Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 1

 

Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 39/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) in 23. člena statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 33/95, 60/95 in 23/96), je Občinski svet občine Moravske Toplice na seji dne 6. 10. 1998 sprejel

 

 

O D L O K

 

 

o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Moravske Toplice

 

 

I. UVODNA DOLOČILA

 

 

1. člen

 

 

S tem odlokom se določajo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljevanju: PUP) za območja naselij, zaselkov in odprtega prostora v Občini Moravske Toplice, ki jih je izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring pod številko 2/98.

 

 

2. člen

 

 

PUP za območje Občine Moravske Toplice so usklajeni s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za območje Občine Moravske Toplice, dopolnjeni v letu l998 (Uradni list RS, št. 43/98).

 

 

3. člen

 

 

PUP vsebuje tekstualni del in grafične priloge v merilu 1:2500, ki se nanašajo na merila in pogoje za posege v prostor in na prikaze iz prostorskih sestavin planov.

 

 

Tekstualni del vsebuje:

 

 

– splošni del s prilogami,

 

 

– obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor.

 

 

Grafični del vsebuje:

 

 

– pregledno karto obravnavanega območja v merilu 1:25000,

 

 

– ureditvena območja naselij v merilu 1:2500.

 

 

Za odprti prostor se pri opredelitvi namenske rabe uporabljajo tudi grafične priloge iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planov v merilu 1:5000.

 

 

4. člen

 

 

Prostorski ureditveni pogoji določajo:

 

 

– območje urejanja in veljavnost;

 

 

– funkcijo območja;

 

 

– pogoje in merila glede vrste posegov;

 

 

– pogoje in merila za urbanistično oblikovanje območij;

 

 

– splošne pogoje za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav;

 

 

– merila in pogoje za urejanje komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav in omrežij;

 

 

– merila in pogoje za prometno urejanje in

 

 

– druge posege, ki trajno spreminjajo prostor.

 

 

Prostorski ureditveni pogoji določajo tudi merila in pogoje za:

 

 

– ohranjanje in varovanje naravne dediščine, kulturne dediščine ter drugih dobrin splošnega pomena;

 

 

– varovanje in izboljšanje okolja;

 

 

– urejanje prostora za potrebe obrambe in zaščite;

 

 

– možna odstopanja ter

 

 

– končna določila.

 

 

Merila in pogoji, določeni v odloku o prostorskih ureditvenih pogojih so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije za posamezen poseg v prostor na območju, ki ga urejajo.

 

 

II. OBMOČJE UREJANJA IN VELJAVNOST

 

 

5. člen

 

 

Meja ureditvenega območja PUP poteka po meji občine Moravske Toplice, ki zavzema naslednje katastrske občine: Andrejci, Berkovci, Bogojina, Bukovnica, Čikečka vas, Filovci, Fokovci, Ivanci , Ivanjševci, Ivanovci, Kančevci, Krnci, Lončarovci, Lukačevci, Martjanci, Mlajtinci, Moravci, Motvarjevci, Noršinci, Pordašinci, Prosenjakovci, Ratkovci, Selo, Sebeborci, Središče, Suhi vrh, Tešanovci, Vučja gomila.

 

 

6. člen

 

 

Veljavnost PUP je neomejena in začasna. Neomejeno veljajo PUP za celotno območje katastrskih občin, naštetih v 5. členu, razen za območja, ki se že urejajo z veljavnimi prostorskimi akti. Začasno veljajo PUP za območja, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov.

 

 

7. člen

 

 

Območja, ki se že urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti in zanje PUP ne veljajo, so:

 

 

1. Turistično naselje Podov (odlok o zazidalnem načrtu Turistično naselje Podov – Uradni list RS, št. 58/95),

 

 

2. Namakanje Ivanci (odlok o ureditvenem načrtu za namakalno polje Ivanci – Uradni list RS, št. 58/95),

 

 

3. Zdraviliški kompleks Moravske Toplice (odlok o spremembi ureditvenega načrta za območje zdraviliškega kompleksa v Moravskih Toplicah (Uradni lisr RS, št. 51/97 in 22/98).

 

 

8. člen

 

 

Revitalizacija gramoznic bo potekala v skladu z načrtom za gramoznice v Filovcih, Mlajtincih, Lukačevcih.

 

 

Območja, za katera veljajo PUP začasno do izdelave izvedbenih aktov so:

 

 

1. Območje odlagališča komunalnih odpadkov v k.o. Ratkovci,

 

 

2. Območja zazidalnih načrtov v naselju Prosenjakovci,

 

 

3. Območje zazidalnega načrta v naselju Andrejci,

 

 

4. Območje zazidalnega načrta v naselju Martjanci,

 

 

5. Območje zazidalnega načrta v naselju Tešanovci,

 

 

6. Območje zazidalnega načrta v naselju Bogojina,

 

 

7. Območje predvidenega zdravilišča Rimska čarda v k.o. Sebeborci,

 

 

8. Območje zazidalnega načrta za naselje Moravske Toplice,

 

 

9. Območje golf igrišča v k.o. Vučja Gomila, oziroma k.o. Bukovnica in k.o. Bogojina,

 

 

10. Območje predvidenega zdravilišča Osišče k.o. Bukovnica,

 

 

11. Območje ureditve gramoznic Ivanci, Filovci, Mlajtinci, Lukačevci,

 

 

12. Območje ureditve ART – centra Središče,

 

 

13. Območje zadrževalnikov vode (mala pretočna jezerca) na Ratkovskem potoku,

 

 

14. Območje zadrževalnikov vode (Fokovci) in Sebeborci,

 

 

15. Arboretum Bogojina.

 

 

III. FUNKCIJA OBMOČJA

 

 

9. člen

 

 

Celotna površina območja obdelave zavzema poselitvena območja naselij in območja vinskih kleti ter odprti prostor, ki se deli po namenu na kmetijska zemljišča, gozdove, vodne površine, območja infrastrukturnih objektov in ostala območja.

 

 

Poselitvena območja so območja naselij in zaselkov ter posameznih objektov in vključujejo vse dejavnosti, ki so vezane na bivanje in delovanje prebivalstva v poselitvenih območjih. V pretežni meri je to kmetijska dejavnost in to v večini naselij v območju obdelave.

 

 

Območja vinskih kleti so površine znotraj vinorodnih območij, ki so definirana v planskih aktih in opredeljena kot vinogradi in sadovnjaki, kjer je možna gradnja gospodarskih objektov (vinskih kleti) in vikendov (sekundarna bivališča).

 

 

Največ površin odprtega prostora zavzemajo kmetijska zemljišča, v nižinskem delu večinoma trajno namenjena kmetijski rabi. Na teh površinah so delno izvedene agro in hidromelioracije.

 

 

Gozdne površine so predvsem v severnem, hribovitem delu občine in so proizvodnega značaja.

 

 

Ostala območja so poleg vodnih površin (reke, potoki, jezera, gramoznice) in površin infrastrukturnih objektov (ceste, koridori) še površine za izkoriščanje rudnin (gramoznice, peskokopi) in rekreacijske površine (igrišča, opuščene gramoznice).

 

 

Tako poselitvena območja kot odprti prostor sta poleg primarne rabe v določenih mejah opredeljena tudi kot zavarovana ali varovalna območja. To so varovalni pasovi zajetij pitne vode, koridori in varnostni pasovi posameznih infrastrukturnih objektov, območja naravne in kulturne dediščine ipd. Celotno območje obdelave je opredeljeno tudi kot raziskovalni prostor za nafto in plin ter geotermalno vodo.

 

 

IV. POGOJI IN MERILA GLEDE VRSTE POSEGOV

 

 

10. člen

 

 

Vrsto posegov delimo glede na funkcijo prostora v ureditvenih območjih naselij in v odprtem prostoru po naslednjih območjih:

 

 

A) Poselitvena območja (ureditvena območja naselij in območja razpršene gradnje),

 

 

B) Vinorodna območja,

 

 

C) Območja odprtega prostora,

 

 

– kmetijska zemljišča,

 

 

– območja gozdov,

 

 

– vodne površine,

 

 

– infrastrukturni objekti,

 

 

– ostala območja.

 

 

D) Območja, ki segajo preko ostalih območij,

 

 

– območja naravne dediščine,

 

 

– zavarovana območja kulturne dediščine,

 

 

– raziskovalni prostor za nafto in plin.

 

 

A) Ureditvena območja naselij in območja razpršene gradnje

 

 

11. člen

 

 

Na območjih naselij in delov naselij, ki so v prostorskih sestavinah planov opredeljena kot poselitvena območja in za katera veljajo PUP neomejeno so dopustni naslednji posegi:

 

 

– sanacije, adaptacije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah;

 

 

– novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij;

 

 

– novogradnja vseh vrst objektov (dopolnilna gradnja);

 

 

– novogradnja pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov v sklopu že obstoječih objektov;

 

 

– sprememba namembnosti objektov in prostorov za proizvodno, kmetijsko, obrtno, servisno, trgovsko in gostinsko dejavnost;

 

 

– odstranitev dotrajanih objektov in naprav;

 

 

– postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo;

 

 

– postavitev začasnih montažnih objektov za turistične, športne ali druge prireditve;

 

 

– postavitev obeležij, spomenikov in reklamnih objektov;

 

 

– vodnogospodarske ureditve.

 

 

Na območjih, kjer so stanovanjske pozidave predvidene z ZN se ne dovoli gradnja proizvodnih kmetijskih objektov.

 

 

Večje gospodarske objekte (nad 10 glav živine, oziroma 20 svinj) v strnjenih naseljih, se lahko gradi in preureja le ob ustrezni izdelavi presoje vplivov na okolje.

 

 

12. člen

 

 

Na območjih predvidenih izvedbenih načrtov je dopustna:

 

 

– gradnja posamičnih stanovanjskih objektov na že formiranih stavbnih parcelah ob pogoju, da je do parcele urejena minimalna komunalna oprema in da je zagotovljen dovoz na javno cesto;

 

 

– sanacije, adaptacije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah;

 

 

– dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij;

 

 

– sprememba namembnosti objektov za dejavnost, ki je v skladu z namembnostjo izvedenega načrta,

 

– začasna ureditev površin za rekreacijske namene.  

 

B) Vinorodna območja

 

 

13. člen

 

 

Na območjih, ki so v prostorskih sestavinah planov opredeljena kot vinorodna območja so dopustni naslednji posegi:

 

 

– sanacije, adaptacije in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah,

 

 

– novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij,

 

 

– novogradnja gospodarskih objektov (vinskih kleti, shramb) in vikendov (sekundarna bivališča),

 

 

– novogradnja prizidkov k obstoječim objektom,

 

 

– sprememba namembnosti objektov za gostinsko ali turistično dejavnost,

 

 

– vodnogospodarske ureditve.

 

 

Gospodarski objekti so vinske kleti in shrambe za potrebe vinogradništva in vinarstva. Vikendi so sekundarna začasna bivališča in niso vezana na gospodarsko dejavnost.

 

 

Gradnja samostojnih pritiklin ni možna.

 

 

C) Območja odprtega prostora

 

 

14. člen

 

 

1. Kmetijska zemljišča

 

 

a) Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijski rabi, so poleg primarne rabe dopustni naslednji posegi:

 

 

– manjše dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav,

 

 

– gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih kmetijah,

 

 

– vodnogospodarske ureditve,

 

 

– vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah,

 

 

– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva,

 

 

– postavitev ograj,

 

 

– širitev pokopališč,

 

 

– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe kmetijstva (rastlinjaki),

 

 

– ureditev travnatih igrišč.

 

 

b) Na ostalih kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:

 

 

– gradnja in dograditev infrastrukturnih objektov in naprav,

 

 

– gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih kmetijah,

 

 

– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva,

 

 

– ureditev rekreacijskih in športnih površin,

 

 

– vodnogospodarske ureditve,

 

 

– širitev pokopališč,

 

 

– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe kmetijstva, turizma, športnih in drugih prireditev,

 

 

– postavitev ograj,

 

 

– odstranitev obstoječih objektov in naprav,

 

 

– ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov.

 

 

15. člen

 

 

2. Območja gozdov

 

 

Na območju gozdov so dopustni naslednji posegi:

 

 

– novogradnja ali dograditev objektov in naprav za gozdarsko, lovsko, turistično ali športno dejavnost,

 

 

– dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav,

 

 

– vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,

 

 

– vodnogospodarske ureditve.

 

 

Za večje posege v območjih gozdov je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.

 

 

16. člen

 

 

3. Območja vodnih površin

 

 

Na območjih vodnih površin in na površinah, ki jim pripadajo so dopustni naslednji posegi:

 

 

– tekoča vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah,

 

 

– vodnogospodarske ureditve,

 

 

– ureditve manjših zajemališč požarne vode,

 

 

– ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov.

 

 

17. člen

 

 

4. Koridori in varovalni pasovi infrastrukturnih objektov

 

 

Na območjih infrastrukturnih objektov (ceste) so dopustni naslednji posegi:

 

 

– tekoča vzdrževalna dela,

 

 

– rekonstrukcije,

 

 

– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč,

 

 

– gradnja kolesarskih in peš površin,

 

 

– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij.

 

 

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljalec tega objekta.

 

 

Varovalni pasovi infrastrukturnih objektov in naprav so določeni z zakonodajo, ki ureja posamezen infrastrukturni objekt ali napravo.

 

 

18. člen

 

 

5. Ostala območja

 

 

Na območjih za izkoriščanje rudnin (gramoznice, peskokopi) so dopustni naslednji posegi:

 

 

– tekoča vzdrževalna dela,

 

 

– postavitev začasnih pomožnih objektov in naprav,

 

 

– postavitev ograj,

 

 

– odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije,

 

 

– ureditev manjših zajemališč požarne vode,

 

 

– turistični objekti v skladu s projektom revitalizacije.

 

 

Na območjih opuščenih gramoznic, ki so urejena v rekreacijske namene in na drugih rekreacijskih površinah so dopustni naslednji posegi:

 

 

– ureditev manjših športnih igrišč,

 

 

– zasaditev vegetacije,

 

 

– vodnogospodarske ureditve.

 

 

D) Območja, ki segajo preko ostalih območij

 

 

19. člen

 

 

Zavarovana območja kulturne dediščine

 

 

Območja in objekte kulturne dediščine ureja odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 8/91).

 

 

Na zavarovanih območjih kulturne dediščine so dopustni posegi na obstoječih objektih, napravah in površinah pod pogoji, ki jih predpisuje varstveni režim za varovanje kulturne dediščine.

 

 

Za vse posege na varovanih območjih je potrebno pridobiti soglasje pristojne varstvene službe (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Maribor).

 

 

20. člen

 

 

Raziskovalni prostor

 

 

Na celotnem območju obdelave so dopustna raziskovalna vrtanja za pridobitev nafte, plina in geotermalne vode, pod pogoji, ki jih navajajo strokovne podlage za raziskovalni prostor za nafto in plin (št. 1/86-SP/MS) izdelana na Zavodu za ekonomiko in urbanizem ter pod pogoji iz zakona o rudarstvu.

 

 

Dopustne so tudi raziskave ležišč drugih rudnin in surovin.

 

 

Na celotnem območju so dopustna tudi geološka vrtanja pod pogojem, da vrtanja trajno ne spreminjajo obstoječega stanja na površini in podtalju.

 

 

V. SPLOŠNI POGOJI IN MERILA ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ

 

 

21. člen

 

 

Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje območij določajo:

 

 

– velikost in lego gradbenih parcel;

 

 

– odmike med objekti in parcelami;

 

 

– lego objektov in naprav;

 

 

– ureditev parcele.

 

 

Merila in pogoji se nanašajo na zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.

 

 

22. člen

 

 

Stavbna parcela se določa ob upoštevanju koncepta obstoječe tlorisne zasnove določenega območja, naselja ali zaselka, ter zavisi od namembnosti, velikosti in zmogljivosti objektov in naprav na predmetnem zemljišču.

 

 

Širina gradbene parcele za samostojne objekte s pritiklinami znaša najmanj 16 m. Parcela mora biti praviloma podolgovata, ožja stranica naj bo ob cesti.

 

 

Velikost funkcionalnega zemljišča zavisi od velikosti in namembnosti objekta in znaša za stanovanjske objekte 3 m od fasade (razen ob manjšem odmiku od parcelne meje), širina dovoza je 3 m. Za proizvodne objekte znaša funkcionalno zemljišče 4 m od fasade (razen ob manjšem odmiku od parcelne meje). Širina dovoza je 4 m. Za vinske kleti in vikende znaša funkcionalno zemljišče 1 m od fasade. Širina dovoza je najmanj 2,5 m.

 

 

Funkcionalno zemljišče mora zagotavljati vse potrebne površine za dejavnost v obstoječih in bodočih objektih. Če celotnega funkcionalnega zemljišča ni možno zagotoviti znotraj obravnavane gradbene parcele, se lahko predvidijo tudi druge površine stavbnih zemljišč.

 

 

Pri razporeditvi objektov in naprav se mora dosledno upoštevati obstoječi koncept zazidave in obstoječe urejene površine.

 

 

Stanovanjski objekti v naseljih in zaselkih se morajo graditi ob cesti, ostali (gospodarski objekti, pritikline in pomožni objekti) pa v notranjosti parcele. Izjemoma se stanovanjski objekti lahko gradijo v notranjosti parcele le, če so na sosednjih parcelah že taki objekti in če imajo zagotovljen dovoz z javne ceste.

 

 

Ob cesti se lahko gradijo tudi proizvodni in servisni objekti, ob pogoju, da s svojo dejavnostjo ne vplivajo negativno na sosednje stanovanjske objekte.

 

 

Gospodarski in stanovanjski objekti v vinorodnih območjih se morajo graditi v liniji obstoječih objektov ob dovoznih poteh. Kjer še ni objektov, se mora predvidena pozidava zastaviti v liniji pod grebenom ali vrhom. Gradnja objektov na izpostavljenih legah ni dopustna.

 

 

23. člen

 

 

Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje, omogočajo tudi pozidavo sosednjih parcel in ne smejo poslabšati bivalnih pogojev v objektu.

 

 

Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov.

 

 

Odmiki od objektov morajo biti tolikšni, da je zagotovljena osončenost sosednje parcele in bivalnega objekta.

 

 

V strnjeni vrstni zazidavi se novi objekti locirajo na mejo.

 

 

Najmanjši odmik od sosednje parcelne meje je 1 m.

 

 

Odmiki od vseh javnih prometnih poti in cest morajo biti praviloma 4 m. Od kategoriziranih cest pa tudi v skladu s cestno-prometnimi predpisi.

 

 

Odmiki med objekti znotraj stavbne parcele morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Odmik med objekti na sosednjih parcelah ne sme biti manjši kot znaša maksimalna višina sosednjih objektov.

 

 

Pri odmikih od vodnogospodarskih objektov in naprav je potrebno upoštevati določila zakona o vodah glede določanja meje priobalnih zemljišč, erozijskih območij in morske obale ter si od lastnikov ali upravljalcev vodnogospodarskih objektov pridobiti soglasje.

 

 

Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču.

 

 

24. člen

 

 

Vsak objekt na zaključeni stavbni parceli mora imeti zagotovljen in urejen prost in varen dovozni priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi o javnih cestah.

 

 

Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti po možnosti za več objektov skupaj skupni priključek.

 

 

Javni objekti in lokali morajo imeti glede na svojo dejavnost zadostno število parkirnih mest.

 

 

25. člen

 

 

V strnjenih naseljih in zaselkih morajo biti smeri slemen usklajene z obstoječo zazidavo. Praviloma so smeri slemen na objektih, ki mejijo na cesto vzporedne s cesto.

 

 

Nepozidan del parcele mora biti urejen glede na funkcijo objekta. Zasaditev naj upošteva domačo avtohtono vegetacijo.

 

 

26. člen

 

 

Parcela ali deli parcele znotraj naselja, zaselka ali za posamezni objekt je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parc. meje, ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje v ureditvenih območjih naselij morajo biti ob cesti praviloma žive ali lesene in ne smejo presegati višine 1,20 m.

 

 

Postavitev ograje zunaj ureditvenih območij naselij je dopustno ob zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati, oziroma preprečiti dostop. Višina in izvedba ograje se prilagodi namenu.

 

 

Za postavitev ograj ob vodnogospodarskih objektih ali napravah in ob javnih cestah si je potrebno od lastnikov ali upravljalcev vodnogospodarskih objektov pridobiti soglasje.

 

 

Višina zemljišča ob parcelni meji mora biti prilagojena višini sosednjega zemljišča.

 

 

27. člen

 

 

Kmetijski objekti za proizvodnjo (hlevi) morajo biti najmanj 15 m oddaljeni od stanovanjskih objektov.

 

 

Proizvodni objekti z večjo kapaciteto se lahko gradijo le na robu ali izven strnjenega naselja.

 

 

Gnojne jame in gnojišča morajo biti oddaljena od stanovanjskih objektov oziroma objektov, kjer bivajo ljudje najmanj 15 m.

 

 

Posamični komunalni objekti in naprave morajo biti postavljen tako, da ne vplivajo negativno na sosednje objekte in okolico.

 

 

Obstoječi vodnjaki se ne smejo zasipati. Odvajanje odpadnih voda v opuščene vodnjake ni dopustno.

 

 

VI. SPLOŠNI POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV

 

 

28. člen

 

 

Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav določajo:

 

 

– tlorisne oblike in velikosti objektov,

 

 

– višinske gabarite,

 

 

– obliko in naklon strehe ter kritine.

 

 

Merila in pogoji veljajo za novogradnje in za obstoječe objekte, ki se preurejajo (prizidave, nadzidave, sanacije itd.).

 

 

29. člen

 

 

Tlorisna oblika novih stanovanjskih in drugih objektov ter objektov, ki se preurejajo v ureditvenih območjih naselij in v zaselkih mora biti podolgovata v razmerju stranic od 1:1,2 do 1:2 ali več. Enako razmerje se mora upoštevati tudi pri gradnji pritiklin.

 

 

Tlorisna velikost objekta mora biti prilagojena velikosti parcele oziroma velikosti in legi funkcionalnega zemljišča.

 

 

Višina predvidenih objektov in objektov, ki se nadzidavajo ne sme presegati višine bližnjih obstoječih objektov.

 

 

V naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah višina individualnih stanovanjskih objektov ne sme presegati 2 stanovanjski etaži nad terenom.

 

 

Višina objektov, ki bodo namenjeni proizvodni, obrtni ali drugi poslovni dejavnosti je lahko višja, vendar le tam, kjer je višina že obstoječih objektov višja, in če to dopuščajo odmiki od sosednjih parcelnih mej.

 

 

Vsi predvideni objekti in objekti, ki se preurejajo morajo imeti streho v naklonu (enakostranične, dvokapnice). Enokapne, ustrezno oblikovane so dovoljene le nad prizidanimi pomožnimi objekti in pritiklinami v smeri slemena osnovnega objekta.

 

 

Ravne strehe so dopustne le na objektih namenjenih proizvodni dejavnosti (industrijski objekti) ter na manjših pomožnih objektih.

 

 

Naklon strehe mora biti od 35–45 stopinj, v nobenem primeru pa ne sme biti manjši od 30 stopinj. Kritina mora biti opečna, oziroma iz materiala, podobnega opeki.

 

 

Smeri slemen morajo biti vzporedne z daljšo stranico objekta.

 

 

Pri obdelavi fasad predvidenih in obstoječih objektov je možno uporabiti vse razpoložljive materiale, vendar prilagojeno že obstoječim objektom.

 

 

30. člen

 

 

Gospodarski objekti, vikendi in stanovanjski objekti na vinorodnih območjih morajo imeti tloris v razmerju stranic od 1:1,5 do 1:2.

 

 

Višina teh objektov ne sme presegati 1,5 etaže nad terenom (na odprti strani), kletni del mora biti vkopan.

 

 

Streha mora biti dvokapna z naklonom 45 stopinj, kritina obvezno opečna. Na svislih so lahko čopi. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta.

 

 

Fasade naj bodo ubito bele barve, lahko so obdelane z lesom. Na oknih so lahko polkna. Barva lesenih delov naj bo temna.

 

 

Izpostavljene fasade na grebenih in vrhovih morajo biti zasajene z domačim avtohtonim rastlinjem.

 

 

VII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNIH, ENERGETSKIH IN TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV IN OMREŽIJ

 

 

31. člen

 

 

Predvideni gradbeni posegi (novogradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije) so dopustne le na komunalno opremljenih zemljiščih ali zemljiščih, ki jih je možno opremiti.

 

 

Komunalno opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in ima v bližini priključke za elektriko ter rešeno vodooskrbo in odvajanje vseh odpadnih voda v skladu s tem odlokom.

 

 

32. člen

 

 

Vodooskrba

 

 

Vsi obstoječi in predvideni objekti v naseljih Martjanci, Moravske Toplice, Noršinci, Lukačevci, Mlajtinci, Ivanci, Bogojina, Tešanovci, Filovci, Sebeborci, Prosenjakovci, Motvarjevci, Pordašinci in Berkovci morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje, če to že izgrajeni sistemi vodovodov v teh naseljih omogočajo, oziroma, se morajo priključiti takoj ko bo to tehnično mogoče in dobijo dovoljenje ali poziv upravljalca. Do takrat se stanje obstoječih porabnikov ne menja, novi objekti pa se lahko gradijo le, kolikor upravljalec obstoječih vodovodnih sistemov lahko zagotovi potrebne količine vode.

 

 

Primarno zajetje za ravenski del občine je na lokaciji k.o. Mlajtinci za kar se določi v skladu s strokovnimi izsledki ustrezni varovalni pas, v katerem se omejuje uporaba kemičnih in drugih sredstev v kmetijstvu, ki povzročajo onesnaževanje podtalnice.

 

 

Na goričkem delu občine se določijo v skladu s študijo vodooskrbe za navedeno območje lokacije pomembnejših zajetij z ustreznimi varovalnimi območji.

 

 

Gradnja objektov v katerih se predvideva večja poraba vode je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode. V območjih urejanja namenjenih poselitvi, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode in ustreznega pritiska, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene, oziroma zagotoviti odvzem iz obstoječih vodnjakov, oziroma vodnih površin.

 

 

Pri gradnji objektov in drugih posegov je potrebno upoštevati minimalne odmike od cevovodov javnega vodovoda.

 

 

Do sistema vodooskrbe za celotno občino je potrebno vse obstoječe vodne vire, iz katerih se oskrbujejo naselja in zaselki, ustrezno sanirati ter zagotoviti stalen zdravstveni nadzor.

 

 

33. člen

 

 

Odvajanje odpadnih voda

 

 

V naseljih, kjer je zgrajena kanalizacija, se morajo vsi predvideni stanovanjski, poslovni, proizvodni in drugi objekti, ki so ali bodo priključeni na vodovodno omrežje, priključiti tudi na kanalizacijsko omrežje.

 

 

V ureditvenih območjih naselij, zaselkov in ob posamičnih gradnjah, kjer ni kanalizacije, se odvod fekalne vode rešuje z individualnimi ali skupinskimi vodotesnimi, triprekatnimi greznicami brez odtoka, ki se po potrebi praznijo. V ta sklop naselij spadajo Krnci, Andrejci, Ivanovci, Kančevci, Ratkovci, Lončarovci, Ivanjševci, Središče, Fokovci, Selo, Suhi Vrh, Čikečka vas, Vučja Gomila in Bukovnica.

 

 

Vsebina greznic se ob praznenju mora odvažati na komunalno čistilno napravo Lukačevcih. Do izgradnje čistilnih naprav v vseh ostalih naseljih, kjer teh še ni, velja, da se fekalne vode odvažajo na komunalno čistilno napravo v Lukačevcih, s tem, da so investitorji dolžni izgraditi začasne greznice v minimalni dimenziji glede na velikost in namembnost objekta. V primeru, da je le-ta preveč oddaljena, pa se odplake iz greznic lahko odvažajo na obdelovalne kmetijske površine.

 

 

Vsebina greznic se ne sme izpuščati direktno v vode, melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih voda.

 

 

V ureditvenih območjih naselij in zaselkov, kjer se bodo urejale večje utrjene površine ali gradili objekti večjih dimenzij, se mora urediti odvodnja meteornih odpadnih voda. Odvod se mora urediti ločeno od fekalne kanalizacije in obvezno preko lovilcev maščob v bližnje površinske odvodnike, za kar je potrebno pridobiti soglasje od ustreznega organa.

 

 

Objekti z agresivnejšimi odpadnimi vodami in termalne vode iz kopališč morajo imeti svoj sistem čiščenja.

 

 

34. člen

 

 

Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmečkih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča).

 

 

Gnojnične jame in gnojišča morajo biti neprepustna, brez odtoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam in gnoj se lahko odvaža na obdelovalne kmetijske površine v skladu z gnojilnim načrtom. Gnojevka se mora takoj podorati.

 

 

V naseljih, zaselkih in ob posamičnih stanovanjskih ali gospodarskih objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se le-ta morajo primerno sanirati v sklopu ostalih ureditev na parceli.

 

 

35. člen

 

 

Zbiranje in odstranjevanje odpadkov

 

 

Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.

 

 

Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.

 

 

36. člen

 

 

Oskrba z električno energijo

 

 

Objekti se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljalec v svojem soglasju.

 

 

V strnjenih naseljih in večjih zaselkih ter pomembnejših posameznih objektih, površinah in območjih se mora v skladu s potrebami urediti javna razsvetljava.

 

 

37. člen

 

 

Telekomunikacijsko omrežje in sistemi zvez

 

 

Telefonsko omrežje se bo izgrajevalo na podlagi planskih usmeritev. Za posamezno medkrajevno povezavo bo izdelana ustrezna lokacijska dokumentacija oziroma lokacijski načrt.

 

 

V naseljih je v skladu s predpisi dopustna gradnja kabelskih TV in drugih sistemov, vendar le na podlagi ustreznih strokovnih podlag.

 

 

Za posamezen poseg v prostor, s katerimi so tangirane telekomunikacijske naprave, je potrebno pridobiti telekomunikacijsko soglasje.

 

 

VIII. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE

 

 

38. člen

 

 

Urejanje prometnega omrežja mora biti načrtovano in izvajano v skladu s predpisi, ki urejajo promet.

 

 

V varovalnih pasovih, obstoječih prometnih površin ni dopustna gradnja nadzemnih objektov.

 

 

Postavitev nadzemnih prometnih, turističnih in drugih objektov ter gradnja podzemnih naprav v cestnem telesu ali cestnem pasu je dopustna le s soglasjem upravljalca ceste.

 

 

Rekonstrukcija obstoječih cest se mora izvajati na podlagi ustrezne dokumentacije in v skladu s predpisi.

 

 

Predvideni priključi na cesto ali sanacija obstoječih, morajo biti izvedeni tako, da ne ovirajo prometa in da se ne poškoduje cestno telo.

 

 

Prometne površine in dovozi morajo biti urejeni tako, da omogočajo dostope za primer intervencije.

 

 

Pri lokaciji novih objektov in površin je treba glede na možnosti predvideti skupne priključke za več objektov.

 

 

Parkiranje javnih prometnih vozil (avtobusov) in tovornjakov na območju naselij ni dopustno, razen na mestih, ki so za to določena.

 

 

Parkirni prostori, kolesarske steze in pločniki morajo biti fizično ločeni od cestišča.

 

 

Objekti, ki so locirani v neposredni bližini ceste ali pločnika oziroma drugega prostora za vožnjo oziroma peš hojo, morajo na strešni kritini imeti snegobrane.

 

 

IX. MERILA IN POGOJI ZA DRUGE POSEGE, KI TRAJNO SPREMINJAJO PROSTOR

 

 

39. člen

 

 

Merila in pogoji za druge posege, ki trajno ali začasno spreminjajo prostor se nanašajo na urejanje površin in območij, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, in sicer:

 

 

– ureditev manjših ribnikov in požarnih odjemališč,

 

 

– manjše hidromelioracije in agromelioracije v sklopu že obstoječih (do velikosti 10 ha),

 

 

– namakanje kmetijskih površin do velikosti 10 ha,

 

 

– manjše regulacije,

 

 

– gradnja mostov,

 

 

– ureditev začasnih delovišč za izvajanje raziskovalnih gradbenih ali drugih posegov,

 

 

– druge ureditve, ki jih trenutno ni možno predvideti.

 

 

Poleg že navedenih pogojev je pri naštetih ureditvah potrebno upoštevati vse pogoje varovanja naravne dediščine, in sicer:

 

 

– ohranitev značilne krajinske podobe območja,

 

 

– ohranitev značilne trase obstoječih strug vodotokov,

 

 

– ohranitev kvalitetne obvodne vegetacije.

 

 

Pri urejanju območij za začasno rabo za določen namen, je potrebno območje po izvedbi posega primerno sanirati in ga vzpostaviti v prvotno stanje.

 

 

Za vse predvidene posege je potrebno izdelati ustrezne strokovne podlage. V postopku priprave sodelujejo vsi prizadeti in vse pristojne inšpekcijske službe, ki jih določi upravni organ, pristojen za urejanje prostora.

 

 

Izkop gramoza, gline, peska ali drugih naravnih surovin je dopusten le v sklopu že obstoječih površin za izkoriščanje, ki so evidentirane v planskih aktih v smislu sanacije le-teh, in na podlagi ustrezne prostorske dokumentacije (lokacijska dokumentacija, ureditveni načrt).

 

 

Odpiranje novih izkopov za raziskovalno dejavnost je dopustno le do velikosti, podane v planskih aktih in na podlagi predhodnih strokovnih podlag.

 

 

X. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE IN VAROVANJE NARAVNE DEDIŠČINE, KULTURNE DEDIŠČINE TER DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA

 

 

40. člen

 

 

Naravna dediščina na območju občine še ni zavarovana. Že evidentirana ali predlagana območja in objekte je potrebno ohranjati. Za posege na teh območjih ali v njihovi bližini pa je potrebno pridobiti mnenje varstvene službe ali izdelati strokovne podlage vplivov na okolje, ki so obvezna podlaga za nadaljnje posege na teh območjih.

 

 

41. člen

 

 

Kulturna dediščina je v območju, ki ga obravnavajo prostorski ureditveni pogoji, zavarovana z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota.

 

 

Pri izdelavi lokacijske dokumentacije se morajo upoštevati varstveni režimi iz zgoraj navedenega odloka, če gre za posege na zavarovanih objektih in območjih ali v njihovi bližini.

 

 

Pri posegih na zavarovanih in nezavarovanih objektih je potrebno v lokacijskem postopku pridobiti soglasje pristojne varstvene službe (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Maribor). Za posege na zavarovanih in nezavarovanih območjih je potrebno izdelati strokovno podlago vplivov na okolje oziroma program strokovnih posegov v prostor.

 

 

Vsa območja in objekti (zavarovana in nezavarovana) so razvidna iz grafičnega dela PUP.

 

 

XI. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA

 

 

42. člen

 

 

Odstranjevanje in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno nekontrolirano odpiranje gramoznic in odvažanje gramoza ali peska izven količin, ki so dovoljene z načrtom sanacij oziroma revitalizacije teh območij.

 

 

Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno sanirati vse obstoječe vire onesnaženja kot so:

 

 

– nekontrolirano izpuščanje odpadnih voda;

 

 

– prekomerno izpuščanje zračnih emisij;

 

 

– nezavarovana ali neustrezna skladišča tekočih goriv;

 

 

– divja odlagališča komunalnih odpadkov;

 

 

– nelegalne gramozne jame, peskokope, glinokope ipd.

 

 

Pri razvrščanju novih dejavnosti ali objektov je potrebno upoštevati bližino obstoječih objektov in predvidene vplive na te objekte.

 

 

Proizvodna ali obrtna območja ali objekti, ki povzročajo prekomerne emisije (hrup, smrad ipd.) morajo biti locirani izven stanovanjskih območij, praviloma na robu naselja. Za vse tovrstne posege mora v skladu z zakonom o varstvu okolja in na podlagi uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96) biti izdelano poročilo o vplivih na okolje.

 

 

43. člen

 

 

Vse trajne spremembe v krajini, povzročene z gradnjo objektov in naprav ali s spremembo kmetijske rabe na kmetijskih in gozdnih zemljiščih morajo biti ovrednotene tudi z vidika dolgoročnih posledic na okolje.

 

 

Posegi v krajino, ki trajno spreminjajo njeno podobo brez ustreznega dovoljenja pristojne službe niso dovoljeni, četudi gre za vzdrževalna dela, razen, ko gre za izvajanje vzdrževalnih del na vodotokih, ki so nujna za zagotavljanje zahtevane poplavne varnosti prebivalstva.

 

 

XII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA POTREBE OBRAMBE IN ZAŠČITE

 

 

44. člen

 

 

Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.

 

 

V lokacijskem postopku je za vsak poseg za katerega to določi Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode. Definirati je potrebno tudi interventne poti ter možnost evakuacije v primeru požara.

 

 

XIII. ODSTOPANJA

 

 

45. člen

 

 

Dopustna so odstopanja od posameznih določil odloka, in sicer:

 

 

V funkciji območja (9. člen)

 

 

Izjemoma je na posebej označenih vinorodnih območjih (v grafičnih prilogah označena z U–V) dopustna tudi gradnja stanovanjskih objektov ob pogojih:

 

 

– da so na območju že stanovanjski objekti;

 

 

– da velikost parcele zagotavlja minimalno funkcionalno zemljišče in

 

 

– da je zagotovljena minimalna komunalna oprema.

 

 

Pod enakimi pogoji je dopustna tudi sprememba namembnosti obstoječih objektov (kleti, vikendov) v stanovanjske objekte.

 

 

Pri oblikovanju stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati pogoje iz 30. člena tega odloka.

 

 

V merilih in pogojih za urbanistično oblikovanje območij (22. člen)

 

 

Odstopanja v širini in obliki parcele so dopustna, če gre za že odmerjeno parcelo in če so z gradnjo na ožji parceli zagotovljeni odmiki, definirani v tem odloku.

 

 

Odstopanja v velikosti in odmikih funkcionalnega zemljišča in v razporeditvi objektov na parceli so možna, če ni možno zagotoviti v 22. členu definiranih pogojev in če se z odstopanji ne poslabšajo pogoji funkcioniranja objektov na obravnavani in na sosednjih parcelah.

 

 

Odstopanja v odmikih od javnih cest so možna le v soglasju z upravljalcem.

 

 

Odstopanja v odmikih med objekti so dopustna, če tako narekuje sistem zazidave, obstoječa razporeditev objektov ter konfiguracija terena in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi.

 

 

Odstopanje v višini in izvedbi ograje je možno tam, kjer so ograje ob sosednjih parcelah že drugačne.

 

 

Arhitektonsko oblikovanje objektov

 

 

(29. in 30. člen)

 

 

Odstopanja v tlorisni obliki in višini objektov so dopustna v večjih naseljih, kadar gre za gradnjo objekta, ki bo zaradi svoje vsebine (namembnosti) dominiral v bližnjem okolju (javni objekti).

 

 

Odstopanja v obliki, naklonu in obdelavi strehe (kritina) so možna izjemoma v večjih urbaniziranih območjih pod pogojem, da objekti ne rušijo značilne pozidave in da ne spreminjajo značilne vedute naselja.

 

 

Pri oblikovanju drugačnih objektov mora sodelovati urbanist – arhitekt.

 

 

Odstopanja v oblikovanju objektov iz 30. člena niso dopustna.

 

 

XIV. KONČNA DOLOČILA

 

 

46. člen

 

 

Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Moravske Toplice so na vpogled na sedežu Občine Moravske Toplice.

 

 

47. člen

 

 

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

 

 

48. člen

 

 

Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Goričkega v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 10/90) v delu, ki se nanaša na območje Občine Moravske Toplice in odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za južni ravninski del Občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 23/91), v delu, ki se nanaša na območje Občine Moravske Toplice.

 

 

49. člen

 

 

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.

 

 

Št. 278/98

 

 

Moravske Toplice, dne 6. oktobra 1998.

 

 

Predsednik

Občinskega sveta

občine Moravske Toplice

Štefan Kuhar l. r.

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor