Na podlagi 72. in 171. člena Zakona o urejanju prostora ZureP-1 (Uradni list RS, št. 110/2002 in 8/2003-popravek), Pravilnika o vsebini, obliki, načinu priprave lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (predlog 1. 6. 2004) in na podlagi 17. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 10/99) je Občinski svet Občine Piran na 29. redni seji dne 30.3.2006 sprejel
O LOKACIJSKEM NAČRTU PIRANSKA VRATA
PREDMET
1. člen
Sprejme se lokacijski načrt Piranska vrata, ki ga je izdelalo podjetje Projektiva inženiring Piran d.o.o. v marcu 2006, pod št. projekta 18/03.
2. člen
Lega območja
Ureditveno območje se razteza ob južnem obalnem pasu piranskega polotoka, pod klifom.
Območje sega od vhoda v mesto (prometna zapora) do Hotelov Bernardin in zajema še obalni pas, na katerem se danes nahaja parkirišče pred mestom. V ureditveno območje je zajeta še dolina Fornač do dostopne ceste v Piran.
3. člen
Meja ureditvenega območja
Meja ureditvenega območja poteka od obale pri cestni zapori pred mestom, se dvigne na rob klifa, nato poteka po robu klifa za stanovanjskimi objekti in predvideno garažo, se nato nadaljuje po cesti do križišča za Beli Križ in se spusti po robu zazidalnega načrta Bernardin do obale ter poteka po robu obale do izhodiščne točke.
V ureditvenem območju so zajete po posameznih morfoloških enotah, naslednje parcele:
Območje A:
141/5, 141/6, 143/1, 145, 1501, 1503, 153/2, 154, 155, 156, 157, 1610, 309/4, 214, 215, 220, 221, 221/1, 221/2, 222/3, 223, 224/1, 224/2, 224/3, 224/4, 224/5, 224/6, 224/7, 224/8, 224/9, 225, 228/1, 230/3, 230/4, 300/1.
Območje B:
228/2, 229,230/5, 230/1, 230/2,219/2, 207, 227, 232/1, 232/2, 230/2,251/5,250/5, 254, 253/3, 253/2, 251/2, 251/1, 253/4, 253/1, 253/10, 253/8, 253/9
Območje C:
1499/2, 300/4, 300/5, 300/6, 300/7, 300/8, 253/6, 253/7, 252, 260/1, 260/2, 259, 255,
vse k.o. Piran.
Meja ureditvenega območja je prikazana na vseh grafičnih listih.
4. člen
Namen izdelave
S predlagano ureditvijo se bo mesto Piran razbremenilo prometa in za obiskovalce bo zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. S preureditvijo območja Fornač se bo dragocen obalni pas dopolnil s stanovanjskim programom, upravni in delovni prostori JP Okolja pa se bodo prilagodili sodobni tehnologiji in omogočili boljše poslovanje podjetja. Obalni pas pred mestom se bo iz parkirišča preuredil v parkovno-rekreacijske površine s kopališčem, paviljoni in obalno promenado.
Površine in vsebina
Celotno ureditveno območje meri pribl. 156.975 m2 in je razdeljeno na 3 morfološke celote.
površine v m2
Ureditveno območje
kopno
morje
skupaj
A
54.806
42.187
96.993
B
41.653
-
C
6.744
11.585
18.329
Vse skupaj
103.203
53.772
156.975
V ureditvenem območju so zajete tudi morske površine (53.772 m2), gradbeni poseg v morje pa obsega gradnjo pomolov in delno nasutje obale (4.777 m2 površine).
Morfološke enote
Ureditveno območje lokacijskega načrta je razdeljeno na tri morfološke enote, ki vsebinsko določajo namensko rabo za posamezne površine:
Območje A
Obsega površine v velikosti pribl. 96.993 m2. Območje zajema površine ob obali pred vhodom v mesto, del klifa s predvideno garažo in prometno ureditev ob njej, obstoječo pozidavo pod cesto od križišča do Fornač in obalni pas do Morske biološke postaje.
Območje B
Obsega površine v velikosti pribl. 41.653 m2. Območje zajema dolino Fornač z obstoječo pozidavo do dostopne ceste v mesto nad Fornačami.. Na jugu meji na območje Hotelov Bernardin, ob obali pa na obstoječo cesto, ki se konča pred MBP.
Območje C
Obsega površine v velikosti pribl. 18.329 m2. Območje zajema samo funkcionalne površine Morske biološke postaje in del obale s pomoli pred objektom.
5. člen
I. Odlok
II. Besedilo:
- Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom.
- Ureditveno območje lokacijskega načrta.
- Umestitev načrtovane ureditve v prostor:
- opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
- opis rešitev načrtovanih objektov in površin,
- lokacijske pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo.
- Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in
druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja
objektov nanjo.
- Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo
kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin.
- Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami.
- Načrt gradbenih parcel.
- Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za
izvajanje lokacijskega načrta.
III. Grafični del
List 1 ureditveno območje na zemljiško-katastrskem načrtu in prikaz morfoloških enot
Tabela in karta s pregledom lastništva
List 2 prikaz namenske rabe :
List 2a izsek iz Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin DDP in SDP
Občine Piran – namenska raba,
List 2b kartografska dokumentacija k planu,
List 4 arhitektonska zazidalna situacija - M 1:1000,
List 5 prometna ureditev
List 6a zbirna situacija komunalnih naprav – obstoječe stanje,
List 6b zbirna situacija komunalnih naprav – predvideno s priključki na obstoječa omrežja
Seznam prilog
6. člen
1. Povzetek za javnost
2. Izvleček iz prostorskih sestavin planskih aktov občine Piran
3. Obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta:
- pojasnila v zvezi z razlogi za pripravo lokacijskega načrta, obrazložitev zasnove prostorske ureditve,
- pojasnila v zvezi z načinom pridobitve variantnih rešitev, presoje in medsebojne primerjave variant z utemeljitvijo izbora najustreznejše variante,
- utemeljitev predlaganih rešitev ter lokacijskih in tehničnih pogojev in usmeritev na podlagi izhodišč, usmeritev, pravil ter meril in pogojev iz prostorskih aktov, ki so podlaga za pripravo lokacijskega načrta in drugih veljavnih sektorskih aktov in predpisov, izdelanih strokovnih podlag ter smernic nosilcev urejanja prostora.
4. Strokovne podlage
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora:
- Ministrstvo za zdravstvo, Zdravstveni inšpektorat, Območna enota Koper, Trg Brolo 4, Koper,
- Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Kardeljeva ploščad 25, Ljubljana,
- Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Območna enota Koper, Ferarska ulica 5b, Koper,
- Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Območna pisarna Koper, Pristaniška 12, Koper,
- Uprava RS za pomorstvo, Ukmarjev trg 2, Koper,
- Ministrstvo za promet, Direkcija za ceste, Izpostava Koper, Ulica 15. maja 13, Koper,
- Zavod RS za varstvo narave, Vojkova ulica 1a, Ljubljana,
- Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran, Trg bratstva 1, Piran,
- Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana, Partizanska 49, 6210 Sežana,
- Rižanski vodovod Koper, Ulica 15. maja 13, Koper,
- Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o., Fornače 33, Piran,
- Javno podjetje Ogrevanje Piran, d.o.o., Fornače 33, Piran,
- Elektro Primorska, Javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Nova Gorica, Distribucija koper, Ulica 15. maja 15, Koper,
- Telekom Slovenije, PE Koper, Kolodvorska 9, Koper,
- Cestno podjetje Koper, d.d., Ulica 15. maja 14, Koper,
6. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov ki so bili upoštevani pri pripravi lokacijskega načrta,
7. Spis postopka priprave in sprejemanja lokacijskega načrta.
7. člen
Zasnova organizacije dejavnosti in namenska raba
Ureditveno območje bo v pretežni meri namenjeno izločitvi prometa iz mestnega območja (gradnja velike garažne hiše) in preureditvi sedanjega parkirišča v parkovno rekreacijske površine. Oskrbno servisne dejavnosti v Fornačah se dopolnijo in rekonstruirajo. Povečajo se stanovanjske kapacitete.
Urbanistične in oblikovne usmeritve
Vsi objekti v LN so del morske vedute Pirana in morajo biti temu ustrezno oblikovani v smislu naslednjih oblikovalskih izhodišč:
- Mestna garaža naj se v največji možni meri vključi v klif, tako, da arhitekturno in vizualno ne izstopa.
- Celotna obalna črta naj se višinsko deli v tri višine, ki poudarjajo tri namembnosti tega prostora (kopanje in stik z morjem, sprehodi in kolesarjenje ter parkovne površine s paviljonskimi objekti v sprehajalnem pasu.
Predvidene prostorske ureditve po posameznih morfoloških enotah
Ureditveno območje je razdeljeno na tri morfološke enote z naslednjo vsebino;:
OBMOČJE A zajema :
del klifa ob vhodu v mesto, del dostopne ceste v mesto Piran s prometno ureditvijo, obstoječo pozidavo pod cesto do Fornač in obalni pas do Morske biološke postaje.
V tem območju so predvidene naslednje ureditve:
- gradnja centralne mestne garaže s prometno ureditvijo,
- gradnja novega stanovanjsko- poslovnega objekta pod cesto,
- ureditev dveh pomolov pred Fornačami s parkovno ureditvijo in paviljonskimi objekti,
sprehajalna pot s kolesarsko stezo,
- adaptacija prenova in dopolnitev niza obstoječih objektov pod cesto.
OBMOČJE B zajema:
območje doline Fornač do dostopne ceste v Piran nad Fornačami, na jugu meji na
Morsko biološko postajo in območje Hotelov Bernardin ob obali pa na obstoječo
cesto. V to območje je zajet še varovalni gozd pod cestnim ovinkom.
- obnova in dograditev objektov v Fornačah: nov stanovanjsko poslovni objekt, nov poslovni objekt JP Okolja, garaže, servisne delavnice in sortirnica odpadkov ter, rekonstrukcija CČN z novo dostopno cesto,
- ateljeji Viba filma se ne prenavljajo.
OBMOČJE C zajema:
samo funkcionalne površine Morske biološke postaje in del obale s pomoli pred
objektom.
V tem območju so predvideni naslednji posegi:
- dokončanje kompleksa MBP v skladu s projekti,
- ureditev dela obale,
- sprehajalna pot in kolesarska steza - nadaljevanje.
V vseh treh območjih je predvidena rekonsrtukcija in dopolnitev obstojele cestne ter komunalne infrastrukture.
1. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN
KRAJINSKO OBLIKOVANJE
8. člen
Dovoljeni posegi
V okviru LN so dovoljeni naslednji posegi:
- rušenje nekvalitenih obstoječih objektov ali dotrajanih delov objektov in naprav,
- gradnja novih objektov (nadomestni, dopolnilni), rekonstrukcija in adaptacija obstoječih objektov in naprav (dozidave in nadzidave),
- gradnja rekonstrukcija in vzdrževalna dela na infrastrukturnih objektih in napravah (kanalizacija, elektroenergetsko omrežje, vodovodno, telefonsko, plinsko toplovodno omrežje), regulacija površinske vode,
- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela cestnega omrežja, parkirišč ter pešpoti in kolesarske steze, ureditev in vzdrževalna dela zelenih površin (zelenice, parkovne površine, drevoredi gozdne površine),
- ureditev obale: kopališča, plaže, vzdrževalna dela in popravila v obalnem pasu, športne infrastrukture.
Splošni pogoji
1. Izvedbeni posegi na območju LN so možni na osnovi gradbenega dovoljenja, ki se izda na podlagi določil tega odloka.
2. Manjši posegi na obstoječih objektih in gradnja enostavnih objektov in naprav v okviru LN so možni na podlagi lokacijske informacije skladno s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/2003, 130/04)
3. Elementi lociranja objektov na parcelo so regulančna linija, stranski odmik od parcelne meje izraba zemljišča, izražena z razmerjem med neto uporabno površino in celotno površino gradbene parcele.
4. Regulančna linija predstavlja absolutno omejitev za vse objekte vzdolž posamične ceste oziroma prometnice. Fasadna linija objektov mora biti poravnana z regulančno linijo.
5. Stranski odmik od parcelne meje ne sme znašati manj kot 3 m razen, če je pridobljeno soglasje prizadetega soseda. V nizu stavb, koder se objekti že stikajo odmikov ni.
6. Sprememba funkcije, namembnosti in rabe objektov je dopustna v taki meri, da se ne spreminja pretežna namembnost oziroma raba območja in se ne poslabšajo bivalni in delovni pogoji, ki bi negativno vplivali na funkcijo območja.
7. Dovoljena je sprememba pritličnih delov obstoječih objektov v trgovsko, turistično in gostinsko dejavnost.
8. V nadstropjih obstoječih objektov je dovoljena sprememba namembnosti oziroma raba poslovnih prostorov v stanovanjske namene.
9. Za posege, ki odstopajo od elementov LN je potrebno izdelati spremembo tega dokumenta, ki se mora sprejeti po enakem postopku kot osnovni LN.
9. člen
2. GRADBENA PARCELA IN LEGA OBJEKTOV
Načrt gradbenih parcel temelji na določitvi posameznih gradbenih sklopov ter na ločevanju javnih in zasebnih površin. Po realizaciji posegov se gradbene parcele v smislu gradbenih parcel lahko deli ali združuje pri čemer se ne sme slabšati koncepta pozidave in predvidenih ureditev javnih površin. Zaokrožitve ali delitev gradbenih parcel se lahko določi tudi naknadno, na osnovi preveritve posega v prostor.
- Zaokrožitve ali delitev gradbenih parcel se lahko določi tudi naknadno na osnovi preveritve posega v prostor,
- Dovoljene so manjše spremembe lege objektov na gradbeni parceli, pod pogojem, da so zagotovljeni predpisani odmiki.
- Na gradbeni parceli je potrebno zagotoviti prostor za parkiranje osebnih vozil v skladu z namembnostjo objekta in določili o mirujočem prometu.
- Lega objektov in drugih ureditev je prikazana v arhitektonski zazidalni situaciji (list št. 4). Najpomembnejši tlorisni in višinski gabariti ter odmiki od parcelnih mej so določeni s tem odlokom.
Lega infrastrukturnih objektov (cestnega omrežja ter komunalnega in energetskega omrežja) je prikazana v situaciji prometne ureditve (list št. 5) in v zbirni situaciji komunalnih naprav (list št. 6a in 6b).
10. člen
3. ARHITEKTONSKO OBLIKOVNI POGOJI
Vse novopredvidene ureditve so razporejene po morfoloških enotah glede na predvideno vsebino in funkcijo.
OBMOČJE A
Centralna mestna garaža je namenjena prebivalcem Pirana in obiskovalcem.
Okvirni program garaže:
V garaži so predvidena parkirna mesta za trajni najem, parkirna mesta za obiskovalce (do 2070 PM skupno) in stanovanja v najvišjih treh etažah, s pripadajočimi shrambami. Graditi jo je mogoče v treh fazah ( 1. faza-A1 620 PM , 2.faza-A2 850 PM, 3 faza-A3 600 PM ).
Pred objektom A1 je v parternem pasu manjši del oblikovan kot del mestne ulice in je predviden za gradnjo v I. fazi skupaj z večjim delom za njim. Zgornje tri etaže garaže so namenjene tudi stanovanjem (spredaj stanovanja- zadaj garaža). Streha garaže mora biti v ravni izvedbi in zazelenjena. Za vsako stanovanjsko enoto sta v garaži zagotovljeni dve garažni mesti.
Tlorisni gabarit garaže kot celote je max.217 m x 60 m. Po višini obsega max. P+ 12 etaž. Streha je ravna. Kota najvišje plošče nad garažo je 45.0 m n.m. in kota venca 47.0 m n.m Kota pritličja vseh delov garaže je 3.20 m n.m.
Vhod v garažo za prvi dve fazi je s spodnje strani, za tretjo fazo pa s južne strani, z dovozne ceste v mesto. Dimenzije garaže so okvirne in se lahko spremenijo - zmanjšajo, lahko se spremenita še oblika garaže, v okiviru dovoljenih odstopanj (v 20. členu).
Objekt A1
je sestavljen iz dveh delov. Skupna dolžina je 61,50m, skupna širina pa 60.0 m. Sprednji del je širine 12 m, zadnji pa 48.0 m m, kota pritličja je 3.20 m n.m., po višini sme segati do višine venca 12.00 m n.m. Nad sprednjim delom je streha simetrična dvokapnica. V pritličju sprednjega dela so predvidene arkade, v prostorih pa naj bodo zastopane raznovrstne trgovine in gostinska ponudba. V nadstropjih so načrtovane stanovanjske enote različnih velikosti.
Stanovanjski del obsega površino najvišjih treh etaž ob zunanjem obodu objekta. Dolžina stanovanjskega dela je 61,50 m, globina z loggio pa 10,00 m. Stanovanjski del A1 obsega pribl. 2.700,00 m2 stanovanjskih površin.
Objekt A2
je tlorisne velikosti 80 m x 60 m, po višini obsega P+12 etaž, kota pritličja je 3.20 m n.m, kota plošče nad garažo je 45 m n.m, kota venca je 47m n.m. Stanovanjski del obsega površino najvišjih treh etaž ob zunanjem obodu objekta. Stanovanjski del objekta A2 obsega 3.400,00 m2 stanovanjskih površin.
Objekt A3
je tlorisne velikosti 70 m x 60 m, po višini obsega P+12 etaž, kota pritličja je 3.20 m n.m, kota plošče nad garažo je 45 m n.m, kota venca je 47m n.m. Stanovanjski del obsega površino najvišjih treh etaž ob zunanjem obodu objekta. Stanovanjski del objekta A3 obsega 2.900,00 m2 stanovanjskih površin.
Stanovanjsko- poslovni objekt pod cesto A4
Pred vstopom v mesto, pod cesto, nasproti garaže je predviden nov stanovanjsko -poslovni objekt. V pritličju so poslovni prostori, v nadstropjih pa stanovanjske enote različnih velikosti.
Max tlorisni gabarit je 70 m x 15 m (v kleti 70 m x 25 m garaža)
Po višini obsega: pritličje, 1. nadstropje v celoti, 2. nadstropje je delno polno, nad srednjim delom je še mansarda. Kota pritličja je 3,40 m.n.m (0,00 m), kota venca 2. nadstropja je 12.60 m.n.m (9,20m ), kota venca mansarde je 14.20 m.n.m (10,80m). Streha bo simetrična dvokapnica v več nivojih, krita s korci, naklona 18 – 20 stopinj.
Stanovanjske enote v objektih, označenih pod A1, A2, A3 in A4, so lahko zgrajene le pod pogojem, da si Občina Piran zagotovi lastništvo in prosto razpolaganje z najmanj 50% fonda stanovanj. Omenjeni fond stanovanj v lasti Občine Piran bo namenjen izključno za najemna neprofitna stanovanja za stalne prebivalce Pirana, prednost bodo imele mlade družine in starejši ljudje z nizkimi dohodki, kot je določeno v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (določba po kateri Občina Piran dodeljuje neprofitna stanovanja).
Obalni pas
ostane nepozidan, odprt prostor z urejenim mediteranskim parkom in drevoredom. V parku so predvideni manjši paviljoni za obiskovalce. Obalni pas se preoblikuje v parkovno urejeno sprehajališče.
Paviljonski objekti
so lahkotno oblikovani in čimbolj transparentni. Po širini merijo 9 m (s čelno stranjo obrnjeni proti obali), v globino pa se oblikujejo glede na globino razpoložljivega priobalnega prostora, vendar ne smejo biti daljši od 12 m. Vsi objekti so samo pritlični. Streha je ravna. Kota venca je max. 3.20 m od kote terena , ki se določi glede na oblikovanje terena (manjše terase, zelenice).
Javna pot, promenada in kolesarska steza skozi ves kompleks Piranskih vrat
Javna pot predstavlja posebno enoto, ki povezuje celotni kompleks in poteka od Tartinijevega trga mimo Morske biološke postaje in Hotelov Bernardin do Portoroža in Lucije.
Od Tartinijevega trga je pešpot speljana ob robu ceste, kolesarska steza pa po robu cestišča. Na območju bivšega parkirišča se uredi sprehajalni drevored, ob njem pa kolesarska steza, ki spremlja obalo do Portoroža. Ob poti so urejena počivališča in razgledišča z bogato parterno opremo.
Javna cesta se rekonstruira in se bo uporabljala za motorni promet za potrebe JP okolja Piran in stanovalcev. Javna pot s kolesarsko stezo je širine najmanj 4.0 m (priporoča se širina 5.0 m), v sredini naj bo označena z rumeno črto, ki loči pešpot od kolesarske steze (če imata skupno površino).
Na trasi kolesarske steze in pešpoti ni dovoljena uporaba prostora za gostinske namene (postavitev miz in stolov ter korit za rože). Kolesarska steza in pešpot morata biti dostopni vsem in ju ni mogoče zapirati, niti začasno, v turistični sezoni, ker ima status javne poti. Kolesarska steza je lahko tudi ločena z zelenico in višinsko zamaknjena, koder prostor dopušča takšno ureditev. Pešpot in kolesarska steza sta lahko tudi širši, kadar prostor in investicija to dopuščata.
Obala za kopanje
Obala za kopanje ostane v okviru obstoječega kopališča. Ostali del obale do Hotelov Bernardin ostane nespremenjen razen, pred Fornačami se izvedeta dva pomola (dolžina pribl. 30 m in širina ca 7 m in višina 2.40 m n,m.(Višino obalne črte in obeh pomolov določa strokovno gradivo »Piranska vrata-maritimne ureditve« Vodogradbeni inštitut –junij 2004). Zaradi varnosti so na vsakih 20 m predvidene stopnice v morje iz nerjavečega jekla in ena klančina za invalide.
OBMOČJE B
Čistilno napravo je potrebno sanirati in dograditi v skladu z izdelanimi projekti (biološka stopnja čiščenja, zapiranje bazenov, vizualne in smradne zapore). Predvidena je nova dostopna cesta z zgornje strani (projektna dokumentacija, št. 51-191-02-200,1 2-10/62 Hidroinženiring).
Poslovni objekt Okolja B2
Poslovni objekt je umaknjen na zahodni breg doline in leži vzporedno z plastnicami, z ožjo stranico proti obali. V pritličju je garaža, v nadstropjih pa so poslovni prostori.
Max tlorisni gabarit je 33 m x 15.40 (s kletjo 33 m x 23 m).
Po višini obsega: klet, pritličje, nadstropje, nad sredinskim delom je še eno nadstropje in mansarda. Kota kleti je 8.00 m n.m. (0.00 m), kota venca 2. nadstropja je 17.70 m n.m.(9.70 m) in slemena nad 2. nadstropjem je 20.90 m n.m. Kota venca mansarde je 20.70 m n.m. (12,70 m). Najvišja kota slemena ne sme presegati 23.20 m n.m. (15,20 m).
Strehe bodo simetrične dvokapnice, krite s korci, naklona 18 – 20 stopinj.
Stanovanjsko - poslovni objekt na sedanji lokaciji Okolja B4
Objekt je kvadratne oblike z notranjim atrijem. Parkiranje je zagotovljeno v kleti objekta, in sicer po dve parkirni mesti na stanovanjsko enoto. V pritličju so poslovni prostori, v nadstropjih pa stanovanjske enote različnih velikosti.
Max. tlorisni gabarit je 42.m x 42 m.
Po višini obsega klet, pritličje in tri polna nadstropja. Južna čelna dela stranskih krakov proti obali sta 3+M (kota venca je 17.80m n.m).. Kota pritličja je 2.60 m n.m.(0.00 m ), kota venca 3. nadstropja je 15.80 m.n.m (13,20 m), najvišja kota slemena je 21.10 m.n.m (18,50 m).
Mestne servisne dejavnosti B3
Servisni kompleks se nahaja v zadnjem delu doline, nasproti poslovnemu objektu JP Okolje, in predstavlja kompleks, sestavljen iz več objektov (pokrito parkirišče, nadstrešnica in pisarne), v kateri so garaže za delovna vozila, delavnice, skladišča, sanitarije, garderobe in pisarne uprave.
Celoten kompleks je oblikovan po razpoložljivi parceli investitorja, ob upoštevanju parcelnih odmikov od sosedov. Kompleks meri 74 m x 40 m.
Po višini obsega pritličje in nadstropje. Najnižja kota tal je 8.50 m n.m. Najvišja kota venca je 16 m n.m. in slemena 17.90 m n.m.
Objekti Viba filma
Ostanejo v obstoječem stanju in se ne spreminjajo.
Varovalni gozd
Gozdne površine na jugovzhodnem pobočju doline Fornač ostanejo ohranjene kot varovalni gozd. Dopustni so le posegi za potrebe rekonstrukcije ČN in servisnega objekta JP okolje.
OBMOČJE C
Predvideno je dokončanje Morske biološke postaje (MBP) v skladu s projekti za gradbeno dovoljenje (na podlagi katerih se objekt izvaja).
4. SKUPNO ZA VSA OBMOČJA ZA OBSTOJEČO POZIDAVO
11.člen
Obstoječi objekti
Obstoječi objekti in ureditve se lahko prenavljajo in dograjujejo v skladu s poglavjem Dovoljeni posegi (8. člen).
Prenavljajo se lahko vsi obstoječi objekti (rušenje delov objektov, ali celih objektov, rekonstrukcija, dozidava, nadzidava). Velikost objekta se mora prilagoditi velikosti zemljišča. Pri prostostoječih objektih se lahko pozida 1/3 gradbene parcele, pri čemer skupna površina stanovanjskega objekta (vse etaže skupaj) ne sme presegati 400 m2. Pri objektih, ki se stikajo in so zgrajeni v nizu, se upošteva le regulančna linija fasad in višine sosednjih objektov ter globina objekta, ki ne sme presegati 12 m, ne pa pozidanost.
Po višini obstoječi objekti obsegajo pritličje in več etaž (večinoma so brez kleti), kota venca ne sme biti višja od sosednjega objekta. Pri objektih, ki se stikajo višina novega objekta ali povišanje obstoječega objekta ne sme biti višja od višine venca objekta s katerim se stika. Povišanja so možna, če se s tem ne poruši kompozicijsko razmerje do neposredne okolice in s tem ne poslabšajo bivalni pogoji pri sosednjih objektih zaradi zastiranja osončenja in zastiranja vedute.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti objektom, ki se varujejo kot kulturna dediščina in so navedeni v poglavju Kulturna dediščina (16. člen).
Gradnja novih objektov
Znotraj niza stanovanjskih objektov je možna gradnja novih objektov (dopolnitev obstoječe zazidave) ob zagotavljanju zadostnih odmikov od parcelnih mej ali stikov z drugim objektom, če se pridobi soglasje lastnikov) in ob upoštevanju višinskih omejitev, ki se prilagaja že zgrajenim sosednjim objektom (kota venca ne sme biti višja od sosednjega stikajočega objekta), če se s tem ne poruši kompozicijsko razmerje do celote in se ne zastre vedute ali osončenja sosednjim objektom. Pri zazidavi v nizu velikost objekta ni vezana na velikost gradbene parcele, pač pa na regulančno linijo in višinske gabarite sosednjih objektov.
Novi objekti morajo upoštevati oblikovne elemente primorske arhitekture in uporabo avtohtonih gradiv. Strehe so načeloma dvokapnice in krite s korci. Garažna hiša ima predvideno ravno streho.
Plavalni bazeni
Na gradbeni parceli stanovanjskih, turistično-stanovanjskih in turističnih objektov je dovoljena gradnja rekreacijskih bazenov. Velikost bazena je odvisna od lege in velikosti gradbene parcele. Maksimalna tlorisna površina rekreacijskega bazena je 50 m2.
12. člen
Cilj prometne ureditve pred mestom je, da bo v končni fazi celoten mestni prostor postal peščeva cona brez motornega prometa. Za lastnike in stanovalce v mestu, ki imajo lastno parkirno mesto ali garažo na svojem funkcionalnem zemljišču je predviden dovoz po sedanji cesti. Za oskrbo gostinskih lokalov in trgovin je možen dovoz v mesto v skladu z veljavnim dokumentom o ureditvi prometa v Piranu. Mesto ostane odprto za vse vrste urgentnih dovozov.
Prometna ureditev in cestno omrežje je podrobno obdelano v projektu št. 8/2004, ki ga je izdelal ISAN 12, Podjetje za vzdrževanje in gradnjo objektov, d.o.o., Dekani, v decembru 2004 z dopolnitvami v aprilu 2005.
Skupno za vse objekte velja, da mora biti število parkirnih mest za vsak objekt zagotovljeno v objektu. Vsi objekti, ki tega pogoja ne morejo izpolniti, morajo manjkajoča parkirna mesta zagotoviti v javni garažni hiši. Do izgradnje javne garažne hiše se manjkajoča parkirna mesta zagotovijo na obstoječem javnem parkirišču.
Pašpot in kolesarska steza potekata ob obali od Pirana proti Portorožu. Merila in pogoji za oblikovanje so obravnavani v poglavju Javna pot, promenada in kolesarska steza (9. člen).
Ureditveno območje kompleksa Piranska vrata je komunalno opremljeno. Komunalne naprave se ob načrtovanih spremembah le dograjujejo in dopolnjujejo.
Območje LN se napaja z vodo iz javnega sistema Rižanskega vodovoda Koper med koto pribl. 0.00 m n.m.. Vodna oskrba območja in požarna varnost nista zagotovljeni v skladu z veljavno zakonodajo Območje se oskrbuje z vodo preko vodohrama RZ Bernardin (1000 m3 na koti 60.00 m n.m.) Stanje vodovodne infrastrukture na obravnavanem in širšem območju je neustrezno zaradi dotrajanosti, neprimernih profilov in neurejenih tlačnih razmer. Preko območja LN poteka trasa obstoječega cevovoda AC DN 300 mm/Je, DN 200 mm/Ductil, DN 200 mmiz vodohrama RZ Bernardin do konca Dantejeve ulice v Piranu.
Nemotena vodna oskrba objektov in požarna varnost območja LN iz javnega sistema Rižanskega vodovoda Koper bo možna po izpolnitvi naslednjih pogojev:
- prestavitev primarnega cevovoda (AC DN 300 mm) v cestno telo ceste Portorož – Piran od vodohrama RZ Bernardin do vhoda v mesto Piran,
- prestavitev cevovoda (Je DN 200 mm) od vhoda v mesto Piran do poslovne stavbe JP Okolje (Fornače 33),
- povezovalne cevovode od novega primarnega omrežja do obstoječih uporabnikov,
- obnoviti oziroma dopolniti glavne objekte na trasah cevovodov (razdelilne in vezne jaške, medconske razmejitve , zračnike, blatnike, kinete).
Vodovodno omrežje je podrobno obdelano v projektu št.112/2004 s popravki v letu 2005, ki ga je izdelal Leon Grošelj, univ.dipl. inž. grad.
Fekalna kanalizacija se navezuje na
1. Obstoječi fekalni kolektor Piran – ČN
2. Obstoječi fekalni kolektor Beli Križ – ČN
Obstoječi fekalni kolektor Dantejeva ulica
Zaradi predvidene gradnje nove marina in komunalnih privezov je potrebno prestaviti obstoječi tlačni kanal od črpališča na pomolu Piran do obstoječega fekalnega kolektorja.
Na obstoječe fekalne kolektorje se priključijo novo objekti z novimi kanali po projektu št. 8/2004, ki ga je izdelalo podjetje ISAN 12, Podjetje za vzdrževanje in gradnjo objektov, d.o.o., Dekani.
Za novo ali prestavljeno elektroenergetsko omrežje je potrebno upoštevati usmeritve Elektro Primorske, navedene v poglavju 7. iz smernic.
Elektroenergetsko omrežje je podrobno obdelano v projektu št.13/04, ki ga je izdelalo Podjetje za inženiring storitve, d.o.o., iz Portoroža
Ekonomsko-tehnični vidiki narekujejo, da se telefonsko in catv omrežje izvaja v kabelski kanalizaciji. Izgradnja kabelske kanalizacija v območju LN je trasno predvidena v koridorjih pešpoti in ob cestah ter mora biti usklajena z drugo komunalno infrastrukturo.
Predvidena je izgradnja kabelske kanalizacije do križišča Ulice rabskih žrtev in Belokriške ceste z navezavo na obstoječo kabelsko kanalizacijo v smeri telefonske centrale Portorož.
Kjer bodo postavljene telefonske in KATV napeljave, bodo prav tako postavljene tudi komunikacijske napeljave z optičnimi vlakni.
Ogrevanje je predvideno centralno.
Novi objekti se bodo ogrevali načeloma s plinom. Predviden je nov plinovodni razvod, ki bo napajal iz dveh strani. Prvi krak bo potekal od severa, mimo obstoječe ČN Piran in se bo razcepil pri obstoječi poslovni stavbi JP Okolje na dva dela od katerih bo prvi del napajal objekte v smeri proti MBP, drugi del pa v smeri novega rondoja pred Piranom. Drugi krak bo potekal iz smeri starega mesta Piran po Dantejevi ulici do rondoja pred Piranom.
Plinovodno omrežje je podrobno obdelano v projektu št.113/2004, ki ga je izdelal Leon Grošelj, univ.dipl.inž.grad.
14. člen
1. VAROVANJE OKOLJA
Za zavarovanje kvalitetnih pogojev bivanja in varovanje okolja je potrebno:
- omejiti hitrost vozil na obravnavanem območju,
- sanirati območja, ki so izpostavljena hrupu,
- sanirati odvajanje komunalnih odplak in meteorne vode.
Pravne osebe morajo poleg stalnega nadzora onesnaženja, ki ga povzročajo viri onesnaženja zraka v njihovih stavbah in neposredni okolici, takoj pristopiti k sanaciji izvirov in odpravi nedovoljenih emisij v zrak, kot to predpisuje Zakon o varstvu zraka. Glede na rezultate meritev in onesnaženosti je potrebno izvesti smotrn prometni režim na širšem območju.
V času gradnje objektov in naprav je treba upoštevati predpise, ki urejajo emisijske norme za naprave, ki se uporabljajo med gradnjo.
1. S predvidenimi posegi se ne smejo poslabšati sedanje odtočne razmere meteorne vode.
2. Predvideti je potrebno ustrezne ukrepe za preprečitev erozijskega delovanja meteorne vode na območju predvidenih posegov.
3. Objekti na morski obali in v morju morajo biti zavarovani tako, da bodo prenesli najneugodnejše vplive z morske strani.
4. Ustrezno je potrebno urediti meteorni odvodni sistem.
5. Proučiti je potrebno vpliv priključitve nove meteorne kanalizacije na obstoječo ter pri tem upoštevati vpliv visokih vodostajev morja.
6. Objekti v zaledju – pod nivojem morske gladine - morajo biti ustrezno varovani pred visokim vodostajem morja in vdorom površinskih meteornih vod.
7. Izlivni deli meteorne kanalizacije v morje morajo biti ustrezno zavarovani pred vnosom morskih sedimentov.
8. V meteorni odvodni sistem, morje in v podtalje se lahko iz območja posegov spušča le čista voda, ki po kvaliteti ustreza določilom Uredbe vlade o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadlih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96). Na mestih izpusta mora biti dana možnost jemanja vzorcev vode za analizo kvalitete.
9. Na obravnavanem območju mora biti urejen ločen kanalizacijski sistem.
10. Razbremenjevanje fekalne kanalizacije v meteorni odvodni sistem ni dovoljeno.
11. V primeru, da so na obravnavanem območju lokalni vodni viri ali vodnjaki, jih je potrebno registrirati in ohraniti ter preprečiti možnost onesnaženja.
12. Meteorne vode s površin mirujočega prometa je potrebno speljati preko lovilcev olj in maščob.Ravno tako morajo biti ovodnjavane preko lovilcev olj in maščob tudi pokrite parkirne površine.
13. V primeru skladiščenja nevarnih in škodljivih snovi je potrebno z ustreznimi ukrepi preprečiti možnost onesnaženja okolja in izdelati interventni plan ukrepanja v primeru ekološke nesreče.
14. Na obravnavanem območju je potrebno registrirati morebitne obstoječe vodne vire in vodnjake, jih ohraniti, po potrebi sanirati in preprečiti možnost onesnaženja. S predvidenimi posegi se ne smejo poslabšati karakteristike teh izvirov in vodnjakov.
15. V skladu z določili 38. člena Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list. št. 67/2002), mora biti ob obali omogočen prost prehod.
16. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila Zakona o vodah (ZV 1, Uradni list RS, št. 67/2002) v zvezi z dovoljenimi in nedovoljenimi posegi na vodnem in priobalnem zemljišču ter dostopom in prehodom po obali in priobalnem pasu.
17. Izkopi, potrebni za I. fazo garaže, se uporabijo pri preoblikovanju obalne črte in pri gradnji predvidenih pomolov v skladu z navodili iz strokovnih podlag.
Varstvo pred hrupom
Ravni hrupa ne smejo presegati maksimalne dovoljene vrednosti, ki so definirane z Odredbo o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja.
Pri projektiranju in gradnji objektov in razporeditvi prostora morajo investitorji, projektanti in izvajalci upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za okolje, v katerem se nahajajo.
Zdravstvenotehnični in higienski pogoji
Za vse načrtovane posege morajo projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja upoštevati zdravstvenotehnične in higienske predpise:
- Pravilnik o higieni živil(Uradni list RS, št. 60/02, 104/03, 11/04, 51/04),
- Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/4),
- Pravilnik o ravnanju z organskimi odpadki (Uradni list RS, št. 37/04),
- Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji in mastmi(Uradni list RS, št. 42/04),
- Zakon o omejevanju porabe tobačnih izdelkov (Uradni list RS, št. 57/96, 119/02),
- Pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih (Uradni list RS, št. 88/03),
- Pravilnik o razvrstitvah kopališč in organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami (Uradni list RS, št. 88/03).
Glede na zahteve Zakona o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 44/2000) je potrebno upoštevati zahtevane pogoje.
2. OHRANJANJE NARAVE
15. člen
V ureditvenem območju lokacijskega načrta je ekološko pomembno območje »Morje in morsko obrežje«.
Pri načrtovanju posegov v prostor se spoštuje usmeritve za ohranjanje biotske raznovrstnosti navedene v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice« za lokacijski načrt PIRANSKA VRATA (ZRSVN OE Piran, avgust 2003), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Piran.
Vsi morebitni posegi v morje morajo biti usklajeni z Zavodom RS za varstvo narave. V skladu z Zakonom o ohranjanju narave je potrebno za vse posege v prostor, ki lahko ogrozijo naravno vrednoto, zavarovano območje ali biotsko raznovrstnost, pridobiti naravovarstveno soglasje.
Zavarovanje klifa
Klif ostaja, razen na delu, kjer bo zgrajena garaža, v celoti nespremenjen. Glede na geološko konfiguracijo pa bodo za zavarovanje objektov ob Dantejevi cesti potrebni inženirsko-geološki posegi za zavarovanje stabilnosti klifa (izvedba geoloških sider in delno izvedba horizontalnih ali vertikalnih opornikov).
Zavarovanje gozdnih površin
Gozdne površine na jugovzhodnem pobočju doline Fornač ostanejo ohranjene kot varovalni gozd. Dopustni so le posegi za potrebe rekonstrukcije ČN in servisnega objekta JP okolje. Površine je potrebno redno vzdrževati.
3. KULTURNA DEDIŠČINA
16. člen
Na območju lokacijskega načrta Piranska vrata so sledeča varovana območja in objekti kulturne dediščine:
- območje naselbinske dediščine Piran – mestno jedro (EŠO 513) z neposredno okolico (ROI),
- območje arheološkega spomenika Fornače,
- območje stavbne dediščine; Dantejeva ulica (nekoč JLA) št. 3, 9, 11, 15 in 17
Fornače št. 1, 3, 5, 9, 11 in 27 (nekoč JLA št. 35, 37, 39, 41, 43, in 59).
Za vse posege na objektih in območjih kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Območne enote Piran, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
17. člen
V skladu z 22. členom zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list RS, št.71/1993 in 87/2001) je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:
- pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
- potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov od naravnega okolja, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja in požara,
- prometne in delovne površine za intervencijska vozila (S/ST DIN 14090 površine za gasilce na zemljišču),
- viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/1991) oziroma ustrezni vodni zbiralnik za požarno vodo za gašenje v naravnem okolju.
Pri načrtovanju prostorskega akta se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:
- s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, predvsem pa možnosti razširitve požara iz naravnega okolja na objekte,
- z vplivi obstoječih in novih objektov in tehnoloških postopkov z vidika varstva pred požarom in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na okolje.
Požarna varnost je podrobneje obdelana v Študiji požarne varnosti, ki jo je izdelal BIRO 93, d.o.o.,iz Vipave v decembru 2004 in dopolnil v aprilu 2005.
18. člen
Gradnja enostavnih objektov
Gradnja enostavnih objektov se izvaja po pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04).
19.člen
Oglaševanje
Možno je izvajanje oglaševanja in reklamiranje skladno z veljavnim občinskim odlokom, ki ureja to področje. Javno oglaševanje in reklamiranje se praviloma izvaja samo na javnih površinah oziroma na za to z občinskim odlokom določenih površinah.
20. člen
1.
Znotraj posameznih gradbenih parcel so dovoljeni manjši premiki objektov zaradi boljše funkcionalnosti, pri čemer morajo biti upoštevani pogoji 8. člena Gradbena parcela in lega objekta.
2.
Pri predvidenih večjih objektih (garažna hiša) so dovoljena odstopanja od tlorisnih gabaritov za 10 %. Sprememba višinskega gabarita za max. + - 2.0 m. Pri drugih objektih je dovoljeno odstopanje od tlorisnih gabaritov za +- 10 %. Po višini je dovoljeno odstopanje za vse objekte za +- 0,5 m (razen garažna hiša). Objekti v nizu se morajo višinsko prilagoditi sosednjemu objektu ( člen, toleranc ni). Prekoračitev regulančnih linij in odmikov od parcelnih mej ni dovoljeno.
3.
Pri dozidavah in novih objektih se velikost objekta prilagodi velikosti in obliki gradbene parcele.( 10. člen)
4.
Pri morebitni kasnejši adaptaciji in dozidavi predvidenih objektov se upošteva merila in pogoje 9. člena Arhitektonsko oblikovalni pogoji. Prekoračitev meje ureditvenega območja tega LN ni dovoljena. V nasprotnem primeru je potrebna sprememba LN
5.
Dovoljena odstopanja pri vertikalnih gabaritih se nanašajo na naslednje višinske opredelitve:
- kletna etaža je višine od 2.40 m do 2.80 m,
- če je za garažo potrebno zaradi višinske razlike v terenu ali zaradi instalacij in konstrukcije etažo povišati, se ta lahko poviša do 3.50 m.(končna višinska kota garaže se ne sme zvišati, temu ustrezno se zniža število etaž),
- stanovanjske etaže so načeloma višine 2.80 m do 3.0 m,
- za poslovne, turistične, gostinske in javne objekte je pritlična etažna višina lahko višja, glede na namembnost objekta (do 3.5 m),
- višina kolenčnega zidu mansarde je 2.10 m.
6.
Dovoljena so manjša odstopanja od predloženih idejnih zasnov objektov in naprav (lega objektov, tlorisni in vertikalni gabariti) in manjše spremembe namembnosti oziroma spremembe rabe delov objektov, ki pa morajo biti kompatibilni s turistično, poslovno in stanovanjsko dejavnostjo ter skladno s tem odlokom.
7.
V pritličnih etažah objektov ob Dantejevi cesti ni dovoljena sprememba namembnosti oziroma rabe poslovnih prostorov v kakršnekoli nastanitvene ali stanovanjske prostore/dejavnosti.
Dovoljena je sprememba namembnosti zgrajenih stanovanjskih prostorov v turistične.
8.
Dovoljene so tolerance pri gradnji ali prenovi komunalne infrastrukture in zunanjih ureditvah, ter urejanju pešpoti, parkirišč in garaž ter ureditev obale. Če se pri izdelavi izvedbene dokumentacije in gradnji sami ugotovi, da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično in ekonomsko ugodnejše rešitve, pri čemer le-ta ne poslabša obstoječega oziroma predvidenega stanja.
Plažni objekti ter nasipavanje in preureditve dela obale se lahko oblikujejo tudi drugače, glede na geološke razmere, na lego komunalnih naprav in glede na tehnične rešitve ter pogoje in mnenja Uprave RS za pomorstvo in drugih pristojnih soglasodajalcev. Višinske kote obale in pomolov se lahko korigirajo v skladu z mnenji pristojnih soglasodajalcev.
Predvidena korekcija obalne črte ali manjše spremembe le-te se morajo izvajati pod pogoji Zavoda RS za varstvo narave (glede na rezultate strokovnih podlag – Kartiranje habitatnih tipov na obalnem pasu – Morska biološka postaja).
9.
Pogoji za gradnjo novih objektov in za nadzidave in dozidave veljajo tudi za legalizacijo objektov (delov objektov), ki so bili zgrajeni do sprejetja tega odloka.
10.
Pri izvajanju predmetnega LN je potrebno upoštevati, da se bo izvajal postopoma skozi vrsto let in da je tolerance potrebno upoštevati razumsko in smiselno v smislu načelnih usmeritev , kot so podane s tem odlokom.
11.
Javna pot mora biti širine najmanj 4.0 m, priporoča se širina 5.00 m (pešpot 3.0 m, kolesarska steza 2.0 m). Zožanje ni dovoljeno.
21. člen
Vsak izvedbeni del posamezne faze mora tvoriti zaključen prostorski del s komunalno opremo, zunanjo ureditvijo in ustreznim številom parkirnih prostorov ter ne sme ovirati ali prejudicirati izvedbe drugih z LN predvidenih objektov in ureditev.
22. člen
Do pričetka gradnje predvidenih objektov in naprav se zemljišča uporabljajo v sedanje in druge namene pod pogojem, da to ne vpliva moteče na sosednja zemljišča, funkcijo in urejenost območja in ne ovira načrtovanih posegov. Na objektih, predvidenih za rušenje, so dovoljena le vzdrževalna dela.
23. člen
Pred pričetkom del je potrebno evidentirati in upoštevati stanje komunalne infrastrukture s specifiko konfiguracije terena navesti dokumentacijo, po kateri se ali se bodo urejala kontaktna in vplivna območja, ter na osnovi teh uskladiti in izdelati projekte vključno z ureditvijo zunanjih površin in hortikulturno ureditvijo.
Pri zemeljskih izkopih se morajo upoštevati določila predpisov o ravnanju z plodno zemljo. Izkopani material se uporabi za nasipe planiranje terena in zunanjo ureditev, preostanek pa se mora tretirati in deponirati skladno z veljavno zakonodajo.
24. člen
Med gradnjo je potrebno omogočiti čim manj moteno funkcioniranje sosednjih objektov in površin, kar mora biti zagotovljeno z načrti ureditve gradbišč. Poleg tega je potrebno izvajati omilitvene ukrepe za preprečevanje prekomernega prašenja, prekomernih hrupnih obremenitveni vibracij.S ciljem da se zagotovi čim manjše vplive na bivalne razmere v soseščini (Hrup, prah, tresljaji) je potrebno v načrtih za izbor tehnologije in organizacijo gradbišča razčleniti tehnične rešitve in način izvajanja gradbenih del. Pri izkopih je potrebno projekt za ureditev in organizacijo gradbišča ter izbor tehnologije predvideti tako, da bodo preprečene moteče emisije prahu, hrupa ter poškodbe na obstoječih objektih zaradi tresljajev ali posedanja.
25. člen
S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati veljavni dokumenti smo v tistem delu, ki se nahaja v ureditvenem območju predmetnega LN:
- del odloka o Prostorskih ureditvenih pogojih za območja planskih celot; Strunjan (1), Fiesa-Pacug (2), Piran (3), Razgled-Moštra-Piranska vrata (4), Portorož (5), Lucija (7), Seča (8), Sečoveljske soline (10), Dragonja (12), M ST/1 in M SE/2 v občini Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 25/93, 17/97, 19/99 in 23 (2000)
- del Asanacijskega načrta za mesto Piran (Uradne objave Primorskih novic, objave št. 10/77), ki se nahaja znotraj območja LN Piranska vrata
26. člen
LN Piranska vrata je na vpogled občanom in podjetjem pri Uradu za okolje in prostor Občine Piran in na Upravni enoti Piran.
27. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni Inšpektorat RS Ministrstva za okolje in prostor.
28. člen
Ta odlok prične veljati z dnem uveljavitve Odloka o programu opremljanja za območje lokacijskega načrta Piranska vrata.
Številka: 35003-23/2002-2006 Podžupan Občine Piran
Piran, 30.3.2006 Sašo Šraml