ureditev rekreacijskih površin.«

14. člen

(1) V 26. členu se točka 1 spremeni tako, da se glasi:

»Za osrednje poselitveno območje v občini sta izdelana urbanistični načrt naselja Kanal in urbanistični načrt naselja Deskle. Prvi zajema Gorenjo vas in Morsko, slednji pa ob Desklah zajema še naselja Anhovo, Robidni Breg in Ložice. Urbanistična načrta sta temeljna dokumenta prostorskega razvoja za navedena naselja, ki postavljata izhodišča načrtovanju novih posegov v prostor in njegove rabe.«

(2) Točka 2 spremeni tako, da se glasi:

»Prostor urbanističnega načrta Kanal obsega razvojni prostor občinskega središča – mesta Kanal, na zahodu vključuje Gorenjo vas in na jugu Morsko. Območje urejanja v smeri sever–jug členi reka Soča. Razvojni koncept izhaja iz ugotovljenih kakovosti in razvojnih potencialov prostora. Ti se odražajo v kakovosti umestitve naselbinske strukture v lokalnih mikroambientih ter v prostorskih razvojnih možnostih, pogojenih predvsem z naravnimi in ustvarjenimi danostmi. V smislu razvojno investicijskih ukrepov je v ospredju prenova obstoječih prostorskih resursov in kakovostna nadgradnja obstoječih sistemov na način, da se odpirajo možnosti za povečanje zmogljivosti obstoječih ter umeščanje dodatnih funkcij. V območju občinskega središča so v povezavi z lokalnim središčem (Deskle) koncentrirane vse najpomembnejše družbeno upravne funkcije v občini.«

(3) Točka 3 se spremeni tako, da se glasi:

»Dolgoročno naj se ohranja strnjeno pozidano jedro mesta Kanal na levem bregu reke Soče. Ob vseh pomembnejših središčnih prostorih ter ob primarni in sekundarnih oseh (Vojkovi ulici, Trgu svobode, delno tudi Staničevi in Gradnikovi ulici ter ob predvideni obvoznici) naj se ohranijo oziroma vzpostavijo predvsem območja centralnih dejavnosti – z umeščanjem novih objektov in ureditev, predvsem pa z revitalizacijo obstoječih objektov. Posebej pomembne so lokacije na križiščih obstoječih in načrtovanih prometnic, kjer se praviloma oblikujejo območja prepoznavnih objektov in ureditev javnih vsebin. Z organizirano gradnjo naj se omogoči vzpostavitev nove stanovanjske soseske na desnem bregu za različne skupine prebivalcev in z visokim bivanjskim standardom. Hkrati naj se sanira obstoječe stanovanjske soseske. Oblikovno, prostorsko in programsko različne zelene površine in ureditve naj bodo v odmerjenih prostorskih razporeditvah integrirane v ostale ureditve – še posebej v razmerju do odprtega javnega prostora. V odnosu do grajenega mestnega tkiva so zelene površine koncipirane kot antipoli grajenim/tlakovanim prostorom.«

(4) Točka 4 se spremeni tako, da se glasi: »Koncept prometnega omrežja temelji na obstoječi prometni infrastrukturi – osnovni prometnici G2/103. Ta se z načrtovano rastjo mesta prestrukturira tako, da se težišče tranzitnih prometnih tokov prenese na novo načrtovano obvoznico. Slednja se umešča v jugozahodni rob urbane strukture mesta pod železniško progo in poteka po skrajnem zahodnem robu UN. Nova obvoznica zagotavlja ravnotežje prometnih tokov, omogoča vzpostavitev nove mreže prometnic v območju širitve mesta v zahodnem delu in razbremeni prometnico preko jedra mesta. Urejanje priključnih cest bo potekalo postopno v odvisnosti od aktiviranja razvojnih potencialov mesta. Skupaj s cestno infrastrukturo se načrtuje tudi ureditev spremljajočih prometnih površin, kot so avtobusna postajališča, površine za pešce in kolesarske poti. V prometni sistem se vključuje osrednja kolesarska os od Nove Gorice do Tolmina, ki je umeščena ob železniški progi, nanjo pa se navezujejo glavne prečne povezave. Obstoječa komunalna omrežja za oskrbo z vodo, za odvajanje in čiščenje odpadnih voda se razvijajo in prenavljajo skladno z rastjo potreb v prostoru. Pomembna je prenova vodovodnega in izgradnja manjkajočega kanalizacijskega omrežja. V energetski oskrbi se ob klasičnih virih energije razvijajo tudi sistemi energetske oskrbe iz obnovljivih virov, zlasti energije sonca in biomase. Tako se načrtuje gradnja nove kotlovnice za oskrbo območij gostejše poselitve, objektov družbene infrastrukture, centralnih dejavnosti in industrije. Možna je navezava na plinovod, ki oskrbuje industrijski kompleks Anhovo.«

15. člen

V poglavju 3.0.0.0 Izvedbeni del OPN se členi od 27. do 85. črtajo in nadomestijo z novim besedilom od 27. do 85. člena, in sicer:

»3.0.0.0 IZVEDBENI DEL OPN

3.1.0.0 Splošne določbe

3.1.1.0 Pravni obseg akta

27. člen

(pravni obseg)

(1) OPN se nanaša na vse vrste posegov v prostor po ZGO in drugem pravnem redu v RS v zvezi s posegi v prostor.

(2) Dovoljeni so vsi posegi, ki niso v nasprotju z določili tega odloka ter veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti. Za posege po izdanih gradbenih dovoljenjih se smatra, da niso v nasprotju s tem odlokom.

(3) Za sanacijo stavb, katerih oblikovanje ni skladno z merili odloka in so bile zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka ter nimajo pravne podlage, so dopustna odstopanja v širini in tlorisnem razmerju stavbe, višini stavbe, arhitekturnih elementih, oblikovanju elementov fasade, oblikovanju in naklonu strehe, faktorjih izkoriščenosti in morfologiji ter velikostnem redu zemljišča namenjenega gradnji. Pri slednjih je potrebno v upravnem postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo posebej dokazati, da odstopanja ne povzročajo negativnih vplivov v okolju.

(4) Poleg interpretacije zakonodaje v tem odloku se upoštevajo določila v hierarhiji določil v 29. členu, izrazi v 30. členu, obrazložitev akta ter termini in opredelitve v strokovnih podlagah in v prikazu stanja, ki so sestavine akta.

(5) Predpisi oziroma zakonodaja, navedena v tem odloku, se uporablja z vsemi spremembami in dopolnitvami, ki stopijo v veljavo tudi po sprejemu odloka. Prav tako se uporabljajo predpisi, ki razveljavljajo oziroma nadomeščajo predpise, navedene v tem odloku.

(6) Izraz »praviloma« po tem odloku pomeni, da je potrebno določila odloka, na katera se ta izraz nanaša, upoštevati, razen če to ni možno ali smiselno zaradi utemeljenih razlogov, kot so npr. specifične značilnosti obstoječe okoliške strukture, tehnične zahteve obstoječe ali nameravane dejavnosti v objektu ali ureditev in podobno. Razloge za neupoštevanje takega določila je potrebno v projektni dokumentaciji za nameravan poseg v prostor iz teh vidikov posebej utemeljiti.

28. člen

(skladnost posega z OPN)

Poseg v prostor je s tem aktom skladen, če je v skladu z naslednjimi predpisanimi elementi:

– s splošnimi določbami tega odloka (3.1.0.0);

– s podrobnejšo namensko rabo zemljišč (opredeljeno v grafičnih sestavinah izvedbenega dela OPN (_223_eup_pnrp_pip), z določili za KGV po posameznih namenskih rabah zunaj območja stavbnih zemljišč (KGV – 3.3.0.0) oziroma določili za posege na območju stavbnih zemljišč (3.4.0.0);

– z merili in pogoji varovanj (3.1.4.0), ki so prikazani v prikazu stanja prostora (_3223_varst_gji);

– z merili in pogoji javnega prostora in gospodarske javne infrastrukture (3.2.0.0.) ter

– s posebnimi merili in pogoji urejanja EUP oziroma njihovih podobmočij (3.5.0.0).

29. člen

(hierarhija določil)

(1) Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno EUP opredeljeni v 3.5.0.0 – Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP so pravno nadrejena ostalim določilom PIP za posamezno EUP.

(2) Merila in pogoji opredeljeni v tipih EUP in tipih stavb so nadrejeni splošnim merilom in pogojem urejanja.

30. člen

(uporabljeni izrazi)

Dvorišče

(1) je osnovni zunanji funkcionalni oziroma manipulacijski prostor med stavbami. Krajša dimenzija naj bo minimalno 5,0 m.

Faktor zazidanosti (FZ)

(2) je razmerje med zazidano površino vseh stavb (tudi enostavnih in nezahtevnih objektov) nad terenom in celotno površino zemljišča namenjenega gradnji. V zazidano površino se ne štejejo posebni arhitekturni elementi.

Faktor zelenih površin (FZP)

(3) je razmerje med zelenimi površinami v nivoju terena in celotno površino zemljišča namenjenega gradnji.

Mansarda

(4) je izkoriščen prostor nad zadnjo etažo pod streho. Pri poševnih strehah je kolenčni zid mansarde visok do 1,8 m – merjen v notranjosti prostora od gotovega poda do loma strehe. Izjemoma je dopusten kolenčni zid do 2,1 m, če se v upravnem postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo posebej dokaže, da odstopanja ne povzročajo negativnih vplivov v okolju.

Nadomestna gradnja

(5) je odstranitev obstoječega objekta in postavitev novega na mestu poprej odstranjenega objekta, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu. Pri tem se lahko ohranja velikost zemljišča, namenjenega gradnji in obstoječi odmiki stavbe od parcelnih meja sosednjih zemljišč – za slednje ni potrebno pridobiti soglasja sosedov.

Naselbinsko pomembne izvorne stavbe

(6) so stavbe, ki določajo pomembne prvine identitete prostora naselja ali njegovega dela v katerem stojijo. To so stavbe, ki so bile zgrajene pred obdobjem urbanizacije, pred letom 1967. Lahko so stanovanjske stavbe, stavbe z javnimi programi (šola, župnišče, trgovina, gostilna itd.) ter druge nestanovanjske stavbe. Te so identificirane in prikazane kot kvalitete, ki so pomembne za razvoj naselja kot celote in njegovih delov v strokovnih podlagah na karti B (B4- kvalitete v prostoru, B411- kvalitetna arhitekturna stavba).

Obstoječa stavbna struktura

(7) so zgrajene stavbe na podlagi gradbenih in upravnih dovoljenj ter stavbe, ki imajo uporabno ali gradbeno dovoljenje po zakonu.

Okoliške stavbne strukture

(8) so obstoječe stavbne strukture v neposrednem vplivnem območju, v radiju do 100 m.

Orientacija stavbe

(9) je smer slemena osnovne strehe stavbe, ta je vzdolžna glede na tlorisno geometrijo stavbe.

Posebni arhitekturni elementi stavbe

(10) so balkon, gank, loža, nadstrešek, zunanje stopnišče, vetrolov ter strešni izzidek nad vhodom.

Strehe z naklonom

(11) Dvokapna streha je tip strehe, pri kateri sleme poteka po daljši stranici stavbe z naklonom strešnih površin med 16° in 25°, praviloma krita z eno vrsto kritine. Izjemoma je dopusten naklon strešnih do 35°, če se v upravnem postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo dokaže, da ne povzročajo negativnih vplivov v okolju. Naklon naj se v okviru tega prilagaja naklonom streh v območju okoliške stavbne strukture. Dopustni so zamiki kapi in slemen.

(12) Enokapna streha ima le eno kap oziroma eno strešno površino. Naklon strešnih površin naj bo do 25°.

(13) Štirikapna ali večkapna streha je tip strehe z naklonom z vsaj štirimi strešinami. Kapi strehe so na isti višinski koti. Naklon strešnih površin naj bo med 16° in 25°.

Ravna streha

(14) je oblikovana s strešnim vencem (brez vidnih naklonskih strešin). Pri oblikovanju ravne strehe naj bodo vidni elementi tipa ravne strehe na celotni stavbi enaki. Lahko je oblikovana kot pohodna terasa ali streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem (zelena streha). Če je zelena streha v neposrednem stiku z raščenim terenom, se površina zelene strehe upošteva pri izračunu faktorja zelenih površin (FZP).

Strešni venec

(15) je arhitekturno oblikovan stik strehe in fasade, vključno z vsemi instalacijskimi ureditvami (odvodnjavanje, strelovod itd.).

Velikostni red

(16) je priporočljivo merilo velikosti za opredelitev novih površin zemljišč namenjenih gradnji. Za obstoječe ne velja.

3.1.2.0 Namenska raba

31. člen

(namenska raba)

V OPN je določena namenska raba vseh zemljišč v občini. V skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) – v nadaljevanju: Pravilnik (v prilogi 1) je po spodaj navedenih opredelitvah prikazana na karti _223_eup_pnrp_pip izvedbenega dela OPN.

+---------------------------------------------------------------+
|I. Območja stavbnih zemljišč                                   |
+------------------------------------+--------------------------+
|Osnovna namenska raba prostora      |Podrobnejša namenska raba |
|                                    |prostora                  |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|Oznaka    |Opis                     |Oznaka  |Opis             |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|S         |območja stanovanj        |SS      |stanovanjske     |
|          |                         |        |površine         |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|          |                         |SK      |površine         |
|          |                         |        |podeželskega     |
|          |                         |        |naselja          |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|C         |območja centralnih       |CU      |osrednja območja |
|          |dejavnosti               |        |centralnih       |
|          |                         |        |dejavnosti       |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|          |                         |CD      |druga območja    |
|          |                         |        |centralnih       |
|          |                         |        |dejavnosti       |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|I         |območja proizvodnih      |IP      |površine za      |
|          |dejavnosti               |        |industrijo       |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|          |                         |IG      |gospodarske cone |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|          |                         |IK      |površine z       |
|          |                         |        |objekti za       |
|          |                         |        |kmetijsko        |
|          |                         |        |proizvodnjo      |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|B         |posebna območja          |BT      |površine za      |
|          |                         |        |turizem          |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|Z         |območja zelenih površin  |ZS      |površine za      |
|          |                         |        |oddih, rekreacijo|
|          |                         |        |in šport         |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|          |                         |ZD      |druge urejene    |
|          |                         |        |zelene površine  |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|          |                         |ZK      |pokopališča      |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|P         |območja prometnih površin|PC      |površine cest    |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|          |                         |PŽ      |površine železnic|
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|          |                         |PO      |druge prometne   |
|          |                         |        |površine         |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|E         |območja energetske       |        |                 |
|          |infrastrukture           |        |                 |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|O         |območja okoljske         |        |                 |
|          |infrastrukture           |        |                 |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|A         |površine razpršene       |        |                 |
|          |poselitve                |        |                 |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|          |razpršena gradnja        |        |                 |
+---------------------------------------------------------------+
|II. Območja kmetijskih zemljišč                                |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|K1        |najboljša kmetijska      |        |                 |
|          |zemljišča                |        |                 |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|K2        |druga kmetijska zemljišča|        |                 |
+---------------------------------------------------------------+
|III. Območja gozdnih zemljišč                                  |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|G         |gozdna zemljišča         |GP      |gozd s posebnim  |
|          |                         |        |namenom          |
+---------------------------------------------------------------+
|IV. Območja voda                                               |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|V         |površinske vode          |VC      |celinske vode    |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|VI        |območje vodne            |        |                 |
|          |infrastrukture           |        |                 |
+---------------------------------------------------------------+
|V. Območja drugih zemljišč                                     |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|L         |območja mineralnih       |LN      |površine         |
|          |surovin                  |        |nadzemnega       |
|          |                         |        |pridobivalnega   |
|          |                         |        |prostora         |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+
|OO        |druga območja            |        |                 |
+----------+-------------------------+--------+-----------------+

3.1.3.0 Način urejanja

3.1.3.1 Način urejanja na območjih enot urejanja prostora

32. člen

(splošne določbe o načinu urejanja EUP)

(1) OPN določa urejanje po EUP z opredelitvijo meje, namenske rabe, določili PIP in OPPN. DPN in občinski podrobnejši izvedbeni akti (OPPN), ki ostanejo v veljavi, so v OPN le povzeti. Na takšnem območju EUP ostanejo v veljavi vsa določila dotičnega PIA.

(2) Za celotno območje občine je opredeljena mreža EUP. Prostorski izvedbeni pogoji, skupaj z varovanji in drugimi vsebinami OPN, kot pravna norma določajo merila in pogoje za vse vrste posegov za vse EUP. Tako predpisujejo merila in pogoje razmerij za EUP glede parcelacije, priključevanja na javno infrastrukturo, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstva kulturne dediščine ter načina umeščanja stavb glede lege, velikosti in oblikovanja na tak način in tako natančno, da je v tem delu akt podlaga za pridobitev upravnih dovoljenj za posege v prostor.

(3) Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) so ločeno opredeljeni za območja stavbnih zemljišč in za preostali prostor občine zunaj območja stavbnih zemljišč (opredeljen v EUP KGV), za območje javnega prostora in gradnje GJI ter posebej za območja varovanj v prostoru.

33. člen

(PIP v EUP zunaj območij stavbnih zemljišč – EUP KGV)

Območje celotne občine zunaj območij stavbnih zemljišč pokriva EUP z oznako KGV. Znotraj EUP KGV so ob splošnih merilih opredeljena podrobnejša merila in pogoji za posege na dele EUP KGV glede na vrsto namenske rabe in sicer na kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodne površine in druga zemljišča (torej vsa nestavbna zemljišča), z izjemo prometnih površin. Opredelitve so prostorsko vezane na opredelitve PNRP – po posameznih vrstah namenske rabe v sloju podrobnejše namenske rabe, ki je prikazan na karti osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip).

Znotraj EUP KGV so tudi podobmočja EUP KGV za katere so določena posebna merila in pogoji urejanja (PIP), in sicer za:

– ek – površine mineralnih surovin, LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora – eksploatacija (v 50. členu),

– vg – varovalni gozd (v 51. členu),

– re – rekreacija (v 52. členu),

– pp – varovanje lokacij za pokope prebivalstva v primeru naravnih in drugih nesreč (v 53. členu),

– pz – varovanje lokacij za pokope živali v primeru naravnih in drugih nesreč (v 54. členu),

– ru – varovanje lokacij za odlaganje ruševin v primeru naravnih in drugih nesreč (v 55. členu),

– sk – sanacija kamnoloma (v 56. členu),

– va – varovanja mineralnih surovin (v 57. členu),

– op – varovanje lokacij za odvzem plavja (v 58. členu), dz – začasne deponije (58.a člen),

– enote razpršene gradnje (ERG – fundusi stanovanjskih in drugih stavb) (v 59. členu).

34. člen

(PIP v EUP stavbnih zemljišč)

(1) Merila in pogoji urejanja na območjih stavbnih zemljišč so določeni v EUP, ki na podlagi strokovnih podlag opredeljujejo prostorske enote z enakimi razvojnimi značilnostmi in usmeritvami. EUP je območje enotne zazidave z enotnimi prostorsko izvedbenimi pogoji. Členitev prostora po EUP je prikazana na karti »3.1 – Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(2) Za ta namen so v odloku določeni:

– pomeni izrazov,

– splošna merila in pogoji urejanja v EUP,

– podrobnejša merila (PIP) za posamezne PNRP s tipi EUP glede dopustnih dejavnosti, dopustnih tipov objektov, organizacije prostora ter urbanističnega oblikovanja,

– podrobnejša merila (PIP) za tipologijo in oblikovanje stavb in

– specifikacija EUP s posebnimi merili urejanja.

3.1.3.2 Način urejanja na območjih z določenimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN)

35. člen

(splošne usmeritve za OPPN)

(1) Na območjih, za katere je predvidena priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), so do sprejetja dopustni posegi v skladu s 63. in 85. členom, po sprejetju takšnega akta pa le posegi v skladu z njegovimi določili. Usmeritve, ki so v tem OPN določene za predvidene OPPN, so pri njegovi izdelavi obvezujoče glede koncepta ureditve in namembnosti območja urejanja. OPPN se lahko, glede na opredeljeno območje urejanja, pripravlja in sprejema tudi za del območja oziroma po fazah. Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka.

Sprememba OPPN in OPPN za območja, ki s tem odlokom niso posebej določena

(2) Predvideni OPPN se na podlagi utemeljenih pobud lastnikov večine zemljišč oziroma znanega investitorja ali občine lahko spremeni oziroma se opredeli nov. To je mogoče kolikor spremenjen oziroma nov OPPN ni v nasprotju z odlokom OPN in UN. Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka.

(3) OPPN je možno pripraviti tudi v naslednjih primerih: za območja, na katerih se sanira stanje in posledice naravnih in drugih nesreč, zagotavlja dostop do gradbenih parcel in njihovo komunalno urejanje, za dele ali celoto omrežij, naprav in objektov GJI, s katerimi se zagotavlja delovanje obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za načrtovanje urejanja površin, ki so javno dobro potrebno za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb v občini ter za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij. Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka.

(4) OPPN je praviloma potrebno izdelati za območje, kjer se načrtuje gradnja več kot deset stanovanjskih objektov ali za območje, kjer je potrebno urediti novo parcelacijo (za gradnjo objektov) ter javni dostop, in sicer na površinah, ki presegajo 1,0 ha. Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka.

(5) Pred pričetkom priprave OPPN je potrebno izdelati dopolnilne strokovne podlage – na vsaj taki ravni poglobljenosti in takih metodoloških izhodiščih, kot so pripravljene za OPN. Pri tem je potrebno eventualne različnosti od obstoječih strokovnih podlag pokazati in utemeljiti kot spremenjena stališča – upoštevajoč merila znanstveno raziskovalnega dela. Za OPPN in DPN, ki posegajo na EUP izjemnih krajin in drugih območij prepoznavnosti prostora, se v okviru strokovnih podlag obvezno preveri vplive na podobo krajine ter poda usmeritve za omilitev vplivov na krajino ter ohranjanje njene identitete.

(6) V primeru, da se izdeluje OPPN le za del predvidenega območja, morata biti novo območje in ostanek funkcionalno prostorsko zaokrožena. Poleg tega morajo biti dopolnilne strokovne podlage izdelane za celotno območje v OPN predvidenega OPPN. Prav tako morajo biti za celotno območje izdelane tudi rešitve prometne in gospodarske javne infrastrukture.

Način pridobitve rešitev urbanistično-arhitekturnih ureditev

(7) Strokovne rešitve urbanistično-arhitekturnih ureditev za območje OPPN se lahko pridobijo tudi z urbanistično arhitekturnim natečajem ali z izdelavo variantnih rešitev. Postopek pridobitve rešitev se predpiše v sklepu o pripravi OPPN.

3.1.4.0 Varovanja

36. člen

(varovanja v prostoru)

Pri posegih v prostor se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb.

37. člen

(splošni pogoji varovanja kulturne dediščine)

(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: KD). To so kulturni spomeniki in spomeniška območja, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine in registrirane enote KD z vplivnim območjem, ki so bile vpisane v register nepremične kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka. KD je razvidna iz prikaza stanja prostora in drugih uradnih evidenc.

(2) Na območjih KD veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor skupni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine določenih v 38. členu.

(3) V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s skupnimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(5) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(6) Za posege, vključno z vzdrževalnimi deli, v kulturni spomenik, spomeniško območje, vplivno območje kulturnega spomenika in spomeniškega območja, varstvena območja dediščine ali registrirane enote dediščine z vplivnim območjem, ki je bila registrirana do dne uveljavitve tega odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(7) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave v območju kulturnega spomenika, spomeniškega območja, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine, je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti podrobnejše podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(8) Za odstranitev objekta varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine je treba pridobiti soglasje za raziskave in odstranitev dediščine po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

(9) Za kulturne spomenike, spomeniška območja in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, spomeniško območje in njihovo vplivno območje veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.

(10) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(11) Za registrirano enoto kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni spomenik in ni varstveno območje velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovano vrednoto ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni v tem členu. Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo, poleg določb prejšnjega odstavka tega člena, tudi dodatni prostorski izvedbeni pogoji kot jih določajo varstveni režimi za posamezne podvrste dediščine in so določeni v 37. členu.

(12) Pri projektiranju in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov je potrebno na območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati režime in usmeritve, ki veljajo zanje. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti zaradi katerih so objekti in območja zavarovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.

(13) Pri načrtovanju objektov in zunanjih ureditev v neposredni bližini enot KD se mora upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednosti kulturne dediščine.

(14) V območju registriranih enot kulturne dediščine naj se praviloma ne postavlja večnamenskih kioskov, v ta namen se uporabijo obstoječi opuščeni objekti kulturne dediščine. Kadar teh možnosti ni, ali gre le za začasno rešitev (prireditve, sezonska raba ipd.) je postavitev kioska dopustna pod pogoji in ob soglasju pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V območjih kulturne dediščine postavitev steklenjakov (rastlinjakov) ni dopustna. Prav tako naj se bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskih storitvam, relejna hišica in tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk praviloma izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine – če ni druge rešitve je možna postavitev na njihovem robu.

(15) Ob energetski sanaciji objektov kulturne dediščine naj bodo posegi prilagojeni značilnostim objekta tako, da se v največji možni meri ohranja prvotna zasnova fasad in drugih stavbnih elementov. Struktura, tekstura in barva zaključnega sloja fasadne obloge morajo imeti enake lastnosti kot prvotna fasada.

38. člen

(pogoji in usmeritve za varovanje posamezne zvrsti kulturne dediščine)

Arheološka dediščina

(1) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline ali spremenil njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:

– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

– poglabljati dna vodotokov ter jezer,

– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in

– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilce reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev arheološkega najdišča.

(2) V posamezna registrirana arheološka najdišča so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta, ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

– če ni možno najti drugih rešitev,

– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo in

– če gre za namakanje, melioracije in nezahtevne agromelioracije.

(3) Pri posegih večjih razsežnosti (območja izvedbenih prostorskih načrtov oziroma območja, ki predstavljajo območja poselitve), ki so v celoti, delno ali v neposredni bližini registriranega arheološkega najdišča, se zagotovi arheološki pregled na celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke dediščine. Na vedutno izpostavljene enote arheološke kulturne dediščine se ohranjajo pogledi iz okolice.

(4) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo.

(5) Ne glede na določila tega odloka je potrebno v primeru odkritja nove kulturne dediščine o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(6) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

Stavbna dediščina

(7) Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so: tlorisna, višinska ter konstrukcijska zasnova, osnovno gradivo oziroma osnovni gradbeni materiali, oblikovanost zunanjščine (arhitekturna členitev, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli – arhitekturne poslikave in freske, reliefi itd. Vzpostavitev novih arhitekturnih elementov ni dopustno. Na fasadah ni dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav ( kolikor ni možno drugače, jih je potrebno locirati na sekundarne fasade ter oblikovno vklopiti v objekt). Ob tem se varuje pripadajoč zunanji prostor – dvorišče z niveleto, nivo poti in cest ob objektih dediščine ter lega in oblikovanje pripadajočih stavb ter zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. Varuje se pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), celovitost dediščine v prostoru – v okolici objekta niso dopustni posegi, ki bi zmanjševali prostorsko kvaliteto ali funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine (npr. postavitev reklamnih panojev, energetskih naprav, vertikalnih silosov ipd). V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli (delna ali celovita prenova).

Naselbinska dediščina

(8) Za registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so: naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja), odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Kulturna krajina

(9) Za registrirano kulturno krajino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote kot so: krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine), značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice …), odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.

Memorialna dediščina

(10) Varuje se avtentična lokacija, materialna substanca in fizična pojavnost enote dediščine.

Varuje se vsebinski in prostorski kontekst območja dediščine z okolico (vedute na enoto dediščine). Na območjih enot memorialne dediščine ni dovoljena gradnja ali postavljanje enostavnih objektov in infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske omarice, hidranti ...), razen objektov, ki so namenjeni potrebam in prezentaciji dediščine. Komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območjem memorialne dediščine. V memorialno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli.

Območje druge dediščine

(11) Za območja druge dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so: materialna substanca, ki je še ohranjena, lokacija in prostorska pojavnost, vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

Sakralna dediščina

(12) Na sakralnih objektih so dopustni samo posegi, ki se nanašajo na sakralno dejavnost. Pozidava drugih objektov ni dopustna.

Vplivna območja

(13) Vplivna območja so območja varstva, v katerih je ob posegih potrebno upoštevati sledeče usmeritve: ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo, ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante, ohranjati večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin, ob kulturni dediščini upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine, usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto, pospeševati izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo, usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov, preprečiti spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih, pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev, ni dopustno spreminjati nivelete (kote in oblike) terena.

Varstvo vojnih grobišč

(14) Na območju občine se nahajajo tri grobišča borcev narodnoosvobodilne vojne (Prilesje pri Plavah, Anhovo, Avče), tri grobnice borcev narodnoosvobodilne vojne (Morsko, Kanal, Kal nad Kanalom), avstroogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne v Kalu nad Kanalom in italijansko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne v Avčah.

(15) Na vojnih grobiščih je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente in izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.

39. člen

(varovanje naravnih dobrin in ustvarjenih kvalitet prostora, zdravja ljudi ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

Varovanje kmetijskih zemljišč

(1) Rodovitna zemlja se po izvedenih gradbenih posegih uporabi za izboljšanje kmetijskih zemljišč, za sanacijo degradiranih območij in urejanje zelenih površin, razen kadar se rodovitna zemlja uporabi za ureditev okolice objekta, grajenega na mestu, kjer je bila odrinjena.

(2) V primeru eventualne nesreče je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepanje za preprečitev onesnaženosti tal oziroma kmetijskih zemljišč in rastlin, pri čemer je posebno pozornost potrebno nameniti preprečevanju onesnaženosti v predelih kmetijske pridelave. Med gradnjo dovoznih cest do objekta se morajo vozila v največji meri izogibati manipuliranju na sosednjih kmetijskih zemljiščih. Eventualno potrebni posegi na sosednjih kmetijskih zemljiščih naj se izvedejo tako, da bo vpliv nanje čim manjši, v primeru degradacije kmetijskih zemljišč v času gradnje pa je potrebno izvesti njihovo sanacijo in rekultivacijo. Na površinah, kjer so načrtovani dopustni začasni objekti za izvedbo dopustnih posegov se po dokončanju del vzpostavi prejšnje stanje, potrebno je zagotoviti zadostno število prehodov za kmetijsko mehanizacijo na območju predvidenih gradenj.

(3) V primeru umeščanja novih oziroma večjih dopustnih infrastrukturnih objektov v kmetijski prostor se jih umešča tako, da se kar najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča ter se zagotovi ustrezen odmik od le-teh. Na območjih predvidenih posegov naj se do izvedbe posegov ohranja kmetijska raba zemljišč. Na najboljša kmetijska zemljišča (oziroma trajno varovana kmetijska zemljišča) se poseg izvede šele, ko so izkoriščene možnosti uporabe drugih zemljišč nekmetijske rabe in zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko rabo. Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka.

Varovanje gozdov

(4) Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena minimalna škoda na tleh in rastju. Pri izvajanju posegov je potrebno preprečiti nastajanje erozijskih žarišč in zagotoviti čim manjšo vidnost posegov. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. Pred začetkom gradnje je potrebno obvestiti Zavod za gozdove Slovenije, da se drevje za krčitev označi in posek ustrezno evidentira. V času gradnje je prepovedano poseganje v gozdove izven območja gradnje ter odlaganje materiala v gozdove.

(5) Potrebno je ohranjati prehodnost gozdnih prometnic. Pogoji gozdne proizvodnje ne smejo biti poslabšani. Z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Vse površine, ki bodo med gradnjo poškodovane, se morajo sanirati takoj (prva sadilna sezona). Morebitne nove zasaditve morajo temeljiti na obstoječi vrstni sestavi in avtohtonih značilnih oblikah vegetacije. Gozdni rob je potrebno sanirati tako, da je le-ta iz avtohtonih grmovnih drevesnih vrst, prednost naj ima potencialna vegetacija. V prečnem prerezu naj se gozdni robovi stopničasto dvigujejo.

(6) V času izvedbe plana je potrebno za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor pridobiti soglasje Zavoda za gozdove RS. Na območju stavbnih zemljišč, kjer je v naravi še gozd, se z gozdom gospodari v skladu z veljavnimi predpisi o gozdovih in gozdarstvu do izdaje gradbenega dovoljenja. Krčitev gozda se lahko izvede šele po izdaji gradbenega dovoljenja, ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede ZGS.

(7) Krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, ni dopustno. Zasipavanje vodnih izvirov v gozdu ni dopustno. Na strmih predelih s poudarjeno varovalno funkcijo je potrebno zagotavljati stalno pokritost tal z vegetacijo.

(8) Ohranjati je potrebno večje gozdne komplekse, večji posegi vanje niso dopustni. Raba in vzdrževanje večjih lesnoproizvodnih kompleksov mora potekati skladno z gozdnogospodarskimi načrti.

(9) V okolici pomembnejših vodnih virov je potrebno ohraniti naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.

(10) Na območju varovalnih gozdov so dopustni le posegi v skladu z gozdnogospodarskim načrtom in veljavnimi predpisi o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd.

Varovanje voda

(11) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost.

(12) Pri načrtovanju objektov in drugih ureditev na poplavnih območjih je potrebno izdelati karte poplavne in z njo povezane erozijske nevarnosti ter jih razmestiti tako, da objekti in ureditve ne bodo ogroženi in ne bodo vplivali na povečanje ogroženosti drugih območij.

(13) Na EUP stavbnih zemljišč na območjih poplavne nevarnosti so dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih. Na površinah nezazidanih stavbnih zemljišč na območjih poplavne nevarnosti so drugi posegi in nove gradnje dovoljeni le, če se s predhodno izdelano hidravlično hidrološko študijo, izdelano v skladu s predpisi izkaže, da gradnja ali drug poseg ne bo povzročil povečanja poplavne ali erozijske nevarnosti.

(14) Med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo niti v tla z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine, ki spremenijo osnovne lastnosti vode. V času gradnje je potrebno spremljati kakovost voda in prilagoditi dinamiko izvajanja gradbenih del vremenskim razmeram in vodostaju. Posege v vodotoke je potrebno izvajati tako, da v vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. Zagotoviti je treba ekološko sprejemljiv pretok na vseh prizadetih vodotokih v času gradnje in po njej.

(15) Komunalne in padavinske odpadne vode se odvaja v omrežje javne kanalizacije na območjih opremljenih z javno kanalizacijo in na območjih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena, v skladu s predpisom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.

(16) Odpadne tehnološke vode naj se čisti na izvoru, tako da bodo ustrezale s predpisi določenim mejnim koncentracijam za izpuste v kanalizacijo oziroma vodotoke.

(17) Komunalne čistilne naprave morajo imeti ustrezno stopnjo čiščenja, tako da emisija snovi iz čistilnih naprav ne bo presegala mejne vrednosti določene s predpisom o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, predpisom o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav ter predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(18) Padavinske vode iz obravnavanih območij je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Če ponikanje vode ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah.

(19) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest in drugih utrjenih površin mora biti usklajena s predpisom o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(20) Za kmetovanje na območjih kmetijstva, predvsem glede rabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojenja, je z vidika kemijskega in biološkega stanja voda bistveno, da je v skladu s predpisi o zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju in o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Pri izvajanju kmetijske prakse naj se dosledno upošteva omejitve na območju priobalnega pasu predpisane ob vodotokih 1. in 2. reda glede prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil in obveznosti glede vzdrževanja in čiščenja obrežne vegetacije.

(21) Na območju kopalnih voda je potrebno zagotoviti ustrezno kakovost kopalne vode. Potrebno je upoštevati predpis o upravljanju kakovosti kopalnih voda.

(22) Na območju površinskih kopov je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje z meteorno in tehnološko vodo, ki je lahko močno obremenjena z drobnimi delci.

(23) Ohranja naj se obrežno rastje ne glede na namensko rabo na območju vodotoka in priobalnega zemljišča. Posege v strugo in v vegetacijski pas ob vodotokih pri izvajanju del za varovanje voda in del na podlagi koncesije za izkoriščanje vodne energije se izvaja tako, da se ohrani obrežna vegetacija v širini vsaj 5,0 m (predvsem drevesa, grmičevje in visoke steblike), na obeh straneh struge.

(24) V času gradbenih del ob in v vodotoku je potrebno zagotoviti, da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti.

Varovanje vodnih virov

(25) Posegi na območjih zavarovanih virov pitne vode se izvajajo v skladu s predpisi s tega področja. Varstvena območja vodnih zajetij in drugih vodnih virov so določena s predpisi države o varstvu virov pitne vode. Območja zavarovanih virov pitne vode so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu.

(26) Za vse posege v varstvenih pasovih, ki jih ta akt omogoča in dovoljuje, mora za izdajo dovoljenja za poseg v prostor investitor izpolniti pogoje in zahteve, kot jih določajo predpisi s področja varstva virov pitne vode.

(27) Na tretjem vodovarstvenem območju je dopustno graditi objekte ali naprave 2,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če je v času gradnje ali obratovanja treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje. V drugem vodovarstvenem območju gradnja stavb ni dovoljena v primeru, ko bi se z gradnjo stavb ali naprav zmanjšala prostornina vodonosnika, presekal tok podzemne vode ali zmanjšala nepropustna zaščitna plast nad vodonosnikom. Na prvem vodovarstvenem območju je dovoljena le gradnja objektov in naprav za črpanje, čiščenje in obdelavo pitne vode.

(28) Zaradi varovanja virov pitne vode je način kmetovanja treba prilagoditi režimom na vodovarstvenih območjih. Dosledno je treba upoštevati časovna obdobja, v katerih je gnojenje z določenim gnojilom prepovedano. Gnojenje je treba omejiti v skladu z dobro kmetijsko prakso, ki mora upoštevati okoljevarstvene lastnosti, kot so tip tal, nagib zemljišč, klima, padavine oziroma namakanje, raba tal in kolobar, predvidene potrebe kultur po dušiku z upoštevanjem zalog dušika v tleh, mineralizacije in vnosa z gnojili. V skladu z režimi na vodovarstvenih območjih je treba urediti odvajanje komunalnih vod in onesnaženih vod iz kmetijskih gospodarstev (gnojne jame, gnojišča itd.).

(29) Za zajetja, ki nimajo urejene priprave vode oziroma le-ta ni zadostna, je potrebno urediti ustrezno pripravo vode, uvesti HACCP sistem. Vodna zajetja se redno vzdržujejo in čistijo.

Varovanje območij mineralnih surovin

(30) Mineralne surovine se varujejo kot naravni vir. Posegi se na območjih varovanja mineralnih surovin lahko izvajajo le za potrebe raziskovanja naravnih virov v skladu z določili 57. člena tega odloka in na način, določen s predpisi s področja rudarstva.

Varovanje in ohranjanje narave

(31) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev na območjih ohranjanja narave se upoštevajo izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in varovanih območij (zavarovanih in Natura 2000 območij) ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, kot so opredeljena v naravovarstvenih smernicah, ki jih je izdelal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. K projektni dokumentaciji je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje, ki ga izda pristojno ministrstvo, k posegom v naravo na Natura 2000 območjih in zavarovanih območjih pa dovoljenje za poseg v naravo, ki ga izda upravna enota. Območja varovanja narave (območje Natura 2000, zavarovana območja, naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembna območja) so grafično prikazana v prikazu stanja prostora.

(32) Pri območjih načrtovane namenske rabe, pri katerih se praviloma sicer načrtuje osvetljevanje, naj se zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) območja ne osvetljuje ali predvidi razsvetljavo v čim manjšem obsegu. Osvetljevanje se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

(33) Pri območjih načrtovane namenske rabe, kjer se posega v vegetacijo in odstranjevanje lesne zarasti je potrebno lesno zarast odstraniti le v najnujnejšem obsegu in izven gnezditvenega obdobja ogroženih in zavarovanih vrst ptic. Morebitno poseganje v vegetacijo in odstranjevanje lesne zarasti naj se izvaja od 1. avgusta do 1. marca.

(34) V primerih, kjer se pri prenovi objektov ugotovijo morebitna kotišča, prezimovališča ali počivališča ogroženih netopirjev na podstrehah objektov, se z deli začasno prekine in o najdbi obvesti pristojno organizacijo za ohranjanje narave. Kolikor je ugotovljeno, da se v/na podstrehah posameznega objekta zbirajo breje in doječe samice netopirjev s svojimi mladiči, naj se obnova ne izvaja v času od konca aprila do začetka septembra. Pri obnovi stavb, v katerih se nahajajo netopirji, naj se ohranjajo strukture, ki zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na lokaciji (preletne odprtine, notranje strukture).

(35) Na območju občine je evidentiranih več vrst je zavarovanih s habitatno direktivo in s predpisom o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Struge, obrežja, dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Ohranja se obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti na vodotoku se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Ohranja se osenčenost oziroma osončenost struge in brežin vodotokov. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih rib. Odvzem plavin in drugi posegi v drstišča so prepovedani.

(36) Odvzem plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja na podlagi dovoljenj v skladu s predpisi s področja varstva voda in na način, da se bistveno ne spreminjajo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali.

(37) Pri pripravi OPPN se predhodno preveri, če na območju ni habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo in niso habitat živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene in zavarovane.

(38) Pri posegu na območje naravne vrednote se upoštevajo pravila ravnanja za varstvo naravnih vrednot, ki so določena v predpisu o določitvi in varstvu naravnih vrednot. Vsi posegi v območje naravnih vrednot morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave. Med naseljem in varovanim območjem naj se ohranja tamponska cona (odprti prostor, zeleni pas), ki bo omilil dejanske vplive naselja na ekološke razmere habitatov z visoko naravovarstveno vrednostjo.

(39) Preprečuje se odlaganje vseh vrst odpadkov v naravi. Obstoječa nelegalna odlagališča se sanira.

(40) Med zemeljskimi deli lahko pride do odkritja potencialnih geoloških naravnih vrednot (minerali, fosili, tektonske strukture) in podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot (jame, brezna). Na podlagi 47. člena ZON (Uradni list RS, št. 96/04 – ZON-UPB2) je lastnik zemljišča na katerem je bil najden mineral ali fosil, ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe, dolžan omogočiti raziskavo nahajališča. Najdbe mineralov ali fosilov mora najditelj prijaviti ministrstvu. Hkrati mora najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo. Enako velja v primeru najdb jamskih objektov v skladu z 22. členom Zakona o varstvu podzemnih jam (Uradni list RS, št. 2/04).

(41) Na območju Soške doline v ravninskem delu naj se pred vsakim dopustnim posegom, kjer se bodo površine pozidale (vključno s površinami za šport), območje pregleda konec februarja/začetek marca zaradi možne prisotnosti dvocvetnega žafrana (Crocus biflorus ssp. biflorus). V primeru najdbe se osebke presadi na primerne lokacije (transplantacija). Enako velja za nagubanolistno ščetinko (Oplismenus undulatifolius), predvsem na delih, kjer uspeva nitrofilna vegetacija, za to vrsto pa velja pregled od poletja do jeseni.

(42) Parkovne in druge zasaditve, se izvajajo in načrtujejo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora.

(43) Pri gradnji in obnovi mostov za premostitve vodotokov naj se gradnja načrtuje in izvaja tako, da se pod mostom zgradijo suhe police (vsaj enostransko). Polica mora biti tudi v času najvišjih voda na suhem (vsaj 15 cm nad najvišjim nivojem vode) ter dostopna po kopnem s klančino in primerno prehodna za vidro ter druge sesalce, širina vsaj 50 cm, svetla višina nad polico vsaj 60 cm, ki vidri omogoča enostaven prehod, dostopna pa mora biti tudi iz vode (npr. preko klančine ali primernih stopnic). Uporaba cilindričnih prepustov oziroma kanalov naj se ne uporablja, niti za najmanjše vodotoke ne, saj predstavljajo nevarnost za vidre, lahko pa se uporabljajo kvadratni prepusti /kanali s polico vsaj na eni strani.

(44) Pri načrtovanju in gradnjah prometnic naj se omogočijo prehodi za živali (dvoživke, divjad). Morebitne obstoječe črne točke povozov (predvsem dvoživk) se ob selitvah (spomladi in jeseni) ustrezno opremi z zaščitnimi ograjami, dvoživke se v tem obdobju prenaša čez prometnice ali pa se jih usmeri v primeren podhod (če je možno se dodatne podhode tudi izgradi).

(45) Nadzemne elektroenergetske in komunikacijske vode naj se obnovi ali gradi v izvedbi, ki je primerna za ptice (podzemno polaganje vodov, pri nadzemnih stebrih izolatorji obrnjeni navzdol) in preprečuje električne udare in pomore ptic. Intenzivna gradbena dela naj se izvajajo izven gnezditvene sezone ptic (gnezditve potekajo od meseca marca do konca avgusta).

(46) Na območju NV in EPO Soča ni dovoljena nadelava novih poti in postavitev objektov. Obstoječe obrežne vegetacije se ne odstranjuje. V primeru zasaditev se uporablja avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo. Vzdolž reke se odstranjuje invazivne vrste, predvsem bambus, ki se ponekod že razrašča ob reki (Plave).

Varovanje krajine

(47) Ob poseganju v območja krajinske prepoznavnosti je treba upoštevati in ohranjati tiste značilnosti, zaradi katerih je določeno območje spoznano za vredno ohranjanja. Ohranjati je potrebno obstoječe prostorsko razmerje med kmetijskim, poselitvenim, gozdnim in vodnatim prostorom. Ohranjajo naj se posebno vredna krajinska območja in prvine prepoznavnosti krajine (vidnost posameznih znamenj v prostoru, prvobitni težje dostopni predeli, posebne reliefne oblike, oblike dolin kot posebne krajinske in morfološke enote, parcelacija v logičnih vzorcih s prevzemanjem razmerja v zgradbi sedanje kulturne krajine ipd.).

(48) V čim večji meri naj se ohranjajo obmejki, živice. Pri umeščanju dopustnih objektov, namenjenih kmetijski rabi, je treba upoštevati smernice za varstvo kulturne dediščine. Na območju naselbinske kulturne dediščine postavitev rastlinjakov in steklenjakov ni dovoljena.

(49) Na posameznih krajinskih območjih in delih kakovostne kulturne krajine so dovoljene le gradnje, ki so za osnovno rabo območja potrebne oziroma z njo povezane. Skladnost gradnje z merili kakovosti posamezne kulturne krajine je določena z merili gradnje po posameznih EUP in podobmočjih EUP KGV. V fazi gradnje se pri vseh posegih izvaja sprotna sanacija v skladu z usmeritvami.

(50) Na robovih območij površinskih kopov mineralnih surovin na PNRP LN naj se ohranja oziroma vzpostavi pas vegetacije, ki služi kot vizualna zaščitna bariera, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. Pri sanaciji opuščenih kopov mineralnih surovin naj se končno oblikovanje reliefa prilagodi okoliškemu terenu.

(51) Pri posegih v odprto krajino se obstoječo drevnino (živice, zaplate gozdov, skupine dreves, posamezna drevesa) ohranja in vključuje v predvidene programske dejavnosti v največji možni meri. Ohranja se drevesna oziroma grmovna zarast znotraj kmetijskih zemljišč in ob vodotokih.

(52) Pri umeščanju daljnovodov in drugih linijskih infrastrukturnih objektov je potrebno z ustreznimi ureditvami zagotoviti, da nadzemni deli objektov in naprav ne bodo degradirali najpomembnejših vedut, tekstur v prostoru kulturne krajine ter oblikovanih dominant (npr. cerkve). Tovrstni stolpni objekti (npr. drogovi) naj bodo v krajini v največji možni meri nevtralizirani – npr. z izčiščeno formo, z nerefleksnimi površinami in v svetlo kovinsko sivi barvi.

(53) Ohranja se vedute in sekvence pogledov na prostorske dominante (Korada, Kanalski Kolovrat, Sv. Gora) in druge vidno izpostavljene elemente v prostoru (cerkve).

Varovanje tal

(54) Ob izvajanju del v okviru predvidenih dopustnih posegov je potrebno narediti vse, da se ne poškodujejo sosednja zemljišča. Preprečiti je potrebno izlive nevarnih snovi v tla ter ob eventualni nesreči zagotoviti takojšnje ukrepe, preprečiti onesnaženje tal, pri čemer je posebno pozornost potrebno nameniti preprečevanju onesnaženosti v predelih zemljišč za kmetijsko pridelavo. Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka.

(55) Gradbeni stroji in transportna vozila morajo biti tehnično brezhibni ter z gorivom oskrbovani na drugih, za to primernih mestih. V primeru razlitja nevarnih snovi iz delovne mehanizacije je potrebno lokacijo takoj sanirati. Na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine. Nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano. Zagotoviti je potrebno ureditev ploščadi za parkiranje delovnih strojev (nepropustna betonska ploščad, lovilci olj).

(56) Obvezna je sprotna sanacija in rekultivacija na območjih posegov, kjer obstaja nevarnost erozije. Na ogroženih območjih (plazljiva in erozijska območja) je treba omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov (sanacija aktivnih erozijskih območij in območij z veliko možnostjo plazenja tal) in z omejevanjem razvoja, sorazmerno stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka.

(57) Pri posegih na erozijska območja je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo. Na erozijskem območju je prepovedano poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin, krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov, zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, vlačenje lesa.

(58) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na tem območju je prepovedano: zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč; poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode; izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazljivost terena so novogradnje ter druga večja zemeljska dela možna le na podlagi analize stabilnosti terena.

Varovanje okolja in varovanje zdravja

(59) Prostorske ureditve in gradnja objektov ne smejo povzročati motenj in trajnih vplivov, ki presegajo meje, določene v predpisih s področja varovanja okolja in varovanja zdravja ljudi in živali. V primeru širitve posamezne dejavnosti, ki bi s širitvijo povzročila prekomerne vplive na okolje, je potrebno predhodno ali sočasno z gradnjo zagotoviti sanacijo vplivov v mejah skladnih s predpisi. Za posege, kjer je možnost in nevarnost večjega vpliva na okolje ali emisije nevarnih snovi v okolje, je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno dovoljenje pristojnega organa. O tem ali je za konkreten poseg v prostor presoja vplivov na okolje potrebna, presodi pristojni organ s področja varstva okolja ob podaji projektnih pogojev zanj.

(60) Obstoječe in predvidene proizvodne in industrijske dejavnosti se usmerja v prenovljeno gospodarsko cono Anhovo, s čimer se dolgoročno ustvarjajo prostorske enote z jasno oblikovano namembnostjo.

(61) Območja površinskih kopov na PNRP LN morajo praviloma biti ograjena (žična ograja, nasip). Dostopne poti do površinskega kopa je potrebno zagraditi z ustrezno zapornico, poleg tega je potrebno postaviti opozorilne table s trajnimi napisi prepovedi pristopa nepoklicanim in opozorilo o nevarnosti padca v globino.

(62) Gradnja stavb je dopustna samo na območjih poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne odpadne vode. Na območjih poselitve, ki ni komunalno opremljeno v skladu s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode je gradnja stavb dopustna, če je odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb zagotovljena skladno s predpisi.

(63) Z odpadki, ki bodo nastali pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objektov je potrebno ravnati v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih in ostalo veljavno zakonodajo s področja odpadkov. Gradbene materiale in druge odpadke, ki bodo nastali med rušenjem obstoječih objektov, je potrebno odlagati v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki. Pri izvajanju posameznih posegov je potrebno zagotoviti, da odvečni zemeljski in gradbeni materiali ter drugi odpadki ne bodo odloženi izven meja predvidenega posega. Vse odpadke, ki nastanejo pri vzdrževanju strojev (odpadna olja, naoljene krpe), ter druge nevarne odpadke je treba zbirati in oddati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki. Pri ravnanju z azbestnimi odpadki je potrebno upoštevati določila predpisa o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest.

(64) Ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se zagotovi v skladu z občinskim predpisom o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov. Imetnik mora odpadke do oddaje ali prepustitve v nadaljnje ravnanje skladiščiti ločeno in z njimi ravnati tako, da jih je mogoče obdelati. Prepovedano je med seboj mešati različne vrste nevarnih odpadkov ali nevarne odpadke z nenevarnimi odpadki, snovmi ali predmeti. Nevarni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče nevarnih odpadkov skladiščijo v ta namen zgrajenih in ustrezno varovanih skladiščih na območju, kjer so nastali.

Varstvo zraka

(65) Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka. Naprave in objekti pri obratovanju in uporabi v naseljih ne smejo povzročati prekomernega prašenja. Za zmanjšanje onesnaževanja zraka, ki ga povzroča promet, je treba za različna območja poselitve načrtovati kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Z njimi se v občini načrtno spodbuja oblike integralnega javnega potniškega cestnega prometa, racionalne oblike tovornega prometa, boljši standard peščevih in kolesarskih površin ter različne oblike umirjanja in izločanja prometa na poselitvenih območjih.

(66) Na območjih, kjer je zaznan pojav povečanja onesnaženosti zraka zaradi delovanja naprave ali objekta, mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvesti meritve onesnaženosti v skladu z zakonskimi zahtevami ter izvesti ustrezno zaščito oziroma sanacijo.

(67) Spodbuja se uporabo obnovljivih virov energije (uporaba lesne biomase, bioplina, sončne energije in energije vetra za lastne potrebe) in energetsko varčno gradnjo. Pri vseh novogradnjah, razen enostavnih in nezahtevnih objektov po Uredbi, se morajo upoštevati energetski standardi v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote, ki zmanjšujejo rabo energije in onesnaženosti zraka, v skladu z veljavnimi predpisi. Pri graditvi in obnovi objektov na stanovanjskih območjih (S), območjih centralnih dejavnosti (CU,CD), posebnih območjih namenjenih posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem (BT), območjih za gospodarske cone (IG) in industrijo (IP), se načrtujejo sistemi za ogrevanje ter zaščita zunanjih površin stavb, ki zagotavljajo učinkovito rabo energije in ne povečujejo onesnaženosti zraka. Pri posodabljanju in prestrukturiranju industrije se uvaja BAT tehnologijo, ravno tako velja za nove proizvodne obrate. Pri umeščanju novih dejavnosti v gospodarsko območje se umešča predvsem čisto industrijo oziroma se vsako dejavnost in predvidene emisije preuči z vidika kumulativnih vplivov z obstoječimi dejavnostmi na območju.

(68) Med izvajanjem gradnje je potrebno redno čiščenje in po potrebi vlaženje vozišč na javnih cestah, čiščenje tovornih vozil, zavarovanje tovora pred raznašanjem vetra in uporabljati tehnično brezhibno mehanizacijo.

(69) Za spremembo potovalnih navad v naseljih je potrebno izvajati ukrepe spodbujanja pešačenja, uporabe koles in javnega potniškega prometa ter dvigovanje ekološke ozaveščenosti prebivalcev. Kolesarske steze se poveže s postajališči javnega potniškega prometa in parkirnimi površinami za motorna vozila. Za gradnjo na kmetijskih zemljiščih veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka.

(70) Pri izkoriščanju mineralnih snovi se izvede ustrezne ukrepe za zmanjševanje emisij v zrak (zlasti prašenja): vlaženje površin ob suhem in vetrovnem vremenu; v sušnem obdobju naj se zagotovi zadostna količina vode in izvaja škropljenje; prekrivanje materiala, ki je naložen na tovorna vozila za transport; zajemanje prahu na mestu nastajanja pri strojnih napravah separacije itd.

Območja varstva pred hrupom

(71) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev morajo biti upoštevane stopnje varstva pred hrupom, ki veljajo za posamezna območja varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Posamezne stopnje varstva pred hrupom so v odloku opredeljene za vse vrste PNRP oziroma za vse tipe EUP – tako, da je z njimi pokrit prostor celotne občine. Kadar se zemljišče namenjeno gradnji nahaja v območjih različnih stopenj varstva se upošteva uvrstitev v tisto stopnjo varstva, kjer se nahaja več kot 50 % površine zemljišča. Pri določitvi stopnje varstva pred hrupom (SVPH) se upošteva predpis o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju tako, da so za prostor občine z določili po posamezni EUP določene meje območja stopenj varstva pred hrupom.

(72) Območja I. SVPH v občini se lahko določi le za območje, ki potrebuje povečano varstvo pred hrupom. To je za površine na mirnem območju na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem območju, območij cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge.

(73) Območje II. SVPH velja na območju podrobnejše namenske rabe prostora, kot je določena v predpisu o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa.

(74) Na območjih IV. SVPH je potrebno vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. SVPH.

(75) Na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za območje III. SVPH.

(76) Pri gradnji vseh objektov, naprav in omrežij gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti ustrezne ukrepe za omilitev hrupa in tako zagotoviti zmanjšanje vplivov hrupa na bivalno okolje ljudi in živali ne glede na dopustno mejo dovoljenega hrupa. Pri urejanju gospodarskih con naj se na obrobje umešča manj hrupne dejavnosti.

(77) Hrup med gradnjo objektov je potrebno zmanjšati z ustreznim načrtovanjem poteka gradbenih posegov in uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije, delovnih naprav in transportnih sredstev ter njihovim rednim vzdrževanjem. Gradbena dela naj ne potekajo v nočnem času.

(78) V primerih, ko je v skladu s predpisi na izpostavljenih mestih v bližini stanovanjskih objektov zaradi gradnje potrebno postaviti protihrupne ograje, se morajo zaslanjati neposredne poti med viri hrupa in izpostavljenimi mesti. Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka.

(79) Pri posegih v obstoječe objekte je v skladu z zakonodajo potrebno načrtovati aktivno zaščito pred hrupom, toplotnimi izgubami in vlago s tehničnimi in konstrukcijskimi ukrepi (zaščita oken, fasad, tlakov ipd.).

Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem

(80) Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega obratovanje obremenjuje okolje. Za gradnjo teh objektov je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.

(81) Kot določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju gradnje novih objektov za stalno ali občasno bivanje, stavb z varovanimi prostori ter objektov, namenjenih trgovskim, poslovnim, storitvenim, gostinskim, turističnim dejavnostim, izobraževanju, otroškemu varstvu, socialnemu varstvu, zdravstvu, kulturi, športu in rekreaciji v vplivnem območju virov EMS niso dopustne. V koridorjih daljnovodov je izrecno prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. V varovalnih koridorjih obstoječih vodov se dovolijo investicijska vzdrževalna dela obstoječih objektov in gradnja pomožnih objektov k obstoječim objektom kot so garaže, parkirišča, skladišča in pomožni objekti za potrebe kmetijstva in za lastne potrebe v skladu s predpisom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. Pri umestitvi novih ureditev in dejavnosti v prostor je potrebno zagotoviti minimalno varnostno razdaljo med pomembnimi viri EMS in novimi objekti. Upoštevan mora biti tak odmik od virov EMS, da efektivne vrednosti jakosti in gostote magnetnega pretoka padejo pod vrednosti, določene za I. in II. območje po predpisih o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka.

(82) Pri postavitvi in graditvi predhodno navedenih objektov je potrebno, zaradi varovanja zdravja ljudi pred elektromagnetnim sevanjem, zagotavljati odmike teh objektov od virov EMS, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred EMS.

(83) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja je potrebno izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja in zagotavljajo, da mejne vrednosti niso presežene.

(84) Povzročitelj obremenitve okolja s sevanjem mora zagotoviti ograditev bližnjega polja okrog vira sevanja, če vira sevanja ni mogoče namestiti tako, da je onemogočen dostop na območje čezmerne obremenitve okolja zaradi sevanja ali če čezmerne obremenitve okolja zaradi sevanja na tem območju kot posledice obratovanja ali uporabe vira ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi varstva pred sevanjem.

Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem

(85) Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin naj se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave je potrebno načrtovati vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih.

(86) Pri načrtovanju gradenj vseh vrst objektov in drugih posegov v prostor je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Pri razsvetljavi cest in javnih površin je potrebno upoštevati predpisane ciljne vrednosti.

(87) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti določene s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženjem. Ne glede na ciljno vrednost letne porabe elektrike iz prejšnjega odstavka je lahko največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, enaka 44,5 MWh.

(88) Izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin, ki jih upravlja občina in izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo državnih cest, se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje, programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin.

(89) Predvsem je potrebno upoštevati sledeča navodila: za osvetlitev naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke), namestitve novih obcestnih svetilk izven strnjenih naselji naj se omeji na minimum, svetila naj imajo vgrajen senzor za prižiganje in samodejni izklop, reklamna in okrasna osvetlitev naj se časovno omeji (max. do 23. ure).

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

(90) Za zagotavljanje varstva pred požarom je potrebno pri načrtovanju gradenj in drugih posegov v prostor upoštevati zakonske predpise s področja varstva pred požarom. Območja ogroženosti pred poplavami so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu.

(91) Gradnja na ogroženih območjih je dovoljena le, če je v funkciji varovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami, torej gradnja objektov za zaščito pred erozijo in plazenjem. Gradnja in prostorske ureditve na potresnih območjih morajo biti skladne s predpisi s področja potresno odporne gradnje.

(92) Gradnje in prostorske ureditve na ogroženih poplavnih območjih morajo upoštevati prepovedi, omejitve in zapovedi, ki jih predpisuje zakon o vodah in podzakonski predpisi s področja varovanja in upravljanja voda. Vse ureditve je potrebno načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. Dovoljena je gradnja objektov, ki so v funkciji varovanja pred poplavami, izjemoma tudi vzpostavitev začasnih ureditev oziroma objektov, ki niso stavbe. Pri tem je potrebno predhodno izdelati hidrološko-hidravlični izračun in tehnično tehnološko presojo. Za te posege je potrebno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo voda. Za umeščanje objektov in drugih večjih ureditev na poplavna območja je potrebno izdelati karte poplavne in z njo povezane erozijske nevarnosti ter jih razmestiti na osnovi karte in predpisov o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije voda. Na območjih, kjer se bodo izvajali protipoplavni ukrepi, naj se strugo in obrežje uredi čim bolj sonaravno. Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka.

(93) Pri načrtovanju gradenj in ureditev prostora ter izvajanju posegov v prostor je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja, potrebne odmike med objekti ali druge ukrepe za preprečitev širjenja požara, prometne in delovne površine za intervencijska vozila in oskrbo s požarno vodo.

(94) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – študija požarne vernosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

(95) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s področja zagotavljanja potresne varnosti pred potresi do VIII. in IX. stopnje po MSC lestvici. Pospešek tal na območju občine je (g) – 0,500. V obstoječih stavbah je pri vseh večjih konstrukcijskih posegih (rekonstrukciji, dozidavi ali nadgradnji objekta) potrebno izvesti protipotresno sanacijo.

(96) Na območju občine ni posebnih območij za potrebe obrambe. V Občini Kanal ob Soči ni naselij z več kot 5000 prebivalci zato zaklonišč ni potrebno graditi. V primeru nevarnosti oziroma ob nastanku naravnih in drugih nesreč se vsa območja namenske rabe (razen E, P, O) lahko uporabijo za izvajanje nalog v zvezi z zaščito, reševanja in pomoči za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev vključno z gradnjo objektov in naprav, ki so za izvajanje ukrepov potrebni. V primeru vojne je na teh izjemoma dopustno graditi objekte za obrambo, zaščito in reševanje po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost. Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka.

Varovanje zračnih poti

(97) Občina Kanal ob Soči se ne nahaja v vplivnem območju katerega od obstoječih ali načrtovanih slovenskih letališč. Preko območja pa potekajo zračne poti, zato je potrebno upoštevati omejitve, ki izhajajo iz Zakona o letalstvu, predvsem določila povezana z ovirami za zračni promet. Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Direktorata za civilno letalstvo k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

(98) Med ovire za zračni promet štejejo objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30,0 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100,0 m, vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100,0 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti med dolinami in soteskami po dolžini več kot 75,0 m. Za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25,0 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.

3.2.0.0 – Merila in pogoji javnega prostora in grajene gospodarske javne infrastrukture

40. člen

(splošna merila in pogoji GJI in GJD)

Usklajenost posegov na infrastrukturi

(1) Vse infrastrukturne naprave se načrtujejo, izvajajo in obratujejo v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. Upošteva se vse upravljavske in tehnične predpise ter navodila, ki so sprejeti v občini ali pri upravljavcu za področje predmetne infrastrukture.

(2) Posegi v prometne površine in druge talne javne ureditve naj se načrtujejo in izvajajo vzporedno, usklajeno in predvidoma sočasno z načrtovanjem in izvedbo novogradenj ter posodobitvami vseh javnih infrastrukturnih instalacij, ki so napeljane oziroma načrtovane na takšnem območju. Načrtovane širokopasovne povezave naj se združujejo z obstoječimi infrastrukturnimi koridorji.

Soglasja upravljavcev

(3) Vsi posegi na vseh vrstah javne infrastrukture, javnem prostoru ter na zakonsko določenih vplivnih območjih posameznih infrastrukturnih sistemov (varovalni pasovi cest, železnic, energetskih vodov, telekomunikacijskih naprav itd.) se lahko izvajajo skladno s predpisi s področja posamezne vrste GJI in le s soglasjem upravljavca posameznega infrastrukturnega sistema.

Izvedbe infrastrukturnih vodov v javnem prostoru

(4) Kabelske instalacije (TT, telekomunikacije, električne napeljave ipd.) ter cevne/kanalske instalacije (vodovod, plinovod, kanalizacija ipd.) se v naseljih napeljujejo praviloma v zemeljski izvedbi, izjemoma v nadzemni izvedbi. Praviloma se infrastrukturni vodi umeščajo v prostoru javnih površin oziroma na območju javnega prostora. Kjer to zaradi terenskih razmer oziroma drugih okoliščin ni mogoče ali smiselno, so dopustne tudi druge rešitve.

(5) Objekti in vodi gospodarske javne infrastrukture morajo biti umeščeni v prostor tako, da omogočajo priključevanje vseh vrst objektov na območju enote urejanja prostora. Za gradnjo na kmetijskih zemljiščih veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka.

41. člen

(pogoji urejanja energetske infrastrukture)

Elektroenergetsko omrežje

Dopustne vrste objektov po klasifikaciji vrst objektov

(1) 22140 Prenosni elektroenergetski vodi, 23020 Energetski objekti, 22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja. Za gradnjo na kmetijskih zemljiščih veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka.

Drugi pogoji gradnje

(2) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja nazivne napetosti 35 kV in več je dovoljena v koridorjih obstoječih in načrtovanih daljnovodov prikazanih v izvedbenem delu akta (prikaz gospodarske javne infrastrukture – karta 224).

(3) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli, znotraj naselij praviloma v kabelski kanalizaciji, razen v zavarovanih območjih arheološke dediščine. Gradnja nadzemnih vodov 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve, izjema so nizkonapetostni (NN) vodi. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante.

(4) Ob širitvi naselij je potrebno predvideti izgradnjo novih TP s pripadajočimi srednjenapetostnimi vodi, če priklop na obstoječe elektroenergetske naprave ni mogoč.

(5) RTP in TP naj bodo izvedene s čim manjšimi vplivi na okolje in rabo prostora, z uporabo sodobnih tehnologij ob upoštevanju predpisov za varno obratovanje. TP v naseljih so praviloma prosto stoječi objekti tipskega ali prilagojenega oblikovanja, lahko pa so postavljeni znotraj večjega objekta. Izven naselij so TP manjše moči lahko postavljene na betonskem ali lesenem drogu. Izogiba naj se vzpostavitvi le-teh na zavarovanih območjih kulturne dediščine.

(6) Za gradnjo na kmetijskih zemljiščih veljajo pogoji 47. člena tega odloka.

Plinovodno omrežje

(7) Pri načrtovanju gradenj v območju plinovodov z delovnim tlakom je glede odmikov gradenj od plinovoda in posege v varovalnem in varnostnem pasu prenosnega omrežja zemeljskega plina potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov (Uradni list RS, št. 60/01, 54/02 in 12/10).

Dopustne vrste objektov po klasifikaciji vrst objektov

(8) 22110 Naftovodi in prenosni plinovodi, 22210 Distribucijski plinovodi.

Učinkovita raba energije in raba obnovljivih virov

(9) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Zato se pri gradnji novih ter rekonstrukciji stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, upošteva predpise s področja učinkovite rabe energije ter spodbuja pasivno in energetsko učinkovito gradnjo. Stavbe se priključujejo na ekološko čiste vire energije. V vseh EUP je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje.

(10) Za gradnjo na kmetijskih zemljiščih veljajo pogoji 47. člena tega odloka.

(11) Alternativni sistemi za oskrbo stavb z energijo so decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja toplote, soproizvodnja hladu in električne energije, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje in toplotne črpalke.

42. člen

(pogoji urejanja prometne infrastrukture)

Dopustne vrste objektov po klasifikaciji vrst objektov

(1) 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste, 21120 Lokalne ceste in javne poti,drugi prometni infrastrukturni objekti: 21410 Mostovi in viadukti, 21420 Predori in prehodi, 21210 Glavne in regionalne železnice, 21220 Mestne železnice (mestne železniške proge in podobno).

Drugi pogoji gradnje

(2) Obstoječe ceste je dopustno rekonstruirati ali vzdrževati na vseh območjih ne glede na določeno namensko rabo. Gradnja novih cest s pripadajočimi objekti in napravami pa je dopustna na vseh stavbnih zemljiščih in v skladu s predpisi na drugih zemljiščih.

(3) Pri gradnji ali rekonstrukciji kategoriziranih cest je potrebno načrtovati avtobusna postajališča, če je to le mogoče izven vozišča.

(4) Obcestne zasaditve morajo biti od roba vozišča odmaknjene tako, da ne ovirajo preglednosti ceste, drevesa pa tako, da ob največji razraščenosti s krošnjo ne bodo segala v prosti profil državne ali občinske ceste.

(5) Za gradnjo na kmetijskih zemljiščih veljajo pogoji 47. člena tega odloka.

43. člen

(pogoji urejanja komunalne infrastrukture)

Vodovodno in kanalizacijsko omrežje

(1) Za komunalna omrežja (vodovod, kanalizacija) so varovalni pasovi določeni z občinskimi predpisi s področja njihove gradnje, upravljanja in vzdrževanja.

(2) Na območjih, kjer ni javnega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je do njegove izgradnje potrebno objekte oskrbeti z lokalnim virom (vodnjak, zbiralnik vode, nepropustna greznica, mala čistilna naprava) in pri tem upoštevati določila operativnega programa oskrbe s pitno vodo in operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini.

(3) Za gradnjo na kmetijskih zemljiščih veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka.

Dopustne vrste objektov po klasifikaciji vrst objektov

(4) 22121 Prenosni vodovodi in pripadajoči objekti, 22222 Distribucijski cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjeni zrak, 22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo.

Ravnanje z odpadki

(5) Vsi objekti, pri kateri nastajajo komunalni odpadki, morajo imeti urejen sistem zbiranja komunalnih odpadkov. Izjema so objekti gospodarske javne infrastrukture, nezahtevni ali enostavni objekti oziroma objekti v katerih se ne izvaja dejavnost. Zbiralnice ločenih frakcij se praviloma locirajo na javnih površinah. Odjemalno mesto uporabniki praviloma zagotavljajo na zemljišču namenjeno gradnji objekta. Dostop do kontejnerskega mesta mora biti urejen v skladu s cestnoprometnimi predpisi in prilagojen specialnim komunalnim vozilom za odvoz odpadkov. Odjemno mesto mora biti urejeno skladno s predpisom občine o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov, tako da je zagotovljena higiena in da ni negativnih vplivov na javno površino ali sosednje. Ob tem mora biti varno proti vetru, prilagojeno tehnologiji odvoza, tlakovano in oblikovno urejeno, dopustna je tudi postavitev ograje.

44. člen

(pogoji urejanja komunikacijske infrastrukture)

Dopustne vrste objektov po klasifikaciji vrst objektov

(1) 12410 Postaje, terminali, stavbe: samo stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe.

Drugi pogoji gradnje

(2) Gradnja objektov in naprav mobilne telefonije (bazne postaje) je dovoljena na površinah z namensko rabo IP, IG, CU, CD, BT, ZD, K2, G. Tovrstni naj bodo oddaljeni najmanj 100 m od meje gradbene enote na kateri so zgrajeni objekti za zdravstvo, izobraževanje, znanost in raziskovanje, varstvo otrok in starejših, športna in otroška igrišča ali stanovanjske stavbe. Ni jih dovoljeno graditi tudi v območjih strnjene poselitve – v EUP z namensko rabo SS, SB, SK ter na območjih zavarovane kulturne in naravne dediščine. Telekomunikacijski stolpi naj se vzpostavljajo na vedutno neizpostavljenih mestih, tako da bodo v krajini čim manj moteči.

(3) Za gradnjo na kmetijskih zemljiščih veljajo pogoji iz 47. člena tega odloka.

45. člen

(priključevanje in pogoji rabe javnih infrastrukturnih vodov)

(1) Upravljavci vseh javnih infrastrukturnih sistemov morajo pod enakimi pogoji omogočati vsem uporabnikom priključitev na obstoječa omrežja in naprave za izvajanje javne storitve v skladu z veljavnimi predpisi.

Javne površine kot grajeno javno dobro

(2) Javne površine so površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. To so ceste, poti, parkirišča, avtobusna postajališča, površine za pešce in kolesarje, tlakovane površine trgov, pasaže, stopnišča, površine tržnic in sejmišč, igrišča, parki, zelenice, pokopališča.

Soglasje k elementom javnih površin

(3) Za vse površinske elemente javnih površin je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje pristojne občinske službe z vidika oblikovne ustreznosti. Taki elementi so: urbana oprema (koši in kontejnerji za odpadke, klopi ipd.), elementi infrastrukturnih sistemov (pokrovi jaškov, robniki, elementi javne razsvetljave ipd.) in iz javnega prostora vidni elementi (omarice ventilov, merilni sistemi, oznake ipd.).

Drugi varstveni pogoji pri gradnji GJI

(4) Pri načrtovanju GJI, tako dejavnosti kot prostorskih ureditev, naj se zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. V primeru gradnje, rekonstrukcije ali investicijsko vzdrževalnih del na državnih in občinskih cestah naj se, kolikor se izkaže za potrebno, načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke. Infrastrukturni vodi GJI naj se praviloma načrtujejo v skupnih koridorjih in umeščajo v obstoječe javne površine cest, pločnikov, poti in drugih prometnic. Načrtovane širokopasovne povezave naj se združujejo z obstoječimi infrastrukturnimi koridorji. Nadzemne vode naj se obnovi ali gradi na pticam ne nevaren način.

(5) Pri načrtovanju GJI, tako dejavnosti, kot prostorskih ureditev, naj se zagotavlja varstvo objektov in območij kulturne dediščine tako, da se jim izogne. Na objektih in območjih kulturne dediščine naj se GJI načrtuje le izjemoma, kadar zaradi okoljskih, prostorskih in ekonomskih razlogov ni drugih izvedljivih možnosti. Takšno odločitev je potrebno pri načrtovanju utemeljiti.

3.3.0.0 – Merila in pogoji urejanja izven območij stavbnih zemljišč– EUP z oznako KGV

3.3.1.0 Splošna merila

46. člen

(posegi na zemljiščih z oznakami PNRP K, G, V, L)

(1) Območja kmetijskih, gozdnih, vodnih zemljišč in drugih zemljišč (pridobivalnega prostora mineralnih surovin) so prostorsko določeni s prikazom podrobne namenske rabe.

(2) Grafični prikaz podobmočij EUP na KGV vsebuje mejo podobmočja EUP KGV in prostorsko oznako, sestavljeno iz treh znakov (npr: KGV/01.vg,), pri čemer je: KGV – oznaka EUP, 01 – zaporedna številka podobmočja KGV in vg oznaka tipa podobmočja KGV (varovalni gozd).

3.3.2.0 Podrobna merila in pogoji urejanja na KGV

47. člen

(KGV z oznako PNRP: K – kmetijska zemljišča; K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 – druga kmetijska zemljišča)

(1) Delitev kmetijskih zemljišč na podlagi naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel je prikazana na karti _223_eup_pnrp_pip in sicer na najboljša kmetijska zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo (oznaka K1) in druga kmetijska zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo (oznaka K2).

Namembnost, osnovna dejavnost, dopustne prostorske ureditve

(2) Na kmetijskih zemljiščih so dopustne dejavnosti le v skladu s predpisi s področja varstva kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča so namenjena kmetijstvu – to je pridelovanju pridelkov, gojenju živali ter pridobivanju rastlinskih ali živalskih proizvodov iz naravnega okolja ter lovu. Prednost imajo oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Na kmetijskih površinah lahko potekajo tudi osnovna priprava pridelkov za primarni trg, storitve za kmetijsko proizvodnjo in gradbena dela, povezana z agromelioracijami in hidromelioracijami. Dovoljene so le prostorske ureditve v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje kmetijstva in katerih namen je zagotavljanje osnovne kmetijske dejavnosti. Na območju kmetijskih zemljišč se lahko brez spremembe namenske rabe prostora izvaja: agrarne operacije, gradnjo vodnih zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, gradnja omrežij gospodarske javne infrastrukture navedene v točki 6 tega člena, posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, gradnja nezahtevnih in enostavnih pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov, navedeni v točki 7 tega člena, gradnja in postavitev drugih enostavnih in nezahtevnih objektov, navedenih v točki 9 tega člena ter začasnih objektov navedenih v točki 10 tega člena.

Izjemne dejavnosti

(3) Na kmetijskih zemljiščih se lahko izvajajo tudi razvojno raziskovalna dejavnost s področja naravoslovnih ved, zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah, izobraževanje povezano s kmetijstvom, lovstvom in naravoslovnimi vedami.

Osnovna merila rabe kmetijskih zemljišč

(4) Kmetijska zemljišča je potrebno uporabljati v skladu z njihovim namenom in upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti. Tako sta uporabnik in lastnik dolžna kot dobra gospodarja zagotavljati trajno rodovitnost zemljišča: preprečevati onesnaževanje, zbitost tal, erozijo ali drugačno degradiranje.

(5) Na območju vseh kmetijskih zemljišč je dopustna izvedba vseh agrarnih operacij v skladu z zakonskimi predpisi s področja kmetijstva in gradnja rastlinjakov. Na kmetijskih zemljiščih slabše kakovosti in v zaraščanju (druga kmetijska zemljišča) lahko potekajo agromelioracije in hidromelioracije, ki izboljšujejo pridelovalne lastnosti v skladu s pogoji nosilcev urejanja s področja varstva narave in varstva voda.

(6) Na območju kmetijskih zemljišč se lahko gradijo ter rekonstruirajo gradbeno inženirski objekti, ki so omrežja gospodarske javne infrastrukture vključno s priključki nanjo., ki po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov spadajo v skupino 221 – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi ter 222 – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja. Dopustne so rekonstrukcije lokalnih cest, vključno z objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija (oporni in podporni zidovi, nadhodi, propusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste zaradi njene rekonstrukcije treba zgraditi ali prestaviti. Objekti za preprečevanje erozije na strminah – palisade, lovilne in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za varovanje so dopustni kot del rekonstrukcij lokalnih cest in naj se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči.

(7) Dopustna je gradnja naslednjih enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov (objekti namenjeni kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki niso namenjen bivanju):

– vse stavbe (razen kleti in vinske kleti),

– gradbeno inženirski objekti (dopustni vsi razen gozdna prometnica),

– stolpni silos, dvojni kozolec, zbiralniki gnojnice ali gnojevke v skladu z določili predpisa, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje ter

– drugi objekti in posegi na kmetijska zemljišča: poljske poti ter postavitev premičnega čebelnjaka, premičnega tunela in nadkritja, zaščitne mreže, lovske preže, obore, ograje za pašo živine, ograje ter opore za trajne nasade, ter druge pomožne kmetijsko gozdarske opreme (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči in ptičem …).

Pomožni kmetijsko gozdarski objekti naj se praviloma postavijo na robu naselij oziroma v izteku domačij (v oddaljenosti do 100 m od zadnjega objekta naselja oziroma domačije).

(8) Združevanje več vrst objektov glede na namen je dopustno v eni stavbi, ki ima skupne konstrukcijske elemente, vendar njena velikost – skupna površina ne sme presegati meril, kot jih za enostaven in nezahteven objekt določa predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Po umestitvi v prostoru (legi) naj se podreja značilnostim prostora in ne izstopa iz podobe kulturne krajine. Optimalna lokacija umestitve pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov je v izteku oziroma na robu domačij, ob gozdnih robovih ter ob obstoječih poteh. Odmiki objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč, ki niso v lasti investitorja, morajo biti takšni, kot je s tem odlokom določen za enostavne in nezahtevne objekte na območju stavbnih zemljišč. Oblikovanje objektov naj izhaja iz meril arhitekturnega oblikovanja avtohtonih tipov iste vrste stavb v območju (v tlorisni zasnovi, fasadnem oblikovanju, uporabi konstrukcijskih materialov). Dopustni nezahtevni in enostavni objekti se lahko preko samostojnih priključkov priključujejo na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture. Pred priključitvijo mora investitor pridobiti dokazilo o plačilu občinskih dajatev (komunalni prispevek).

(9) Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti skladno s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje:

– pomožni komunalni objekti,

– mala komunalna čistilna naprava, z zmogljivostjo manjšo od 2000 PE, in nepretočna greznica,

– rezervoar za vodo in vodnjak,

– zajem pitne in tehnološke vode,

– priključek na objekt gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (enostavni objekt), dopustni vsi razen priključek na cesto, ki je dopusten le ob rekonstrukciji lokalnih cest,

– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje – dopusten je zajem pitne vode in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralnik,

– pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravni pojavov-dopustni so le pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti).

(10) Dopustna je postavitev začasnih objektov, kot so: kiosk oziroma tipski zabojnik, pomol ali vstopno-izstopno mesto za kratkotrajni privez čolnov, odprti sezonski gostinski vrt, kot del gostinskega obrata, pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali montažni šotor, montažni oder z nadstreškom za prireditve, cirkus z montažnimi objekti ali šotori, začasna tribuna za gledalce na prostem in objekti za začasno skladiščenje nenevarnih snovi ter smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami. Po odstranitvi začasnih objektov se vzpostavi prvotno stanje na zemljišču na katerem so bili objekti postavljeni.

(11) Pred posegi na zemljiščih na območjih arheološke dediščine (agromelioracijo, globoko oranje, nove poljske poti …) je potrebno na varovanih območjih opraviti predhodne arheološke raziskave. Na območjih, kjer so vzpostavljeni registrirani varovani objekti ZVKDS, gradnja novih stavb ni dovoljena. V vplivnih območjih le-teh pa se ne smejo umeščati ureditve, ki bi poslabšale vrednost varovanega objekta. Na območju je dovoljena postavitev le sledečih pomožnih (kmetijsko gozdarskih) objektov: premični čebelnjak, kmečka lopa (vendar le v okviru kmečkega gospodarstva), grajena poljska pot (dopustna le v peščeni izvedbi brez tlakov (asfalta ipd.) oziroma se lahko utrdi le po kolesnicah), skedenj, senik (lahko le v odprtem prostoru, vendar na ne izpostavljenih lokacijah). Dopustne so melioracije in nezahtevne agromelioracije ter namakanje. Ograditev posameznih delov kmetijskega zemljišča ni sprejemljiva, razen na pašnikih za potrebe paše živine.

Obstoječe stavbe

(12) Na obstoječih posebnih javnih stavbah – kapelicah in znamenjih (križna) so dopustna le vzdrževalna dela in rekonstrukcije. Na obstoječih legalno zgrajenih nezahtevnih in enostavnih objektih je dopustna rekonstrukcija, dozidava, nadzidava ter nadomestna gradnja v skladu z merili nezahtevnega in enostavnega objekta ter odstranitev. Na obstoječih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, pa so dopustna le vzdrževalna dela in odstranitev. Za razpršene gradnje veljajo določila 59. člena tega odloka.

Varstvo pred hrupom

(13) Na območju KGV s podrobno namensko rabo K1 in K2 velja režim IV. SVPH – razen na mirnem območju na prostem.

Pogoji in merila za parcelacijo

(14) Parcelacija kmetijskih zemljišč za potrebe gradnje dopustnih objektov, vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture in dostopnih poti ter v primeru odmere stavbnega zemljišča je dopustna. Med posegi v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.

48. člen

(KGV z oznako PNRP: G – gozdna zemljišča)

Namembnost, osnovne dejavnosti, dopustne prostorske ureditve

(1) Gozd je javna dobrina dostopna vsem ljudem. V njem je dovoljeno gozdarstvo, ki obsega gojenje in izkoriščanje gozdov, vključno z nabiranjem gozdnega rastlinja in drugih gozdnih dobrin, poleg tega pa še dejavnosti storitev za gozdarstvo in lovstvo. V gozdu je dopustno gojenje trajnih nasadov avtohtonih gozdnih, drevesnih in drugih rastlinskih vrst in gojenje živali, katerih naravno bivalno okolje je gozd, vendar le v obsegu in pod pogoji, ki jih določi pristojni zavod za gozdove. Po izvedbi del je potrebno mehanizacijo umakniti iz gozda.

(2) Prostor se ureja v skladu z zakonodajo s področja gozdov. Posegi v prostor na območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojne gozdnogospodarske enote.

Izjemne dejavnosti

(3) V gozdu je dovoljena razvojno-raziskovalna dejavnost s področja naravoslovnih ved, zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah, izobraževanje povezano z gozdarstvom, lovstvom in naravoslovnimi vedami, športne in druge dejavnosti za prosti čas, za katere niso določeni posebni pogoji za izvajanje dejavnosti in nastanitve. Kadar je za posamezne aktivnosti ali prireditve iz športnih ali drugih dejavnosti za prosti čas potrebno pridobiti posebne pogoje se le-te lahko izvajajo pod pogoji in ob soglasju pristojne enote Zavoda za gozdove Slovenije.

Osnovna merila rabe gozdnih zemljišč

(4) Gozdna zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom in pri tem upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti.

Dopustna gradnja za potrebe gospodarske javne infrastrukture

(5) Na območju gozdov se lahko gradijo, rekonstruirajo in povečujejo kapacitete omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture. Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov, kot so ceste, utrjene dostopne poti, železnice, mostovi, viadukti, dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in podobno, če pri tem niso prizadeti osrednji predeli velikih gozdnih kompleksov in funkcije gozda. Dopustna je tudi gradnja komunalnih priključkov na javno infrastrukturo.

(6) V primeru zahtevnejših posegov je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje. Pri tem je potrebno upoštevati, da je v primeru, ko gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, režim varovanja določen s predpisom o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo le v izjemnih primerih. To je, ko so nujni in zanje ni druge možnosti. V gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami so posegi dovoljeni v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, s socialnimi funkcijami skladno rabo gozda. V osrednjih delih velikih kompleksov gozdov v gozdni, gozdnati in gorski krajini je dopustno na račun gozdov osnovati le travne in v določenih primerih vodne površine. Posegi v gozdni prostor zaradi izgradnje infrastrukturnega objekta, z izjemo gozdne ceste, ki bi potekal skozi osrednji predel velikih gozdnih kompleksov v gozdni krajini, niso dovoljeni.

(7) V varovalnih gozdovih se lahko izvajajo le ukrepi, ki so v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom in Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom – gradnja stavb ni dovoljena. Gozdnogojitveni ukrepi morajo izboljševati varovalno funkcijo v skladu s predpisi.

Dopustna gradnja stavb

(8) Dopustna je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov – čebelnjak, krmišče, lopa ter lovska preža. Odmiki objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč, ki niso v lasti investitorja, morajo biti takšni, kot je s tem odlokom določen za enostavne in nezahtevne objekte na območju stavbnih zemljišč. Oblikovanje objektov naj izhaja iz meril arhitekturnega oblikovanja avtohtonih tipov iste vrste stavb v območju (v tlorisni zasnovi, fasadnem oblikovanju, uporabi konstrukcijskih materialov).

Nezahtevni in enostavni objekti se lahko preko samostojnih priključkov priključujejo na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture. Pred priključitvijo mora investitor pridobiti dokazilo o plačilu občinskih dajatev (komunalni prispevek).

(9) Na varovanih enotah registrirane kulturne dediščine, ki ležijo na območju gozdnih zemljišč je dovoljena postavitev sledečih pomožnih (kmetijsko gozdarskih) objektov in sicer: čebelnjak, gozdna cesta – v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati variante tras ter gozdna učna pot – v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati celostno podobo učnih tabel.

(10) Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi so lahko: pomožni kmetijsko-gozdarski objeti – gozdna cesta, prometnica in gozdna učna pot (slednje z izobraževalnimi (učnimi) tablami), grajena gozdna vlaka, obora in krmišče za rejo divjadi, opazovalni/razgledni stolpi, preža ter ribnik kot vodno zajetje, obore, objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – kiosk ali tipski zabojnik, oder z nadstreškom, tribuna za gledalce na prostem ter vadbeni in plezalni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem, kolesarska steza, planinska pot, sprehajalna pot, trimska steza ipd.. Dovoljeno je postavljanje spominskih obeležij, turistične in druge obvestilne signalizacije, pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja ter vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave.

Obstoječe stavbe

(11) Na obstoječih posebnih javnih stavbah – kapelicah in znamenjih (križna) so dopustna le vzdrževalna dela. Na obstoječih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, pa so dopustna le vzdrževalna dela in odstranitev, na obstoječih pomožnih kmetijsko – gozdarskih stavbah in pa je dopustna tudi rekonstrukcija, dozidava ter nadomestna gradnja v skladu z merili nezahtevnega in enostavnega objekta.

Varstvo pred hrupom

(12) V območju s podrobno namensko rabo G veljajo merila IV. SVPH, razen na mirnem območju na prostem.

Pogoji in merila za parcelacijo, dostopi

(13) Dopustna je parcelacija za potrebe gradnje objektov, vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture ter v primeru odmere stavbnega zemljišča. Z novo parcelacijo se ne smejo poslabšati tehnološki pogoji izvajanja del. Ob izvajanju posegov v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do gozdnih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.

49. člen

(KGV z oznako PNRP V – vodne površine, VC – celinske vode, VI – vodna infrastruktura, KGV.np)

Namembnost, dejavnosti in posegi v prostor

(1) Površine celinske vode so naravno vodno javno dobro, dostopna vsem ljudem na način in pod pogoji, kot jih določajo predpisi o vodah. Površine celinske vode so tudi grajeno javno vodno dobro, ki je zemljišče nastalo zaradi ureditve ali prestavitve naravnega vodotoka, zajezitve tekočih voda, zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugega podobnega posega v prostor in je namenjeno splošni rabi. V priobalno zemljišče celinskih voda spada zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa pet (5) metrov od meje vodnega zemljišča.

Raba vode in vodnih ter priobalnih zemljišč

(2) Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter na drugih zemljiščih se načrtuje tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot ter predpisih o ohranjanju narave.

Druge dejavnosti

(3) Poleg dejavnosti povezanih z upravljanjem in vzdrževanjem celinskih voda, vodne infrastrukture in priobalnih zemljišč ter splošno rabo vode, so dopustne tudi dejavnosti povezane s posebno rabo vode pod pogoji iz vodnega dovoljenja in koncesije za rabo vode, ki jo je potrebno pridobiti za naslednje dejavnosti: proizvodnjo pijač, potrebe kopališč, proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, odvzem naplavin, vzrejo vodnih organizmov za trg.

Gradnja objektov in drugi posegi v prostor

(4) Na območju celinskih voda in vodne infrastrukture ter priobalnih zemljišč je dopustna gradnja objektov javne infrastrukture in gradnja objektov grajenega javnega dobra v skladu z Zakonom o vodah in z drugimi zakoni. Dopustno je izvajanje ukrepov s katerimi se izboljšujejo hidromorfološke in biološke lastnosti površinskih voda ter ohranja narava.

(5) Dopustna je gradnja objektov, ki so potrebni za rabo voda in zagotavljanje varnosti plovbe, objekti, namenjeni varstvu pred utopitvami, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, za potrebe zaščite in reševanja ter preprečevanja onesnaženja voda (pritrjevanje zaves za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi …). Dopustna je ureditev vstopno-izstopnih mest na rekah.

(6) Dopustno je premoščanje voda in gradnja za dostope ali prehode preko vodotoka z objektom javne prometne infrastrukture, na krajših razdaljah pa tudi za lokalne dostope do zemljišč in objektov. Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču morajo zagotavljati poplavno varnost in ne smejo poslabševati stanja voda in vodni režim. Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno.

(7) Za posege in gradnjo na kmetijskih zemljiščih veljajo določila 47. člena tega odloka.

Drugi pogoji za gradnjo in posege v prostor

(8) Med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo niti v tla z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine (klorirane organske spojine, toksične kovine itd.). V času gradnje je nujno spremljanje kakovosti voda in prilagoditev dinamike izvajanja gradbenih del vremenskim razmeram in vodostaju. Posege v vodotoke je potrebno izvajati tako, da v vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. Zagotoviti je treba ekološko sprejemljiv pretok na vseh prizadetih vodotokih v času gradnje in po njej.

Varstvo pred hrupom

(9) V območju s podrobno namensko rabo VC veljajo merila III. SVPH, razen površin na mirnem območju na prostem.

(10) V območju EUP s podrobno namensko rabo VI veljajo merila IV. SVPH.

Pogoji in merila za parcelacijo, dostopi

(11) Parcelacija vodnih površin se lahko izvaja, kadar se določajo površine za služnosti in razmejujejo vodne površine od vodne infrastrukture.

3.3.3.0 Podobmočja KGV

50. člen

+---------------------------------------------------------------+
|KGV-ek – podobmočje z oznako PNRP: L – površine mineralnih     |
|surovin, LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora –    |
|eksploatacija                                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila  |Površinski kop je potrebno sanirati.        |
|                  |Izkoriščanje mineralnih surovin je dopustno |
|                  |le v skladu z zakonskimi in podzakonskimi   |
|                  |akti s področja rudarstva, v skladu z       |
|                  |rudarskim projektom za izkoriščanje in      |
|                  |sanacijo. Razširitev obstoječega oziroma    |
|                  |odpiranje novega površinskega kopa je       |
|                  |mogoča le po sprejetju in v skladu z        |
|                  |občinskim podrobnim prostorskim načrtom za  |
|                  |konkreten poseg.                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja  |Dopustna je le gradnja stavb, ki so         |
|                  |usklajene z osnovnim namenom. Stavbe se     |
|                  |lahko gradijo tudi kot enostavni oziroma    |
|                  |nezahtevni objekti in sicer le objekti,     |
|                  |namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih |
|                  |snovi. Na objektih, ki niso skladni z       |
|                  |namembnostjo EUP, so dopustna le            |
|                  |vzdrževalna dela in odstranitev.            |
|                  |Tipi objektov po CC SI so lahko le: 23010   |
|                  |Rudarski objekti in inštalacije za          |
|                  |pridobivanje in izkoriščanje mineralnih     |
|                  |surovin (razen objektov za proizvodnjo      |
|                  |mavca, cementa, opeke, strešnikov in        |
|                  |podobno).                                   |
|                  |V območju veljajo merila IV. stopnje        |
|                  |varstva pred hrupom.                        |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji    |Lastnik zemljišča oziroma nosilec rudarske  |
|urejanja          |pravice je dolžan kontinuirano zagotavljati |
|                  |sanacijo sekundarne degradacije in          |
|                  |zavarovanje nevarnega območja – čiščenje    |
|                  |oziroma preprečevanje odlaganja odpadkov,   |
|                  |gradnja oziroma vzdrževanje ograje za       |
|                  |zaščito dostopa do nevarnih mest in         |
|                  |urejanje brežine. Dopustna je ureditev      |
|                  |kolesarskih poti in poti za pešce v         |
|                  |makadamski izvedbi.                         |
+------------------+--------------------------------------------+

51. člen

+---------------------------------------------------------------+
|KGV-vg – podobmočje z oznako PNRP:G – varovalni gozd           |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila  |Prostor se ureja v skladu s predpisi s      |
|                  |področja gozdov. V območju naj se           |
|                  |vzpodbujajo le dejavnosti, ki so povezane z |
|                  |racionalnim gospodarjenjem – vsi            |
|                  |gozdnogojitveni ukrepi morajo izboljševati  |
|                  |varovalno funkcijo v skladu z Uredbo o      |
|                  |varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim  |
|                  |namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07,  |
|                  |29/09 in 91/10).                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja  |Dopustne so le gradnje in posegi v prostor  |
|                  |za izboljšanje varovalne funkcije ter       |
|                  |prostorske ureditve, ki so v skladu z       |
|                  |gozdnogospodarskimi načrti pristojnih       |
|                  |gozdnogospodarskih enot. Gradnja stavb ni   |
|                  |dopustna.                                   |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji    |V območju veljajo merila IV. SVPH, razen na |
|urejanja          |mirnem območju na prostem, kjer veljajo     |
|                  |merila I. SVPH.                             |
+------------------+--------------------------------------------+

52. člen

+---------------------------------------------------------------+
|KGV-re – podobmočje: območje rekreacije                        |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila  |Javni prostor s posebej opredeljenim režimom|
|                  |rabe javnega dostopa in vzdrževanja namenjen|
|                  |rekreativnim in športnim vsebinam. Dopustna |
|                  |je začasna raba površin za šport in         |
|                  |rekreacijo brez posegov v zemljišča z       |
|                  |utrjevanjem in spreminjanjem reliefa.       |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja  |Za potrebe športa in rekreacije so dopustne |
|                  |le ureditve skladno s 47. členom odloka.    |
|                  |Podzemnih stavb (3.4.3.0) ni dopustno       |
|                  |graditi.                                    |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji    |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred     |
|urejanja          |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
+------------------+--------------------------------------------+

53. člen

+---------------------------------------------------------------+
|KGV-pp – podobmočje: varovanje lokacij grobišč (površine za    |
|pokope prebivalstva) v primeru naravnih in drugih nesreč       |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila  |Ureditve naj bodo v skladu z določili PNRP. |
|                  |Pokopi se lahko izvajajo le v skladu z      |
|                  |uredbo z merili urejanja in varovanja       |
|                  |območij, ki jo v primeru naravnih in drugih |
|                  |nesreč sprejme lokalna skupnost ali država. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja  |Gradnja stavb ni dopustna.                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji    |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred     |
|urejanja          |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
+------------------+--------------------------------------------+

54. člen

+---------------------------------------------------------------+
|KGV-pz – podobmočja: varovanje lokacij grobišč (površine za    |
|pokope živali) v primeru naravnih in drugih nesreč             |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila  |Ureditve naj bodo v skladu z določili PNRP. |
|                  |Pokopi se lahko izvajajo le v skladu z      |
|                  |uredbo urejanja in varovanja območij, ki jo |
|                  |v primeru naravnih in drugih nesreč sprejme |
|                  |lokalna skupnost ali država.                |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja  |Gradnja stavb ni dopustna.                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji    |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred     |
|urejanja          |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
+------------------+--------------------------------------------+

55. člen

+---------------------------------------------------------------+
|KGV-ru- podobmočja: odlaganje ruševin v primeru naravnih in    |
|drugih nesreč                                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila  |Ureditve naj bodo v skladu z določili PNRP. |
|                  |Odlaganje materialov in ruševin se lahko    |
|                  |izvaja le v skladu z uredbo z merili        |
|                  |urejanja in varovanja območij, ki jo v      |
|                  |primeru naravnih in drugih nesreč sprejme   |
|                  |lokalna skupnost ali država. V vmesnem      |
|                  |obdobju je dopustna le sanacija zemljišč,   |
|                  |ki so bila degradirana v preteklosti.       |
|                  |Zemljišča PNRP K je potrebno usposobiti za  |
|                  |kmetijsko pridelavo v roku 10 let.          |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja  |Gradnja stavb ni dopustna.                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji    |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred     |
|urejanja          |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
+------------------+--------------------------------------------+

56. člen

+---------------------------------------------------------------+
|KGV-sk – podobmočja: sanacija kamnoloma                        |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila  |Ureja naj se v skladu z določili PNRP.      |
|                  |Dopustna je le sanacija zemljišč, ki so bila|
|                  |degradirana zaradi izkoriščanja mineralnih  |
|                  |surovin v preteklosti. Sanacija se izvaja v |
|                  |skladu z določili ZGO in predpisi s področja|
|                  |rudarstva. Zemljišča PNRP K je potrebno     |
|                  |usposobiti za kmetijsko pridelavo v roku 10 |
|                  |let.                                        |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja  |Gradnja stavb ni dopustna.                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji    |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred     |
|urejanja          |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
+------------------+--------------------------------------------+

57. člen

+---------------------------------------------------------------+
|KGV-va – podobmočja: varovanja mineralnih surovin              |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila  |Urejanje v skladu z določili PNRP. Varuje   |
|                  |naj se naravni vir mineralnih surovin.      |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja  |Gradnja stavb ni dopustna.                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji    |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred     |
|urejanja          |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
+------------------+--------------------------------------------+

58. člen

+---------------------------------------------------------------+
|KGV-op odvzem plavja                                           |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila  |Urejanje v skladu z določili PNRP.          |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja  |Gradnja stavb ni dopustna.                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji    |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred     |
|urejanja          |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
+------------------+--------------------------------------------+

58.a člen

+---------------------------------------------------------------+
|– KGV-dz začasne deponije                                      |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila  |Urejanje v skladu z določili PNRP.          |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja  |Gradnja stavb ni dopustna. Dopustna         |
|                  |vzpostavitev deponije za začasno odlaganje  |
|                  |naplavin in plavja ter ureditev dostopov do |
|                  |deponije. Po prenehanju obratovanja se      |
|                  |območja deponije, vključno z dostopi,       |
|                  |sanirajo na način, da se vzpostavi primarna |
|                  |raba – kmetijska raba.                      |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji    |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred     |
|urejanja          |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
+------------------+--------------------------------------------+

59. člen

+---------------------------------------------------------------+
|KGV- enota razpršene gradnje (ERG) – fundus                    |
+---------------------------------------------------------------+
|Splošna določila                                               |
|Enote razpršene gradnje tvorijo objekti izven naselij, ki so v |
|grafičnem delu OPN prikazani zgolj s stavbiščem (fundus).      |
|Dopustna gradnja                                               |
|Na obstoječem objektu in znotraj meja zemljišča, ki je bilo z  |
|upravnim dovoljenjem določeno za gradnjo objekta so dopustna   |
|vzdrževalna dela, rekonstrukcija, dozidava, nadzidava in       |
|nadomestna gradnja objekta. Dopustna je tudi sprememba         |
|namembnosti dela objekta do velikosti 50 % bruto površine za   |
|namen dejavnosti in tipe objektov po CC SI, ki so dopustni     |
|znotraj EUP na območju namenske rabe A – površine razpršene    |
|poselitve. Dopustna je tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih  |
|objektov, ki so dopustni znotraj EUP na območju namenske rabe A|
|– površine razpršene poselitve.                                |
|Posebni pogoji urejanja                                        |
|V oziru stopnje izkoriščenosti zemljišča, organizacije         |
|prostora, velikostnega merila in oblike stavbe, posebnosti     |
|oblikovanja, ter zelenih ureditev in ograj, se uporabljajo     |
|določila, ki veljajo za tip EUP.od »domačije v odprtem         |
|prostoru«. Če z upravnim dovoljenjem zemljišče za gradnjo ni   |
|bilo določeno ali gre za objekt z zemljiščem, zgrajenim pred   |
|letom 1967, se zemljišče namenjeno gradnji objekta določi v    |
|skladu s splošnimi merili za določitev zemljišča namenjenega   |
|gradnji ter posebnimi merili glede velikosti in posebnosti     |
|parcelacije, ki veljajo za tip EUP.od »domačije v odprtem      |
|prostoru«. V območju veljajo merila III. SVPH.                 |
+---------------------------------------------------------------+

3.4.0.0 – Merila in pogoji urejanja v enotah urejanja prostora (EUP) stavbnih zemljišč

3.4.1.0 Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč

60. člen

Grafični prikaz EUP stavbnega zemljišča vsebuje mejo in oznako. Oznaka (kot npr: KA01) je sestavljena iz črkovne oznake imena naselja iz RPE (kot npr. KA) in zaporedne številke EUP znotraj naselja (kot npr. 01). V grafičnem delu je dodana še oznaka predpisanega tipa EUP (kot npr. ph za tip EUP podeželske hiše). Nekatere EUP imajo določena tudi podobmočja, katerih oznake so sestavljene iz oznak EUP in zaporedne številke (kot npr: AJ05/1.ičn). Za ta podobmočja so opredeljena posebna določila, ki so navedena v Prilogi 1 v poglavju »podobmočja EUP«.

61. člen

(namembnost EUP in dopustne vrste objektov glede na namen njihove uporabe)

(1) Namembnost EUP je določena z namensko rabo oziroma dopustnimi dejavnostmi, ki so opredeljene pri posamezni EUP. Obstoječe dejavnosti, ki niso skladne z namembnostjo EUP, se pod pogoji, po katerih so bile dovoljene in v skladu z veljavnimi predpisi za njihovo delovanje, lahko ohranjajo.

(2) Obstoječi objekti, ki niso skladni z dopustno vrsto objektov glede na namen, se lahko brez sočasne spremembe namembnosti le vzdržujejo, rekonstruirajo in dozidajo do velikosti 20 % bruto tlorisne površine, nadzidave do dopustne višine ali odstranitev. Ob tem pa ne smejo biti presežene dopustne velikosti tlorisa ali dopustnega faktorja zazidanosti (FZ).

(3) Dopustna vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov glede na namen oziroma njihovo uporabo je določena z vrsto dopustnih objektov po klasifikaciji CC SI. Ta je opredeljena pri posamezni EUP.

(4) Dopustna vrsta nezahtevnih in enostavnih objektov je določena z opisi objektov, ki so opredeljeni pri posamezni EUP. Pri določitvi vrste nezahtevnega ali enostavnega objekta je potrebno upoštevati določila predpisa, ki ureja nezahtevne in enostavne objekte ter opredeljene opise teh objektov glede na njihove značilnosti ustrezno prilagoditi določbam tega predpisa. Poleg tega je na vseh EUP, če to ni v nasprotju z drugimi predpisi, določbami tega odloka ali varovalnimi režimi, dopustna tudi gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: podporni zid in škarpa, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, vrtina ali vodnjak za potrebe raziskave, bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskih storitvam, relejna hišica in tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk, pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

62. člen

(dopustne gradnje na območju EUP)

Če v splošnih določbah odloka, podrobnejših PIP za posamezno EUP ali specifikaciji EUP s posebnimi PIP ni določeno drugače, so na vseh EUP dopustne nove gradnje objektov, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, spremembe namembnosti, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov.

63. člen

(velikost in oblika zemljišča namenjenega gradnji)

Velikost zemljišča namenjenega gradnji objekta mora omogočati postavitev objekta zahtevane velikosti in zunanjih površin, ki so potrebne za rabo objekta ter izvedbo komunalne oskrbe objekta in vzdrževanje objekta. Velikost zemljišča se določi v skladu z velikostnim redom, ki je opredeljen pri posameznem tipu EUP ter značilnostmi terena, okoliških objektov, javne infrastrukture in ostalih zemljišč v EUP oziroma naselju. Zemljišča obstoječih objektov, ki so manjša od dopustne velikosti zemljišča namenjenega gradnji objektov v posamezni EUP, se lahko ohranijo.

64. člen

(lega objektov na zemljišču)

(1) Lego objektov na zemljišču določajo regulacijske črte, odmiki stavb od sosednjih zemljišč ter odmiki med stavbami. Stavbe naj se na zemljišče obenem umešča tako, da so optimalno izkoriščene danosti terena in upoštevane značilnosti obstoječe grajene strukture.

Regulacijske črte

(2) Regulacijske črte so gradbena linija (GL) gradbena meja (GM) in smer pozidave. Gradbena linija (GL) je regulacijska črta, na katero naj se stavba umesti s tlorisno projekcijo ene od fasad. Gradbena meja (GM) je regulacijska črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča namenjenega gradnji. Smer pozidave je smer slemena strehe oziroma daljše tlorisne dimenzije stavbe. Če so, so opredeljene s prikazom v grafičnem delu OPN. Če regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se gradbena linija določi z interpolacijsko linijo med sosednjimi stavbami vzdolž javnega prostora, smer pozidave pa s smerjo slemen streh oziroma daljših tlorisnih dimenzij sosednjih stavb vzdolž javnega prostora.

(3) Stavbe, ki so zahtevni ali manj zahtevni objekti, se na zemljišče praviloma postavijo v skladu z regulacijskimi črtami.

(4) Pri novogradnjah naselbinsko pomembnih izvornih stavb naj bo fasada stavbe na gradbeni liniji izvorne stavbe, pri čemer mora nova stavba pokrivati vsaj 50 % bruto tlorisne površine obstoječe stavbe. Dovoljeni sta naslednji izjemi, ko je v grafičnem delu PIP določena nova regulacija, ki stavbi določa večji odmik na račun javnega prostora ali ko je odmik od osi javnega prostora (utrjenega vozišča) manjši od 3,0 m.

Odmiki objektov od sosednjih zemljišč

(5) Odmik objekta od sosednjega zemljišča je najkrajša razdalja med najbolj izpostavljenim delom fasade stavbe ali podzemnim delom stavbe (brez upoštevanja temeljev), ki meji proti parcelni meji sosednjega zemljišča. Za najbolj izpostavljen del fasade stavbe se štejejo tudi podporni elementi, ki so ločeni od ovoja stavbe, kot so npr. zid ali steber nadstreška, ne pa tudi elementi stavbe, ki niso povezani s tlemi, kot so npr. konzolni nadstrešek ali napušč strehe.

(6) Če v PIP za predmetni tip EUP (70–81.c člena) ali v specifikaciji EUP (83. člen) ni določeno drugače, mora biti odmik zahtevnih in manj zahtevnih objektov od sosednjih zemljišč, ki ne predstavljajo javne površine (kot npr. javna cesta ali trg), najmanj 3,0 m, odmik nezahtevnih in enostavnih objektov pa najmanj 1,0 m. Odmik je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmik zahtevnih in manj zahtevnih objektov ter nezahtevnih in enostavnih objektov od sosednjih zemljišč, ki predstavljajo javne površine kategorizirane javne ceste, mora biti najmanj 3,0 m, od sosednjih zemljišč, ki predstavljajo druge javne površine (kot npr. nekategorizirane poti, trg, javna parkirišča …) pa najmanj 1,0 m, razen če ni drugače določeno s soglasjem upravljavca javne površine.

(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je dopustna tudi gradnja objektov do parcelne meje sosednjih zemljišč, ko gre za nadomestno gradnjo objekta ali za gradnjo:

– na območjih registrirane naselbinske dediščine, pri katerih umestitev objekta predstavlja varovano vrednoto območja ter s tem ni otežena uporaba in razvoj prometnih površin ali drugače prizadeta javna korist,

– na območjih druge strnjene gradnje (kot npr. vaških jedrih ali območjih strnjene gradnje v podeželskih naseljih), če je na sosednjih obstoječih objektih zagotovljeno osončenje obstoječih okenskih odprtin bivalnih prostorov po določbah tega člena ter s tem ni otežena uporaba in razvoj prometnih površin ali drugače prizadeta javna korist.

(8) Ne glede na prejšnje določbe je ograje, škarpe, oporne ali podporne zidove dopustno postaviti do parcelne meje s sosednjim zemljiščem. V primeru soglasij obeh lastnikov se lahko te objekte postavi na samo parcelno mejo. V primeru, da je sosednje zemljišče javna površina (kot npr. javna cesta ali trg) minimalni odmik in druge pogoje določi lastnik take površine ali njegov upravljavec.

Odmiki med stavbami

(9) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena morajo biti odmiki od sosednjih obstoječih stavb drugih lastnikov taki, da je v njih zagotovljeno osončenje obstoječih okenskih odprtin prostorov, ki so namenjeni dnevnemu bivanju (kot npr. jedilnica in dnevna soba) najmanj eno uro dnevno na dan 21. decembra oziroma najmanj 2 uri na dan 21. marca. Določba se ne uporablja v primerih, ko tako osončenje zaradi naravnih ali ustvarjenih razmer v okolici že v obstoječem stanju ni zagotovljeno ali če se z nameravanimi posegi ne povečujejo gabariti objekta, ki bi vplivali na poslabšanje osončenja obstoječih okenskih odprtin navedenih prostorov v sosednjih stavbah ali pa v primeru, če lastnik sosednje obstoječe stavbe z manjšim odmikom soglaša.

65. člen

(dopustna velikost in število objektov na zemljišču)

(1) Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo stavbe je opredeljena s faktorjem zazidanosti (FZ) in faktorjem zelenih površin (FZP). Dopustna velikost stavbe je določena z dopustno tlorisno velikostjo objekta in dopustno višino objekta. Ta merila so določena v predpisanih določilih tipa EUP lahko pa tudi v specifikaciji EUP.

(2) Dopustna višina objektov je določena s številom etaž (E) nad nivojem terena, pri čemer je možnost izvedbe mansarde nad zadnjo etažo določena z dodatno oznako M. Tako npr. določba E2 pomeni, da je dopustna višina objekta dve etaži – pritličje in 1. nadstropje, določba E2+M pa dve etaži in mansarda.

(3) V primeru, ko je stavba umeščena v poševno zemljišče tako, da višinska razlika med dvema vzporednima fasadama premošča eno etažo, je dopustna vzpostavitev dodatne etaže (le ene).

(4) Kletne etaže je dopustno graditi na celotni tlorisni površini vseh stavb ali tudi izven tlorisne površine njihovega nadzemnega dela, če to omogočajo terenske razmere. V primeru, da je kletna etaža izven tlorisne površine nadzemnega dela objekta izvedena pod zelenimi površinami, je potrebno nad kletno etažo zagotoviti ustrezne razmere za rast vegetacije (npr. zadosten sloj zemljine ipd.). Pri gradnji kleti je potrebno upoštevati poplavnost.

(5) Na zemljiščih, pri katerih obstoječa pozidava presega faktor zazidanosti zemljišča (FZ) in faktor zelenih površin (FZP), se obstoječa zazidanost in obstoječe zelene površine lahko ohranijo, ni pa dovoljeno povečanje zazidanosti ali zmanjševanje zelenih površin.

(6) Obstoječih objektov, ki presegajo dopustno tlorisno velikost in dopustno višino, ni dovoljeno dodatno dozidati ali nadzidati. Taki objekti pa se lahko vzdržujejo, rekonstruirajo, odstranijo ali se jim spremeni namembnost. Nadomestne gradnje takih obstoječih objektov so dovoljene le v primerih, ko gre za naselbinsko pomembne izvorne stavbe oziroma za objekte registrirane stavbne dediščine.

66. člen

(oblikovanje objektov)

(1) Oblikovanje objektov naj bo izpeljano iz načel razvoja arhitekturne identitete prostora oziroma tipoloških značilnosti lokalnega stavbarstva za posamezen tip stavbe, oblikovnih značilnosti obstoječe okoliške stavbne strukture, ter vloge, ki jo bo imel novi objekt v tej stavbni strukturi. V skladu s tem naj se objekti, ki ne bodo namenjeni javni uporabi ali ne bodo locirani na arhitekturno izpostavljenih lokacijah (kot npr. ob kvalitetno oblikovanem javnem prostoru – ulici ali trgu, na mestih, ki so izpostavljena pogledom – v zaključku stavbnega niza, na vogalu ulic …) oblikovno prilagajajo okoliški stavbni strukturi, medtem ko lahko javni objekti in objekti na arhitekturno izpostavljenih lokacijah s svojim oblikovanjem tudi nekoliko odstopajo od pretežne podobe okoliške stavbne strukture in v njej tvorijo kvaliteten arhitekturni poudarek.

(2) Z namenom, da se stavba prilagaja prostorskim značilnostim lokacije ali oblikovnim značilnostim okoliške stavbne strukture je stavbni volumen objekta lahko členjen na osnovni in pomožni stavbni volumen. Osnovni stavbni volumen je del stavbe, ki je po tlorisni velikosti in višini največji in zato oblikovno prostorsko najbolj izrazit. Pomožni stavbni volumni so tlorisno in višinsko manjši in zato oblikovno podrejeni osnovnemu. Stavba ima lahko le en osnovni in več pomožnih stavbnih volumnov. Pri tem pomožnega stavbnega volumna ni dopustno oblikovati z neznačilnimi oblikami ali neznačilnimi arhitekturni elementi, kot so npr. večkotni ali okrogli izzidki s samostojno streho, klasicistična stebrišča in podobno.

(3) Fasade stavbe proti javnemu prostoru in fasada stavbe, na kateri je urejen glavni vhod v stavbo, naj bodo oblikovane tako, da bo stavba kvalitetno sooblikovala javni prostor in da bosta izražena namembnost in pomen stavbe. Na te fasade naj se praviloma ne namešča priključnih omaric, zunanjih enot klimatskih naprav in podobnih inštalacijskih elementov. Barve fasad naj bodo svetlejših odtenkov v barvah, ki so značilne za okoliško stavbno strukturo oziroma praviloma v »zemeljskih« barvah (kot npr. rjava, oker, bež …). Uporaba nasičenih barvnih tonov in neznačilnih ali izstopajočih barv je dopustna le na manjših fasadnih površinah, kadar naj bi se ustvarili poudarki posameznih elementov stavbe (kot npr. vhod stavbe, pomožni stavbni volumen ali drug manjši del stavbe ...).

(4) Oblikovanje streh objektov je opredeljeno v tipih EUP. Na dvokapnih in štirikapnih strehah je dopustna izvedba strešnih izzidkov (frčad), pod pogojem, da so oblikovno podrejeni osnovni obliki strehe. Na vseh vrstah streh je dopustna izvedba strešnih oken. Sprejemniki sončne energije naj bodo praviloma integrirani v strešino oziroma postavljeni na njo v enakem nagibu.

67. člen

(zunanja ureditev objektov in parkirna mesta)

(1) Nezazidana površina zemljišča za gradnjo naj se praviloma izvede s kombinacijo utrjenih manipulativnih površin (kot npr. dovoz, parkirišče, dvorišče …) in zelenih površin (kot npr. okrasna zelenica, zelenjavni vrt, sadovnjak …). Pri zasnovi zunanje ureditve naj se upošteva obstoječa konfiguracija terena. Brežine, nasipi in izpostavljena pobočja naj bodo ozelenjena ter zavarovana pred erozijo. Pri oblikovanju zelenih površin naj se uporablja avtohtone drevesne in grmovne vrste.

(2) Podpornih zidovi za premagovanje večjih višinskih razlik med zemljišči so praviloma dopustni do višine 3,0 m. Nad to višino pa naj se izvedejo sestoji več zidov z vmesnimi ozelenjenimi horizontalnimi pasovi, ki naj bodo široki vsaj 0,6 m.

(3) V sklopu zunanje ureditve objekta ali v objektu je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih ali garažnih mest glede na vrsto in obseg dejavnosti, ki se v objektu odvijajo. Število parkirnih mest se določi na podlagi standardov, ki urejajo posamezne dejavnosti oziroma vrste objektov. Če teh standardov ni, se za posamezne vrste objektov uporabijo naslednji normativi:

– poslovno prostori          1 PM/30 m2 neto površine,
– trgovska                   1 PM/35 m2 neto površine,
– gostinska                  1 PM/4 sedeže ali stojišča,
– gostilne s prenočišči      1 PM/2 sobi + 1 PM/6 sedežev,
– obrtni, skladiščni,
industrijski obrati          1 PM/100 m2 neto povr. ali 1 PM/2 del. mesti,
– domovi za ostarele         1 PM/5 postelj,
– vrtci, šole                2 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlenega,
– športna igrišča            1 PM /250m2 neto površine igrišč ali 1PM
                             na 10 obiskovalcev,
– zdravstveni domovi         1 PM/2 zaposlena + 1 PM na 30 m2 koristne povr.
– prireditveni
prostori (kino,
kult. dom …)                 1 PM/10 sedežev ali 1 PM/100 m2 NEP,
– cerkve                     1 PM/20 sedežev,
– pokopališča                1 PM/30 grobov,
– bivanje                    2 PM /1 stanovanje pri eno ali dvostanov. stavbah,
– bivanje                    1,8 PM/1 stanov, enoto pri večstanov. stavbah.

(4) Odstopanja od normativov, določenih v prejšnji točki, so dopustna pri rekonstrukcijah obstoječih stavb, kjer se lahko ohrani obstoječe število parkirnih mest.

(5) V primeru, da potrebnega števila parkirnih mest zaradi prostorske utesnjenosti lokacije ni mogoče zagotoviti v sklopu zunanje ureditve na zemljišču za gradnjo, lahko investitor parkirna mesta zagotovi tudi na drugih zemljiščih v bližini lokacije. Če zaradi prostorskih razmer tudi to ni možno, lahko investitor zaprosi občino za souporabo obstoječih javnih parkirišč v naselju. Občina souporabo obstoječih javnih parkirišč za potrebe posameznega objekta dovoli, če taka souporaba ne bo predstavljala prekomerne obremenitve obstoječih parkirišč.

(6) V primeru, da bo pri posameznem objektu prihajalo samo občasno do večjega števila obiskovalcev z osebnimi vozili (kot npr. pokopališča, športni objekti …), lahko občina ne glede na določbe prvega odstavka tega člena določi zmanjšanje normativa potrebnega števila parkirnih mest za ta objekt. Zmanjšanje normativa se določi glede na ocenjeno pogostost in število občasnih obiskovalcev z osebnimi vozili ter glede na dejanske prostorske možnosti v okolici lokacije objekta. O zmanjšanem normativu odloči župan s sklepom.

(7) Nove parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, naj bodo ozelenjene. Pri urejanju javnih parkirnih površin in garažnih stavb je potrebno v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe, in sicer 1 PM za invalide/10 PM.

68. člen

(komunalna oskrba objektov)

(1) Za gradnjo objektov mora biti zagotovljena vsaj minimalna komunalna oskrba objekta v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov. Na območjih, kjer je zagotovljena javna gospodarska infrastruktura, se mora komunalno oskrbo objektov zagotavljati s priključitvijo objekta na omrežja javne gospodarske infrastrukture. Pogoje priključitve in režim uporabe javne gospodarske infrastrukture določajo predpisi, ki urejajo posamezno gospodarsko infrastrukturo.

(2) Če na območju gradnje ni zagotovljena javna gospodarska infrastruktura, mora zagotoviti minimalno komunalno oskrbo objekta sam investitor. To uredi v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov in predpisi, ki urejajo posamezno vrsto komunalne oskrbe.

3.4.2.0 Podrobnejši PIP po EUP

69. člen

(tipi EUP)

Podrobnejši PIP za EUP na območju stavbnih zemljišč so določeni po posameznih NRP oziroma PNRP, na katerih se EUP nahaja, ter znotraj EUP po pretežnem stavbnem tipu, ki predstavlja usmeritev za prenovo obstoječe stavbne strukture in nove gradnje. V primeru, da v posamezni EUP s heterogeno stavbno strukturo posamezen objekt utemeljeno odstopa od opredeljenega pretežnega stavbnega tipa, je izjemoma možna tudi gradnja objekta drugačnega stavbnega tipa, ki ustreza opredeljeni namenski rabi EUP in značilnostim nameravanega objekta ter se lahko oblikovno ustrezno vključi v okoliško stavbno strukturo. H gradnji objekta drugačnega stavbnega tipa je potrebno pridobiti soglasje občinskega organa, pristojnega za urejanje prostora.

70. člen

+---------------------------------------------------------------+
|EUP na območju podrobne namenske rabe SS – stanovanjske        |
|površine                                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti                                            |
|Območje je namenjeno bivanju. Dopustne so tudi naslednje       |
|spremljajoče dejavnosti: G Trgovina; vzdrževanje in popravila  |
|motornih vozil, H Promet in skladiščenje, I Gostinstvo, J      |
|Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K Finančne in      |
|zavarovalniške dejavnosti, L Poslovanje z nepremičninami, M    |
|Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N Druge          |
|raznovrstne poslovne dejavnosti; S Druge dejavnosti, O         |
|Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne  |
|varnosti, Q Zdravstveno in socialno varstvo, P Izobraževanje, R|
|Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, T Dejavnost  |
|gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za      |
|lastno rabo, U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles |
|– vendar le tiste dejavnosti, ki po značaju ali obsegu ne      |
|vežejo nase večjega dodatnega prometa z osebnimi vozili ter    |
|tovornega prometa, z izjemo dostave z vozili do 5t največ      |
|enkrat na teden.                                               |
|Tipi dopustnih objektov po CC SI:                              |
|11100 Enostanovanjske stavbe, 11210 Dvostanovanjske stavbe,    |
|11220 Tri in večstanovanjske stavbe, 11222 Stanovanjske stavbe |
|z oskrbovanimi stanovanji, 113 Stanovanjske stavbe za posebne  |
|namene, 1242 Garažne stavbe, 12112 Gostilne, restavracije in   |
|točilnice, 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno        |
|nastanitev, 12201 Stavbe javne uprave (razen sodišč,           |
|parlamenta, policijske postaje, stavb občin), 12202 Stavbe     |
|bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge upravne in pisarniške    |
|stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavbe), 12301        |
|Trgovske stavbe, 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti   |
|(razen avtopralnic), 12620 Muzeji in knjižnice, 12630 Stavbe za|
|izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, 12640 Stavbe za |
|zdravstvo, 12650 Športne dvorane (fitnes, savna), 241 Objekti  |
|za šport in rekreacijo in drugi objekti za prosti čas, 127     |
|Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 12520 rezervoarji,      |
|silosi in skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta, 2   |
|Gradbeno inženirski objekti (razen 23 Kompleksni industrijski  |
|objekti).                                                      |
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekti (stavbe):             |
|nadstrešek, vetrolov, vrtna uta, senčnica, lopa, uta, zimski   |
|vrt, savna, fitnes,, letna kuhinja, drvarnica, pokrito         |
|skladišče za lesna goriva, garaža, lopa in podobne stavbe (vse |
|do višine E1).                                                 |
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti:                |
|parkirišče, ograja (varovalna, medsosedska), podporni zidovi z |
|ograjo, vodomet, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode, |
|namakanje (bazen za kopanje, okrasni bazen, ribnik, namakalni  |
|sistem (vodni zbiralnik), športna igrišča na prostem, pomožni  |
|komunalni objekti ter priključki na objekte gospodarske javne  |
|infrastrukture.                                                |
|Varstvo pred hrupom                                            |
|V območju veljajo merila II. stopnje varstva pred hrupom.      |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip EUP z oznako hm »modernistične stanovanjske hiše«          |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 50 %, FZP od 20 %.     |
|Organizacija prostora: Umestitev stavb oziroma lega le-teh naj |
|bo prilagojena morfologiji oziroma vlogi stavbe.               |
|Velikostno merilo in oblika stavb: Osnovni stavbni volumen naj |
|bo praviloma podolgovatega tlorisa, optimalne širine 8,5 m     |
|oziroma največje širine praviloma 12,0 m, z razmerjem stranic  |
|praviloma od 1:1,2 do 1:2, visok do E2 + M. K osnovnemu volumnu|
|je dopustno dodajanje pomožnih volumnov do 50 % bruto tlorisne |
|površine osnovnega volumna. Slednji naj bodo osnovnemu volumnu |
|oblikovno podrejeni. Dopustna je izvedba vseh posebnih         |
|arhitekturnih elementov.                                       |
|Posebnosti oblikovanja:                                        |
|Fasada naj bo oblikovana enostavno, stavbno pohištvo je        |
|dopustno tudi v beli in sivi barvi.                            |
|Dopustna je streha z naklonom ter kombiniranje dvokapnih streh |
|z ravnimi ali enokapnimi. Struktura in barva strešnikov naj bo |
|usklajena s strehami okoliške stavbne strukture, praviloma v   |
|valoviti obliki sorodni korcem in opečnato rdeči barvi.        |
|Zelene ureditve, ograje: medsosedska ograja je lahko visoka do |
|1,8 m.                                                         |
|Velikost, posebnosti parcelacije: Velikostni red je praviloma  |
|med 300 in 1.200 m2.                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip EUP z oznako hv »stanovanjske hiše v vrsti«                |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 70 %, FZP od 10 %.     |
|Organizacija prostora: Urbanistična zasnova naj bo skladna za  |
|celotno sosesko. Praviloma naj bodo ob javnem prostoru parkirne|
|in manipulacijske površine, dvorišče internega značaja (atrij) |
|pa je praviloma vzpostavljen za stanovanjsko stavbo. Gradbeni  |
|posegi se lahko izvajajo le pod pogoji ohranjanja prostorske in|
|likovne celovitosti celotnega niza.                            |
|Velikostno merilo in oblika stavb: Tlorisna zasnova je         |
|praviloma široka največ do 12,0 m; visoka največ do E2+M. Ko   |
|gre za dopolnitev obstoječega stavbnega niza, naj bo višinski  |
|in tlorisni gabarit stavbe skladen z gabariti stavb v nizu.    |
|Dopustne so dozidave in posebni arhitektonski elementi, če so  |
|skladni z oblikovanjem niza v katerega se umeščajo.            |
|Posebnosti oblikovanja: Gradbeni posegi v zunanjosti obstoječih|
|stavb naj se izvajajo pod pogoji, da se zagotovi medsebojna    |
|oblikovna usklajenost posamičnih prenov v nizu. Dopustna je    |
|streha z naklonom ter kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi   |
|ali enokapnimi. Struktura in barva strešnikov naj bo usklajena |
|s strehami okoliške stavbne strukture, praviloma v valoviti    |
|obliki sorodni korcem in opečnato rdeči barvi. Oblikovanje     |
|strehe ter frčade na strehi stavbe, morajo biti oblikovno      |
|skladne v celotnem nizu.                                       |
|Zelene ureditve, ograje: Zelene površine naj bodo urejene kot  |
|interne vrtne zasaditve. V stavbnem nizu naj bo oblikovanje    |
|ograj skladno.                                                 |
|Velikost, posebnosti parcelacije: Velikostni red je od 300 do  |
|700 m2.                                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip EUP z oznako sb »stanovanjski bloki«                       |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 60 %.                  |
|Organizacija prostora: Praviloma naj se ohranja obstoječ       |
|urbanistični koncept. Števila obstoječih parkirnih mest        |
|praviloma ni dopustno zmanjševati.                             |
|Velikostno merilo in oblika stavbe: Ohrani naj se obstoječ     |
|tlorisni in višinski gabarit stavbne strukture.                |
|Posebnosti oblikovanja: Posegi na zunanjosti stavb (fasadi,    |
|strehi) so dopustni pod pogoji, da se zagotovi oblikovna       |
|usklajenost celotne zunanjosti stavbe.                         |
|Obstoječi naklon in oblika strehe se lahko ohranja, dopustne so|
|strehe z naklonom ali ravne strehe.                            |
|Zelene ureditve, ograje: V čim večji meri se ohranjajo         |
|obstoječe zelene površine. Zmanjšajo se lahko, ko gre za       |
|prostorske ureditve, ki so pomembne za celotno območje (npr.   |
|postavitev nadstreškov, parkirišč, urejanje javnega prostora za|
|pešce, igrišč …).                                              |
+---------------------------------------------------------------+

71. člen

+---------------------------------------------------------------+
|EUP na območju podrobne namenske rabe SK – površine            |
|podeželskega naselja                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti                                            |
|Območje je namenjeno bivanju ter bivanju v povezavi z          |
|opravljanjem kmetijske dejavnosti. Dopustne so tudi naslednje  |
|spremljajoče dejavnosti: A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo,      |
|ribištvo, C Predelovalna dejavnost – obrtna dejavnost, F       |
|Gradbeništvo, G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih    |
|vozil, H Promet in skladiščenje, I Gostinstvo, J Informacijske |
|in komunikacijske dejavnosti, K Finančne in zavarovalniške     |
|dejavnosti, L Poslovanje z nepremičninami, M Strokovne,        |
|znanstvene in tehnične dejavnosti, N Druge raznovrstne poslovne|
|dejavnosti; S Druge dejavnosti, O Dejavnost javne uprave in    |
|obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, Q Zdravstveno in |
|socialno varstvo, P Izobraževanje, R Kulturne, razvedrilne in  |
|rekreacijske dejavnosti, T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim|
|hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U Dejavnost        |
|eksteritorialnih organizacij in teles.                         |
|Tipi dopustnih objektov po CC SI:                              |
|11100 Enostanovanjske stavbe, 11210 Dvostanovanjske stavbe,    |
|11220 Tri- in večstanovanjske stavbe (razen stolpnice), 11222  |
|Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, 113 Stanovanjske|
|stavbe za posebne namene, 12111 Hotelske in podobne stavbe za  |
|kratkotrajno nastanitev (razen hotelov, motelov), 12112        |
|Gostilne, restavracije in točilnice, 12120 Druge gostinske     |
|stavbe za kratkotrajno nastanitev, 12201 Stavbe javne uprave   |
|(razen sodišč, parlamenta, policijske postaje, stavb občin),   |
|12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge upravne in  |
|pisarniške stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavbe),   |
|12301 Trgovske stavbe, 12304 Stavbe za druge storitvene        |
|dejavnosti, 1242 Garažne stavbe, 12620 Muzeji in knjižnice,    |
|12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, |
|12640 Stavbe za zdravstvo, 12650 Športne dvorane (fitnes,      |
|savna), 241 Objekti za šport in rekreacijo in drugi objekti za |
|prosti čas, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, 12510      |
|Industrijske stavbe (manjše delavnice razen tovarn), 12711     |
|Stavbe za rastlinsko predelavo, 12712 Stavbe za spravilo       |
|pridelka, 12712 Stavbe za rejo živali, 127 Druge nestanovanjske|
|kmetijske stavbe, 2 Gradbeno inženirski objekti (razen 23      |
|Kompleksni industrijski objekti).                              |
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekti – stavbe:             |
|nadstrešek, vetrolov, uta, zimski vrt, savna, fitness,         |
|senčnica, letna kuhinja, garaža, lopa, pokrito skladišče za    |
|lesna goriva, drvarnica in podobni objekti ter objekti za rejo |
|živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (kozolec, kmečka   |
|lopa, grajeni rastlinjak, skedenj, silos, senik, kašča,        |
|koruznjak, grajeno molzišče, pokrita skladišča za lesna goriva,|
|vinska klet, klet) ter objekti za kmetijske proizvode in       |
|dopolnilne dejavnosti (sušilnica sadja in rib, sirarna,        |
|oljarna, kisarna, mlin).                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti:                |
|parkirišče, ograja (varovalna, medsosedska), podporni zidovi z |
|ograjo, vodomet, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode  |
|in namakanje (bazen za kopanje, okrasni bazen, ribnik,         |
|namakalni sistem, vodni zbiralnik), športna igrišča na prostem,|
|pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – gnojišče, kompostarna za |
|gnojevko, zbiralnik gnojevke ali gnojnice, napajalno korito,   |
|hlevski izpust, grajena obora, grajena ograja za pašo živine   |
|(plot), pomožni komunalni objekti ter priključki na objekte    |
|gospodarske javne infrastrukture.                              |
|Varstvo pred hrupom                                            |
|Na območju veljajo merila III SVPH.                            |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip EUP z oznako ph »podeželske hiše«                          |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ praviloma do 50 %.        |
|Organizacija prostora: Stavbe naj bodo praviloma organizirane  |
|okoli dvorišča v skladu z optimalnimi možnostmi terena.        |
|Umestitev stavb oziroma lega le-teh naj bo prilagojena         |
|morfologiji oziroma vlogi stavbe. Stavbe se lahko gradijo tudi |
|kot samostojne stavbe s tendenco, da se jih sčasoma dogradi z  |
|dodatnimi stavbami, ki se nizajo okoli dvorišča ali ki so z    |
|obstoječo stavbo povezane v sklenjen volumen.                  |
|Velikostno merilo in oblika stavbe namenjene bivanju: Osnovni  |
|stavbni volumen naj bo podolgovatega tlorisa, optimalne širine |
|8,5 m oziroma največje širine praviloma 10,0 m in z razmerjem  |
|stranic praviloma od 1:1,2 do 1:2,, visok do E2 + M. K         |
|osnovnemu volumnu je dopustno dodajanje pomožnih volumnov do 50|
|% bruto tlorisne površine osnovnega volumna, ki naj bodo       |
|osnovnemu volumnu oblikovno podrejeni. Dopustna je izvedba vseh|
|posebnih arhitekturnih elementov.                              |
|Posebnosti oblikovanja: Fasadna ploskev naj bo praviloma gladko|
|ometana, okenske odprtine posamične in oblike pokončnega       |
|pravokotnika. Streha osnovnega stavbnega volumna naj ima sleme |
|v vzdolžni smeri, odlikovana kot streha z naklonom – tipa      |
|štirikapna ali dvokapna streha, dodani pomožni volumni imajo   |
|lahko tudi ravno ali enokapno streho. Struktura in barva       |
|strešnikov naj bo usklajena s strehami okoliške stavbne        |
|strukture, praviloma v valoviti obliki sorodni korcem in       |
|opečnato rdeči barvi.                                          |
|Velikostno merilo in oblika kmetijsko gospodarsko              |
|(nestanovanjske) stavbe: Osnova tlorisna zasnova naj bo        |
|vzdolžna, široka do 10,0 m z najmanjšim tlorisnim razmerjem    |
|1:1,5. Visoka največ do E2. Dopustno je dodajanje volumnov do  |
|50 % bruto tlorisne površine osnovnega volumna, pri stavbah,   |
|pri katerih je bruto tlorisna površina večja od 150 m2.        |
|Posebnosti oblikovanja: Oblikovanje fasad naj izhaja iz        |
|oblikovanja tradicionalnih fasad iste vrste stavb glede na     |
|namen. Streha naj bo oblikovana kot streha z naklonom (tipa    |
|dvokapna, enokapna) ali ravna streha. Dopustna je tudi         |
|kombinacija streh.                                             |
|Zelene ureditve, ograje: Ograje naj bodo praviloma lesene,     |
|kamnite ali betonske, višine do največ 2,0 m, lahko tudi s     |
|poudarkom vhodnega dela.                                       |
|Velikost, posebnosti parcelacije: Velikostni red je praviloma  |
|med 300 in 3.000 m2.                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip EUP z oznako pv »podeželske vile«                          |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 45 %, FZP od 25 %.     |
|Organizacija prostora: Ohranja naj se obstoječa urbanistična   |
|zasnova.                                                       |
|Velikostno merilo in oblika stavb: Ohranja naj se obstoječ     |
|tlorisni in višinski gabarit stavbne strukture.                |
|Posebnosti oblikovanja: Pri prenovah (rekonstrukcijah,         |
|nadomestnih gradnjah) je potrebno ohraniti izvorne kvalitetne  |
|arhitekturne značilnosti zunanjosti stavbe. Dozidave so        |
|dopustne pod pogojem, da se ne razvrednoti obstoječih          |
|oblikovnih kvalitet obstoječe stavbe. Praviloma se ohrani      |
|obstoječa streha, dopustna je streha z naklonom (dvokapna ali  |
|štirikapna). Obstoječi naklon se lahko ohranja. Dozidave imajo |
|lahko streho z naklonom (dvokapno in enokapno streho) ter/ali  |
|ravno streho, pod pogojem da je ta oblikovno podrejena         |
|osnovnemu stavbnemu volumnu. Struktura in barva strešnikov naj |
|bo usklajena s strehami okoliške stavbne strukture, praviloma v|
|valoviti obliki sorodni korcem in opečnato rdeči barvi.        |
|Zelene ureditve, ograje: V čim večji meri naj se ohranjajo     |
|obstoječe zelene ureditve.                                     |
+---------------------------------------------------------------+

72. člen

+---------------------------------------------------------------+
|EUP na območju podrobne namenske rabe CU – osrednja območja    |
|centralnih dejavnosti                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti                                            |
|Območje je namenjeno javnim programom – trgovskim, oskrbnim,   |
|storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim,      |
|izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim ter |
|bivanju. Slednje je lahko praviloma le izven etaže, ki je      |
|dostopna iz javnega prostora. Dopustne so naslednje dejavnosti:|
|C Predelovalne dejavnosti (le manjše obrtne delavnice), G      |
|Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H Promet in |
|skladiščenje, I Gostinstvo, J Informacijske in komunikacijske  |
|dejavnosti, K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L         |
|Poslovanje z nepremičninami, M Strokovne, znanstvene in        |
|tehnične dejavnosti, N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti; S|
|Druge dejavnosti, O Dejavnost javne uprave in obrambe;         |
|dejavnost obvezne socialne varnosti, Q Zdravstveno in socialno |
|varstvo, P Izobraževanje, R Kulturne, razvedrilne in           |
|rekreacijske dejavnosti, T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim|
|hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U Dejavnost        |
|eksteritorialnih organizacij in teles.                         |
|Tipi dopustnih objektov po CC SI:                              |
|11100 Enostanovanjske stavbe, 11210 Dvostanovanjske stavbe,    |
|11220 Tri- in večstanovanjske stavbe (razen stolpnice), 11222  |
|Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, 113 Stanovanjske|
|stavbe za posebne namene, 12111 Hotelske in podobne stavbe za  |
|kratkotrajno nastanitev, 12112 Gostilne, restavracije in       |
|točilnice, 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno        |
|nastanitev, 12201 Stavbe javne uprave (razen sodišč,           |
|parlamenta, policijske postaje, stavb občin), 12202 Stavbe     |
|bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge upravne in pisarniške    |
|stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavbe), 12301        |
|Trgovske stavbe, 12302 Sejemske dvorane, razstavišča, 12303    |
|Bencinski servisi, 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti,|
|12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (razen paviljonov za     |
|živali in rastline v živalskih in botaničnih vrtovih), 12304   |
|Stavbe za druge storitvene dejavnosti (razen avtopralnic), 1242|
|Garažne stavbe, 12620 Muzeji in knjižnice, 12630 Stavbe za     |
|izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, 12640 Stavbe za |
|zdravstvo, 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 12722  |
|Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti, 12650 Športne      |
|dvorane, 241 Objekti za šport in rekreacijo in drugi objekti za|
|prosti čas, 127 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 12510   |
|Industrijske stavbe (le drobna obrt), 12520 rezervoarji, silosi|
|in skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta, 2 Gradbeno |
|inženirski objekti (razen 23 Kompleksni industrijski objekti). |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekti (stavbe):             |
|nadstrešek, vetrolov, uta, drvarnica, pokrito skladišče za     |
|lesna goriva, zimski vrt, savna, fitnes, senčnica, letna       |
|kuhinja, garaža, lopa in podobne stavbe.                       |
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti:                |
|Pomožni objekti v javni rabi, parkirišča, rezervoar za vodo,   |
|vodomet, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in       |
|namakanje (okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni      |
|zbiralnik), kolesarske poti, pešpoti in podobne poti, pomožni  |
|komunalni objekti, priključki na objekte gospodarske javne     |
|infrastrukture, grajena urbana oprema ter športna igrišča na   |
|prostem.                                                       |
|Varstvo pred hrupom                                            |
|Na območju veljajo merila III SVPH.                            |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip EUP z oznako js »javne stavbe«                             |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ praviloma do 70 %.        |
|Organizacija prostora: Stavba ali del stavbe, ki ima           |
|najpomembnejšo vlogo, naj bo vzpostavljena ob javnemu prostoru.|
|Zelene ureditve, ograje: V območju med javnim prostorom in     |
|stavbo fizične ali vizualne cezure (ograje, škarpe, zasloni)   |
|niso dopustne. Ograjevanje ni dopustno.                        |
|Velikost, posebnosti parcelacije: Velikostni red je praviloma  |
|od 500 do 5.000 m2.                                            |
|Podtip jsk – klasična javna stavba                             |
|Velikostno merilo in oblika stavbe: Praviloma naj se ohrani    |
|obstoječ tlorisni in višinski gabarit. Dopustne so dozidave ter|
|nadzidave do višinskega gabarita E3. Morebitni nadstrešek nad  |
|glavnim vhodom ali vetrolov naj bo oblikovan tako, da je       |
|ostalim arhitekturnim elementom fasade podrejen.               |
|Posebnosti oblikovanja: Potrebno je ohraniti kvalitetne        |
|značilnosti izvorne arhitekture vsaj glavne fasade stavbe.     |
|Dopustne so tudi okenske odprtine okrogle in eliptične oblike. |
|Obstoječi naklon in oblike strehe se lahko ohranja, dopustne so|
|tudi strehe z naklonom (tipa dvokapna ali štirikapna). Dozidave|
|imajo lahko tudi ravno in enokapno streho pod pogojem, da je ta|
|oblikovno podrejena osnovnemu stavbnemu volumnu.               |
|Podtip jsm – modernistična javna stavba                        |
|Velikostno merilo in oblika stavbe: Višina do E3. Dopustni so  |
|vsi posebni arhitekturni elementi. V podeželskem okolju naj se |
|potrebni večji tlorisni gabariti dosežejo z združevanjem več   |
|manjših volumnov.                                              |
|Posebnosti oblikovanja: Oblikovanje (horizontalna in vertikalna|
|členitev) fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih  |
|fasadnih elementov naj bo enostavno in poenoteno. V urbanem    |
|naselju naj bo oblikovanje sodobno, v podeželskem naj se       |
|oblikovanje prilagodi oblikovnim značilnostim območja, v       |
|katerega se umešča. Stavbno pohištvo je dovoljeno tudi v beli  |
|barvi oziroma barvah kovin. Oblikovanje strehe ni poenoteno    |
|predpisano, vendar naj se oblika, naklon in kritina streh      |
|skladno integrira v okoliško stavbno strukturo.                |
|Podtip jsp – paviljonska stavba                                |
|Velikostno merilo in oblika stavbe: Višina do E1, pri čemer je |
|lahko višina etaže prilagojena programu stavbe ali prostorskemu|
|kontekstu. Izjemoma je dopustna tudi višina stavbe E2, če se v |
|upravnem postopku s posebno utemeljitvijo dokaže, da višinski  |
|gabarit ne povzroča degradacij v prostoru.                     |
|Posebnosti oblikovanja: Fasada naj bo oblikovana minimalistično|
|in naj odraža namembnost stavbe. V naravnem okolju naj bo      |
|finalna obdelava fasad v naravnih materialih ali z belimi      |
|opleski. Stavbno pohištvo je dopustno tudi v beli barvi oziroma|
|barvah kovin. Streha praviloma tipa ravna streha, v podeželskem|
|okolju lahko tudi tipa dvokapna ali enokapna streha.           |
|Podtip jgd – stavba gasilskega doma                            |
|Velikostno merilo in oblika stavbe: Višina do E2, morebitni    |
|sušilni stolp lahko sega za eno višino etaže nad sleme strehe  |
|osnovnega volumna stavbe.                                      |
|Posebnosti oblikovanja: Prilagodi naj se oblikovnim            |
|značilnostim območja, v katerega se umešča. Oblika, naklon in  |
|kritina streh naj se skladno integrira v okoliško stavbno      |
|strukturo.                                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip EUP z oznako th »trške hiše«                               |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 60 %.                  |
|Organizacija prostora: Trška hiša naj bo praviloma postavljena |
|ob javnemu prostoru, morebitne ostale (nestanovanjske) stavbe  |
|pa v zaledju.                                                  |
|Velikostno merilo in oblika stavbe: Tlorisna zasnova stavbe naj|
|bo podolgovata, široka praviloma do največ 14,0 m z razmerjem  |
|stranic praviloma od 1:1 do 1:2, višina največ do E3. Dodajanje|
|pomožnih volumnov je dopustno na fasadah, ki ne mejijo na javni|
|prostor, vendar pa le-ti ne smejo presegati 80 % bruto tlorisne|
|površine osnovnega volumna. Dopustni so vsi posebni            |
|arhitektonski elementi. V primeru, da je trška hiša umeščena v |
|nizu naj velikostno merilo stavbe izhaja iz tlorisnega in      |
|višinskega gabarita sosednjih stavb v nizu.                    |
|Posebnosti oblikovanja: Fasade naj bodo oblikovane v enotni    |
|fasadni kompoziciji in enotnem proporcijskem sistemu. Vsaj     |
|najpomembnejši fasadni elementi naj bodo praviloma urejeni v   |
|vertikalnih kompozicijskih oseh. Okenske odprtine v etažah naj |
|bodo praviloma oblike pokončnega pravokotnika, okenske odprtine|
|v etaži javnega prostora na glavni fasadi so oblikovane tako,  |
|da je razpoznavna namembnost stavbe (potrebam javnih           |
|programov). Stavbno pohištvo je dovoljeno tudi v beli barvi in |
|barvah kovin. Streha naj bo oblikovana kot streha z naklonom – |
|tipa dvokapna ali štiri kapna streha, dodatni pomožni volumen  |
|ima lahko tudi streho tipa enokapna ali ravna streha. Vzdolžni |
|napušč ne sme presegati 0,9 m, čelni napušča pa ne sme         |
|presegati 0,7 m. Pri trški hiši v nizu naj se streha prilagaja |
|obliki, naklonu in orientaciji stavb v stavbnem nizu, katerega |
|del je.                                                        |
|Zelene ureditve, ograje: Ograjevanje proti javnemu prostoru    |
|praviloma ni dovoljeno.                                        |
|Velikost, posebnosti parcelacije: Velikostni red je praviloma  |
|med 500 in 3.000 m2.                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip EUP z oznako sb »stanovanjski bloki«                       |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti zemljišča: FZ do 60 %                   |
|Organizacija prostora: Ohranja naj se glavne značilnosti       |
|obstoječega urbanističnega koncepta. Števila obstoječih        |
|parkirnih mest praviloma ni dopustno zmanjševati.              |
|Velikostno merilo in oblika stavbe: Pod pogojem ohranitve      |
|glavnih značilnosti obstoječega urbanističnega koncepta so     |
|dopustne spremembe namembnosti.                                |
|Posebnosti oblikovanja: Posegi na zunanjosti stavb (fasadi,    |
|strehi) so dopustni pod pogoji, da se zagotovi oblikovna       |
|usklajenost celotne zunanjosti stavbe. Obstoječi naklon in     |
|oblika strehe se lahko ohranja, dopustne so strehe z naklonom  |
|ali ravne strehe.                                              |
|Zelene ureditve, ograje: V čim večji meri se ohranjajo         |
|obstoječe zelene površine.                                     |
|Velikost, posebnosti parcelacije: Velikostni red je obstoječ.  |
+---------------------------------------------------------------+

73. člen

+---------------------------------------------------------------+
|EUP na območju podrobne namenske rabe CD – druga območja       |
|centralnih dejavnosti                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti                                            |
|Območje je namenjeno vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim,      |
|verskim in podobnim dejavnostim, praviloma brez bivanja: G     |
|Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, M Strokovne,|
|znanstvene in tehnične dejavnosti, P Izobraževanje, R Kulturne,|
|razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, U Dejavnost            |
|eksteritorialnih organizacij in teles.                         |
|Tipi dopustnih objektov po CC SI:                              |
|12620 Muzeji in knjižnice, 12630 Stavbe za izobraževanje in    |
|znanstveno raziskovalno delo, 12640 Stavbe za zdravstvo, 12721 |
|Stavbe za opravljanje verskih obredov, 12722 Pokopališke stavbe|
|in spremljajoči objekti, 12420 Garažne stavbe, 12730 Kulturna  |
|dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, 2 Gradbeno       |
|inženirski objekti (razen 23 Kompleksni industrijski objekti). |
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekti – stavbe              |
|Niso dopustni razen začasnih objektov.                         |
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti                 |
|Ograje, grajena urbana oprema, vodomet, vodno zajetje in       |
|objekti za akumulacijo vode in namakanje (okrasni bazen,       |
|ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik), parkirišče,        |
|kolesarska pot, pešpot in podobne poti, pomožni komunalni      |
|objekti, priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture|
|ter pomožni objekti v javni rabi.                              |
|Varstvo pred hrupom