Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 27/08 – odl. US, 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09), 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08) in 29. člena Statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 27/99, 17/01, 74/02) ter strokovnih podlag, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, je Občinski svet Občine Križevci na 1. izredni seji dne 16. 11. 2011 sprejel
O D L O K
o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Križevci
1. člen
S tem odlokom Občina Križevci (v nadaljevanju: občina) razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Križevci.
2. člen
Namen odloka je, da se ohranijo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno-zgodovinske vrednote ter zagotovi njihov nadaljnji obstoj v občini.
3. člen
Nepremični kulturni spomeniki so na osnovi strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor (v nadaljevanju: zavod) opredeljeni v tem odloku. Vsak opis spomenika vključuje:
– identifikacijo spomenika, vključno z določitvijo meje spomenika,
– natančno lokacijo spomenika,
– lastnosti, ki utemeljujejo njegovo razglasitev,
– režim njegovega varstva,
– merilo, v katerem je vrisan spomenik na kopijo katastrskega načrta in
– vplivno območje, kadar je to zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti spomenika potrebno, vključno z določitvijo meje vplivnega območja.
4. člen
Spomeniki iz prejšnjega člena so po svojih lastnostih:
– arheološki spomeniki predstavljajo zemljišča in zemeljske plasti, ki hranijo pomembne sledove človekovega delovanja v zgodovinskih obdobjih in njegove povezanosti z naravnim okoljem;
– umetnostno-zgodovinski spomeniki so posamezne stavbe in skupina stavb, prostorski in javni spomeniki, umetnostno pomembne sestavine stavbarstva, arhitekturni in umetniško pomembni detajli, slikarski, grafični in drugi umetniško oblikovani predmeti, ki se štejejo za posebne dosežke umetnosti, oblikovanja in arhitekture na naših tleh;
– etnološki spomeniki so območja, stavbe, skupine stavb, predmeti vsakdanje rabe in oblikovani izdelki, ki izpričujejo način življenja in dela naših prednikov;
– zgodovinski spomeniki so območja, stavbe, predmeti ali zbirke predmetov, ki značilno ponazarjajo in izpričujejo politično zgodovino, zgodovino vojn in vojaštva, socialno zgodovino, razvoj prometa, prometnih in trgovskih poti ter povezav, razvoj sodstva, prosvete in kulture, verstev, znanosti in tehnike ter gospodarsko zgodovino na naših tleh;
– tehnični spomeniki so območja, stavbe in skupine stavb, orodja, naprave in stroji ter drugi predmeti, ki pričajo o razvoju tehnične kulture v Sloveniji.
5. člen
Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote dediščine:
1. Arheološki spomeniki:
-------------------------------------------------------------------------------
EŠD: 1181
Ime enote: Dobrava – Gomilno grobišče
Naselje: Dobrava
Lokacija: Parc. št.: 1086 in 1087/1 obe k.o. Stara nova vas
Utemeljitev Na blagem gozdnem pobočju jugovzhodno od ceste Bučečovci–
razglasitve: Selišče, približno na sredini med Dobravo in Kokoriči se
nahajajo štiri gomile iz neznanega časa, premera okoli 11
metrov in višine 0,7 metra. Ena od njih je močno poškodovana
in razkopana, ostale tri pa nepoškodovane.
Gomile so arheološki terenski spomenik v prvotni legi, pri
čemer so nepoškodovane gomile izrednega pomena za raziskovanje
rimskodobnih pogrebnih običajev v širšem prostoru.
Opis Varstveni režim določa:
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot
režima: vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko,
zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
– z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
– prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak;
– prepovedano je izkopavanje panjev in skal;
– v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu
znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi,
če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve
objektov javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne
arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega
arhiva in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor
kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati
»in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično
promocijo kraja.
Merilo: M = 1:2880
EŠD: 1182
Ime enote: Gajševci – Utrjena kopa
Naselje: Gajševci
Lokacija: Parc. št.: 962/10, 962/11 in 962/26 vse k.o. Logarovci
Utemeljitev V gozdu nad sedaj regulirano reko Ščavnico, zahodno od
razglasitve: Gajševskega jezera, se nahaja utrjena kopa, obrambni stolp ali
gradič, katerega ostaline so v terenu še vidne. Okrogla kopa z
jarkom in nasipom je visoka 2,5 metra in široka 20 metrov. Pod
rušo so ruševine nekdanje stavbe, ki segajo do 70 cm v
globino. Nasip je umetno zemeljsko delo.
promocijo kraja;
– izjemoma je možno po predhodni arheološki raziskavi v robne
dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in
komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
spremembo projekta.
EŠD: 1193
Ime enote: Ključarovci pri Ljutomeru – Gomila
Naselje: Ključarovci pri Ljutomeru
Lokacija: Parc. št.: 626/1 k.o. Ključarovci
Utemeljitev Severno od ceste proti Grabam je v gozdu blizu domačije
razglasitve: Pavličevih prekopana gomila iz neznanega časa. Zaradi
relativne skromnosti poselitve tega prostora v arheoloških
obdobjih, predstavlja gomila, pa čeprav poškodovana, pomemben
prostorski marker v kulturni krajini.
EŠD: 1184
Ime enote: Križevci pri Ljutomeru – Prazgodovinska naselbina
Naselje: Križevci pri Ljutomeru
Lokacija: Parc. št.: 304 k.o. Križevci
Utemeljitev Severno od vasi, ob stari strugi Mure, je bila na 5 metrov
razglasitve: visoki vzpetini ovalne oblike (velikost 200 x 60 metrov) z
ledinskim imenom »Gradišče« prazgodovinska naselbina. Ob
sondiranju leta 1962 je bilo ugotovljeno, da je kulturna plast
iz obdobja kulture žarnih grobišč mestoma ohranjena 60 cm pod
današnjo površino. Danes je na tem mestu vaško pokopališče,
kot posledica pokopavanja pa je prvotna zemeljska slojevitost
(stratifikacija) v večji meri uničena.
Gre za eno redkih utrjenih naselbin iz obdobja kulture žarnih
grobišč v Pomurju, zaradi česar je izrednega pomena za
raziskovanje kulturne krajine v tem obdobju naše preteklosti.
EŠD: 1194
Ime enote: Lukavci – Gomilno grobišče
Naselje: Lukavci
Lokacija: Parc. št.: 471/1, 471/2, 471/5, 471/6, 471/9, 471/10, 471/21,
471/23, 471/25, 471/26, 787/4, 473/22, 473/21, 473/20, 473/19,
473/18, 473/17, 473/16, 473/15, 473/14, 473/13, 473/12,
473/11, 473/10, 473/23, 473/8, 473/7, 473/6, 473/5, 474/35,
474/17, 474/20, 473/34, 473/33 vse k.o. Lukavci
Utemeljitev Ledinsko ime »Gomile« v gozdu zahodno od vasi opozarja na
razglasitve: nekdanjo grobišče. Zaradi relativne skromnosti poselitve tega
prostora v arheoloških obdobjih, predstavlja lokacija
grobišča, pa čeprav brez ohranjenih gomil, pomemben prostorski
marker v kulturni krajini.
2. Etnološki spomeniki:
EŠD: 29543
Ime enote: Gajševci – Vodnjak pri Japačovih
Hišna 8
številka:
Lokacija: Parc. št.: 1033/3 južni del, k.o. Logarovci
Utemeljitev Vodnjak z letnico in inicialkami nekdanjih lastnikov JA 1870
razglasitve: J, kot del nekdanje domačije, od katere se je ohranil le
zahodni niz gospodarskih poslopij, stoji nekoliko odmaknjen
od glavne vaške ceste Gajševci–Radoslavci. Sestoji iz
lesenega hrastovega ohišja okrogle oblike, velikega lesenega
kolesa z vretenom in opečne strešice. Podzemni del je grajen
iz klasične polne opeke.
T.i. studenec na vedro predstavlja enega od redko ohranjenih
nekdaj zelo nepogrešljivih stavbnih tipov vaških ambientov v
ravninskih predelih. Zaradi izjemno dobro ohranjenih prvotnih
stavbnih sestavin in že zaradi regionalne tipičnosti, kar
daje krajini poseben pečat, ga je potrebno ohraniti.
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
varstvenega – varovanje etnoloških, stavbnih in krajinskih vrednot v
režima: celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbene
substance, celotne opreme in vplivnega območja,
– prepoved vseh posegov v samo zasnovo in pojavnost stavbe,
razen vzdrževalnih posegov,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
spomenika po načelu ohranjanja originala,
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in
drugim medijem,
– učno-demonstracijskem delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
----------------------------------------------------------------------------
EŠD: 29545
Ime enote: Iljaševci – Domačija Štuhec
Naselje: Iljaševci
Hišna 52
Lokacija: Parc. št.: 434/4, k.o. Iljaševci
Utemeljitev Na vzpetini na koncu vasi, nad glavno cesto Iljaševci–Vučja
razglasitve: vas, stoji domačija v »L«, ki sestoji iz visokopritlične in
delno podkletene zidane hiše s podolžno obcestno fasado in
gospodarskimi poslopji v L krak. Hišo z datacijo 1818/19 na
prekladi vhodnega portala pokriva opečna dvokapnica s
podaljšanim napuščem na dvoriščni strani. Na strehi se je
ohranil dekorativno oblikovan strelovod, ki je značilen
stavbni element bogatejših hiš na podeželju.
Stanovanjska hiša ima bogato historično fasadno profilacijo.
Ohranjeno je prvotno stavbno pohištvo, tako notranje kot
zunanje. Okna so lesena dvokrilna, z delitvijo kril na tri
polja. Ščitijo jih lamelne dvokrilne naoknice in kovani
okenski križi. Ima značilen podolžni tloris. V notranjosti se
je ohranila lončena peč z datacijo 1888. V notranjost hiše
vodijo masivna dvokrilna vrata z ohranjenima medeninastima
kljukama, ki jih odlikujejo izjemni dekorativni detajli.
V podaljšku stanovanjske hiše pod isto streho, je ločena
manjša stanovanjska enota s kuhinjo in manjšim bivalnim
prostorom.
Pravokotno na stanovanjski del stoji niz gospodarskih
poslopij, ki jih pokriva opečna dvokapnica. Gospodarski in
stanovanjski del povezuje pritlični zidec z vratno odprtino.
Na dvorišču pred glavnim vhodom v hišo stoji vodnjak.
Domačija Štuhec z začetka 19. stoletja, še posebej sama
stanovanjska hiša z izjemnimi stavbnimi detajli iz tega časa,
sodi med izjemno dobro ohranjeno bogato podeželsko
arhitekturo, ki odraža socialno posestni značaj velikega
kmeta ravninske vasi.
varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
– posebno varovanje zunanjosti objektov, njihove gradbene
substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega
območja,
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavb,
EŠD: 1219
Ime enote: Kokoriči – Domačija Štumf
Ulica: Kokoriči
Hišna 9
Lokacija: Parc. št.: 197/2, k.o. Logarovci
Utemeljitev Domačija, ki sestoji iz stanovanjske hiše in gospodarskih
razglasitve: poslopij, leži ob cesti v razloženem naselju. Glavni vhod v
delno podkleteno petosno glavno obcestno fasado vodi po
stopnicah skozi banjasto obokano vhodno lopo, slonečo na dveh
okroglih kamnitih stebrih. Na portalu so inicialke in letnica
1863. Temelji stavbe so oblikovani s kamni, pravilnih
pravokotnih oblik. Stanovanjska hiša ima značilno pravokotno
tlorisno zasnovo s podolžno vežo in obokano kuhinjo.
Gospodarska poslopja stojijo nekoliko vstran od hiše.
Največje gospodarsko poslopje, ki stoji pravokotno na hišo,
ima značilen podaljšan napušč, ki sloni na lesenih stebrih s
tremi nosilnimi kraki.
K domačiji spada tudi vodnjak, ki stoji ob dvoriščnem ganku
hiše.
Celoten domačijski kompleks iz 2. polovice 19. stoletja
predstavlja domačijo iz tega časa, ki odraža takratni
družbeno-socialni položaj ravninskega večjega kmeta.
EŠD: 1196
Ime enote: Lukavci – Graščina
Hišna številka 9
Lokacija: Parc. št.: jugozahodni del 1/7 k.o. Lukavci
Utemeljitev Graščina Lukavci se nahaja v severnem delu istoimenske vasi.
razglasitve: Kraj se kot Villa Lukauz prvič omenja v Otokarjevem
deželnoknežjem urbarju iz 1265–1267. Na tej lokaciji je že v
13. stoletju stal strelski dvor, ki je bil v lasti vitezov
Lukavških. V 18. stoletju so plemiči Katzianerji na mestu
nekdanjega dvora najverjetneje pozidali dvorec, ki je kazal
slogovne značilnosti 18. stoletja. Stavba je bila poškodovana
med kmečkimi upori leta 1848, zato so jo naslednji lastniki
Schenkli obnovili v klasicističnem slogu.
Enonadstropno stavbo kvadratnega tlorisa z novejšim prizidkom
na dvoriščni strani členijo na vogalih diagonalno postavljeni
pravokotni stolpiči. Triosna glavna fasada je v portalni osi
poudarjena z nekoliko višjim vhodnim stolpičem, katerega
zaključuje piramidasta strešica. Vhodni stolpič členijo
polkrožne odprtine. Kamniti vhodni portal izvira iz časa
nastanka graščine. Zgodnjebaročen polkrožni portal je okrašen
s profiliranima kapiteloma in volutastim sklepnikom. Ostale
odprtine na fasadah so predelane, brez okenskih obrob.
Ohranjenih je še nekaj baročnih okenskih mrež. Fasado
prekriva neustrezna izolacijska obloga. Kritina stavbe je
opečna. V notranjosti so deloma ohranjeni oboki, zlasti v
kleti in v pritlični veži.
Zametki današnje graščine segajo v 13. stoletje, ko je na tem
mestu stal strelski dvor. Iz tega časa izvira rod lukavških
vitezov, ki so bili lastniki gospoščine do sredine 15.
stoletja. Po njihovem izumrtju so si kot lastniki sledili
gospodje Schweinbecki, pa grofje Draškovič. V 18. stoletju so
plemiči Katzianerji dvorec na novo pozidali. Do leta 1806 je
bil v lasti rodovine Csemösz, nakar ga je kupila družina
Schenkel, ki ga je sredi 19. stoletja prezidala. Schenkli so
bili lastniki dvorca do 2. svetovne vojne. Danes se v stavbi
nahaja Dom oskrbovancev.
varstvenega – varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot
režima: v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje
vseh vedut na spomenik;
– vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni
ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege, materialov, opreme, poslikav, okrasja;
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise,
gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža
varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se
dejavnosti;
– za spomenik je prepovedano postavljati nosilce
infrastrukture in reklam;
– pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in
krajinskih vrednot;
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
– prezentaciji kulturnih vrednot;
– učno-demonstracijskemu delu;
Merilo: 1:2880
EŠD: 25045
Ime enote: Lukavci – Domačija Šalamun
Naselje Lukavci
Hišna 28
Lokacija: Parc. št.: 35, 38/1, 38/2, 38/5, k.o. Lukavci
Utemeljitev Domačija v L sestoji iz visokopritlične, podkletene zidane
razglasitve: hiše s podolžno obcestno fasado in gospodarskimi poslopji.
Stanovanjsko hišo, ki jo odlikuje izjemno razgibana
historicistična fasadna profilacija, pokriva opečna
dvokapnica. Poseben poudarek glavni sedemosni obcestni
fasadi, daje vhodna stebriščna lopa z dvoramnim stopniščem,
ki ga pokriva opečna dvokapnica s poudarjenim timpanonom.
Ohranjeno je vso stavbno pohištvo z okovjem. Okna so
dvokrilna z delitvijo kril na tri polja. Ščitijo jih kovane
okenske mreže in dvokrilne lamelne naoknice. Prvotna tlorisna
zasnova je celoti ohranjena.
Večje gospodarsko poslopje, ki se pravokotno stika s
stanovanjsko hišo, je ohranilo osnovne gabarite.
Domačija Šalamun iz zadnje četrtne 19. stoletja, sodi v niz
bogatejših podeželskih hiš tega območja in kot taka odraža
socialno posestni značaj velikega kmeta.
EŠD: 25046
Ime enote: Lukavci – Domačija Dunaj
Hišna 36
Lokacija: Parc. št.: 216/2, 216/3, 216/4, k.o. Lukavci
Utemeljitev Domačija v »L« sestoji iz visokopritlične in delno podkletene
razglasitve: zidane hiše s podolžno obcestno fasado in gospodarskimi
poslopji v L krak. Stanovanjsko hišo, grajeno 1929, pokriva
opečna dvokapnica z dekorativno oblikovanim strelovodom. Hišo
odlikuje bogata fasadna profilacija, ki je še posebej
razgibana prav na obcestnem delu. Poseben pečat glavni
petosni fasadi daje prav osrednje zunanje dvoramno stopnišče.
Osrednji portal uokvirja izjemno ambiciozno oblikovana
masivna vrata z ohranjenimi okrasnimi detajli in delno
zastekljenimi polji, ki jih ščiti dekorativna kovana mreža.
Ohranjeno je vso zunanje in notranje stavbno pohištvo z
okovjem. Okna so pravokotna pokončna dvokrilna z delitvijo
kril na dve polji in nadsvetlobo. Ščitijo jih značilne kovane
mreže in polne naoknice z manjšimi dekorativnimi detajli. Ima
ohranjeno prvotno tlorisno zasnovo. V veži je ohranjen
značilni barvni betonski tlak tega časa.
Hiša je delno podkletena in obokana.
Večji gospodarski trakt, ki se pravokotno stika s
stanovanjsko hišo, je nekoliko spremenjen.
Domačija Dunaj iz prve četrtine 20. stoletja, še posebej
stanovanjska hiša, je ohranila vse arhitekturne prvine tega
časa in kot taka sodi med izjemno dobro ohranjeno bogato
podeželsko arhitekturo.
EŠD: 25048
Ime enote: Lukavci – Domačija Makovec
Hišna 18
Lokacija: Parc. št.: 92/2, k.o. Lukavci
Utemeljitev V osrednjem delu vasi stoji domačija na ključ in sestoji iz
razglasitve: visokopritlične in delno podkletene zidane hiše, s podolžno
sedemosno obcestno fasado in gospodarskimi poslopji. Na
stanovanjski hiši iz leta 1901, na njeni glavni vhodni
fasadi, v osrednji osi, se odpira enoramno kamnito čelno
stopnišče s kamnitim portalom, z manjšim kamnoseškim
okrasjem. Hiša ima bogato fasadno členitev, ki jo na
svojstven način poudarja tudi ohranjeno stavbno pohištvo.
Okna so pravokotna, pokončna, lesena, dvojna, dvokrilna, z
delitvijo kril na tri polja. Ščitijo jih okenske mreže in
lamelne naoknice. Tlorisna zasnova je ostala nespremenjena.
Cel sklop gospodarskih poslopij pokriva opečna dvokapnica z
značilnim podaljšanim napuščem, ki ga podpirajo leseni
profilirani stebri s tremi kraki. Pod napuščem ob
gospodarskih poslopjih se je ohranil t.i. štokani betonski
tlak.
Domačija Makovec z začetka 20. stoletja, sodi med izjemno
dobro ohranjeno bogato podeželsko arhitekturo tega območja.
EŠD: 25047
Ime enote: Lukavci – Krajnčeva hiša
Hišna 17
Lokacija: Parc. št.: 813 zahodni del, k.o. Lukavci
Utemeljitev Na hiši, zgrajeni leta 1914, na njeni glavni vhodni fasadi, v
razglasitve: osrednji osi, se odpira izjemno ambiciozno zasnovano zunanje
dvoramno stebriščno stopnišče z opečno strešico in
poudarjenim timpanonom. Tako na glavni kot stranskih fasadah
je mogoče slediti izjemni fasadni členitvi, ki ji poseben
pečat daje kamniti talni zidec. Stavbno pohištvo je v celoti
ohranjeno. Velika pravokotna pokončna okna so dvojna,
dvokrilna, z delitvijo kril na dve polji in nadsvetlobo. Okna
ščitijo kovane okenske mreže in lamelne naoknice. Sam
profiliran portal glavnega vhoda, uokvirjajo dvokrilna vrata
izjemnih okrasnih detajlov z ohranjenim okovjem. Hiša je
delno podkletena Vsa klet je obokana. Ohranil se je del
notranjega stavbnega pohištva. Tlorisna zasnova je v osnovi
ostala nespremenjena.
Kranjčeva hiša z začetka 20. stoletja, je izjemen primer
bogate podeželske arhitekture, ki s svojo pojavnostjo daje
poseben pečat samemu vaškemu ambientu.
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite
stavbe, razen vzdrževalnih posegov,
EŠD: 25049
Ime enote: Lukavci – Muršičeva hiša
Hišna 22
Lokacija: Parc. št.: 19/3 južni del, k.o. Lukavci
Utemeljitev Pritlična zidana stanovanjska hiša z začetka 20. stoletja
razglasitve: predstavlja osrednji del nekdanjega večjega kmečkega
gospodarstva. V celoti je ohranila prvotno historicistično
podolžno sedemosno fasado, z izjemno razgibanimi fasadnimi
detajli. V osrednjem rizalitnem delu stoji bogato oblikovana
stebriščna vhodna lopa z dvoramnim stopniščem, ki se zaključi
s podestom prekritim z značilnimi betonskimi sivordečimi
ploščami z reliefno dekoracijo. Pokriva jo simetrična opečna
dvokapnica. Ohranil se je del prvotnega stavbnega pohištva z
okovjem. Glavni kamniti portal z izjemnimi kamnoseškimi
detajli, krasijo mogočna vrata z bogato profiliranimi
vratnicami in ohranjenim okovjem. Hiša je v celoti
podkletena. Klet ima plitve banjaste oboke z oprogami.
Stanovanjska hiša, nekdanjega večjega kmečkega gospodarstva,
je primer dobro ohranjenega značilnega tipa stanovanjske
hiše, ki je v osnovi ohranila tlorisno zasnovo, kakor ostale
stavbne elemente značilne za podeželsko stanovanjsko
arhitekturo z začetka 20. stoletja.
– posebno varovanje notranjih šablonskih poslikav, tlakov
stanovanjske hiše,
EŠD: 1197
Ime enote: Lukavci – Podeželski dvorec
Hišna 23
Lokacija: Parc. št.: 37/1, 37/2, k.o. Lukavci
Utemeljitev Leta 1914 zgrajen manjši pritlični podeželski dvorec,
razglasitve: pravokotnega tlorisa, ima glavno štiriosno fasado. Osrednji
dve osi poudarjajo polkrožno zaključena okna, s profiliranimi
okenskimi okvirji in stopnjevano polkrožno zaključeno
povišano čelo. Okna imajo profilirane obrobe in temenike.
Celotno fasado krasijo deloma bidermajerski, secesijski in
historicistični elementi. Tlorisna zasnova se je ohranila v
celoti. Vsi bivalni prostori se ponašajo z izjemnimi
šablonskimi poslikavami in ohranjenimi lončenimi pečmi z
barvnimi in profiliranimi pečnicami.
Podeželski dvorec iz začetka 20. stoletja predstavlja
arhitekturno izjemo vaškega prostora, z ohranjeno tako
zunanjo kot notranjo pojavnostjo.
– posebno varovanje notranjih šablonskih poslikav,
EŠD: 1199
Ime enote: Križevci pri Ljutomeru – Cerkev sv. Križa
Lokacija: Parc. št.: 7/1, 7/2, 7/3 k.o. Križevci
Utemeljitev Cerkev sv. Križa stoji v ravnini sredi vasi, ob cesti
razglasitve: Ljutomer–Radenci. Njeno tlorisno podobo sestavljajo
prizmatični zvonik, triladijska ladja in petosminsko
zaključen prezbiterij ter zakristija.
Vas s patrocinijem cerkve »in Chreuze« se prvič omenja v
urbarju iz časa češkega kralja Otokarja II. v letih 1265-
1267. Prvotna cerkev, katero so postavili benediktinci iz
Šentpavla na Koroškem, je bila gotovo poznoromanska, a jo je
na začetku 15. stoletja nadomestila druga, ki je danes
ohranjena v prezbiteriju. K tej cerkvi so leta 1602 prizidali
renesančni zvonik, še pozneje pa južno kapelo. Imela je tri
oltarje, prvotno tabulat, pozneje pa oboke ter je bila leta
1832 poslikana. V letih 1891–1892 je bila na mestu stare
ladje zgrajena nova triladijska stavba v neogotskem slogu,
hkrati so predelali nekdanjo zakristijo in zvonik. Prezidave
je izvedel radgonski gradbenik Spranger.
Od prvotne cerkve se je ohranil prezbiterij z vzhodno steno
zakristije in deloma zvonik. Gradnja v tem delu objekta je
kamnita, v novem delu pa opečna. Strehe prekriva opeka,
piramidasta streha zvonika je prekrita s pločevino. Zvonik
členita dva venčna zidca in neogotski čelni zaključek iz leta
1891. Do takrat ga je pokrivala bakrena čebulna streha,
popravljen pa je bil v letih 1813, 1849 in 1884. Venčna zidca
delita zvonik v zgornjem delu na dve etaži. V spodnji etaži
se pojavljajo pravokotne line s posnetimi robovi, zgornja
etaža ima zašiljene zvonovne line s poševnim kamnitim
ostenjem. Fasado zvonika zaključuje profiliran podstrešni
venec. Zvon je iz leta 1793. Neogotsko ladjo obstopa pet
parov dvojno stopnjevanih opornikov, osvetljuje pa pet parov
zašiljenih dvodelnih oken s profilirano obrobo. Zaključuje jo
konkaven fabion. Zunanjščino prezbiterija členi pristrešen
talni zidec, nad katerim se odpirajo zašiljena biforna okna s
krogovičji, ki so nameščena v vseh stranicah petosminskega
sklepa. Prvotna okna so zagotovo tri južna, saj imajo kamnita
ostenja, medtem ko imata ostali dve okni ostenji iz ometa.
Šivani vogali so brez opornikov. Fasado prezbiterija
zaključuje profiliran podstrešni venec. Na vzhodni steni
ladje je ohranjeno šilasto okno nekdanje zakristije.
V notranjščini je triladijski prostor devetkrat
križnorebrasto obokan in ima novejšo poslikavo. Moderna
pevska empora služi v spodnjem delu kot vhodna veža.
Prezbiterij ima križnorebrasto obočno shemo. Rebra klinastega
profila z obojestranskim žlebom slonijo na poligonalnih
služnikih z bazami in kapiteli, sečišča reber so brez
sklepnikov. V južni stranici petosminskega prezbiterija je
nameščena polkrožna sedilija s preprostim profiliranim
ostenjem. Vsi prvotni kamnoseško obdelani stavbni členi so
klesani iz drobnozrnatega peščenjaka, opaziti je tudi več
kamnoseških znakov – v prezbiteriju na služnikih ter na
zvoniku v okenskih špaletah in strešnemu vencu. Prezbiterij
je leta 1893 poslikal Jakob Brollo. Kapela in zakristija z
oratorijem sta neogotska.
Tudi vsa oprema je neogotska. Glavni oltar je bil izdelan med
letoma 1900–1901 po načrtih arhitekta H. Pascherja. Pri
njegovi izdelavi so sodelovali kamnosek K. Kocijančič iz
Maribora, Alojz Gregorič, mizar iz Male Nedelje, kipar Peter
Neuboeck iz Graza in pozlatar Vilijem Sirach iz Graza. Ostali
trije oltarji so nastali med leti 1895–1897 po načrtih
arhitekta Rajka Mikoviča. Izdelali so jih mojstri: mizarja
Ivan Rozman in Alojz Gregorič, kipar Jakob Gschiel in neka
groedenska tvrdka, pozlatar Viljem Sirach in Alojz Šket.
Križev pot je naslikal Brollo leta 1895, orgle so iz leta
1906, prižnica iz leta 1897 je delo že omenjenih graških
umetnikov. Veliki krstilnik iz rdečega marmorja je v delu
okrogle pristrešene baze in čokastega stebra z motivom slepih
polkrožnih arkad še poznogotski, gornji marmornat del pa je
iz leta 1909 in ima obliko dvanajstkotnika s konkavnimi
stranicami.
Cerkev sv. Križa je pomemben predstavnik raščene sakralne
arhitekture z ohranjenimi ostanki, katere razvoj sega od 13.
stoletja.
varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v
režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje
spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, materialov,
opreme, poslikav, okrasja;
varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se
– za spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce
Opis vplivnega Parc. št.: 3/2, 3/3, 6, 7/5, 8/1, 12/1, 12/3, 12/5, 12/6,
območja: 12/7, 643, 644, 645, 646, 647 k.o. Križevci
Opis V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in
varstvenega izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden
režima za negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne
vplivno elemente spomenika.
območje:
EŠD: 1198
Ime enote: Križevci pri Ljutomeru – Župnišče
Hišna 4
Lokacija: Parc. št.: 5/1, 5/2 k.o. Križevci
Utemeljitev Poslopje župnišča se nahaja v središču vasi, neposredno ob
razglasitve: župnijski cerkvi. Prostostoječa enonadstropna baročna stavba
ima glavno fasado členjeno s petimi okenskimi osmi, v
osrednjo os je umeščen polkrožno zaključen portal. Stranski
fasadi sta dvoosni. Okna z lesenimi naoknicami obrobljajo
gladke, v ometu narejene obrobe. Fasade so dodatno poudarjene
z gladkim mejnim zidcem, na vzdolžnih stranicah jih
zaključuje konkavni podstrešni venec. Objekt prekriva
dvokapna opečna streha s čopi. Celotno pritličje je
križnogrebenasto obokano.
Objekt župnišča predstavlja kvalitetno baročno arhitekturo s
primarno ohranjeno notranjščino. Severno od njega stoji
gospodarsko poslopje.
infrastrukture in reklam.
EŠD: 1218
Ime enote: Grabe pri Ljutomeru – Domačija Šoštarič
Naselje: Grabe pri Ljutomeru
Hišna 16
Lokacija: Parc. št.: 1452, k.o. Ključarovci pri Ljutomeru
poslopji v L krak. Na glavni vhodni fasadi v osrednji osi se
odpira zunanje dvoramno stebriščno stopnišče s polkrožnim
zaključenim čelom. Zidani portal z letnico 1916 uokvirja
izjemno ambiciozno oblikovana masivna vrata z ohranjenimi
okrasnimi detajli in delno zastekljenimi polji, ki jih ščiti
dekorativna kovana mreža.
Ohranjeno je vso notranje stavbno pohištvo, del notranje
opreme, kakor tudi tlaki in izjemno redke še ohranjene
šablonske poslikave.
Prvotna tlorisna zasnova je v celoti ohranjena.
stanovanjsko hišo, je ohranil osnovne tlorisne gabarite.
Domačija Šoštarič z začetka 20. stoletja, še posebej sama
stanovanjska hiša, sodi med izjemno dobro ohranjeno bogato
podeželsko arhitekturo. Predstavlja stavbni tip, ki odraža
socialno posestni značaj velikega kmeta ravninske vasi.
stan. hiše,
EŠD: 25030
Ime enote: Bučečovci – Žitkova hiša
Naselje: Bučečovci
Lokacija: severni del parc. št.: 481, k.o. Bučečovci
Utemeljitev Pritlična podkletena hiša s sedemosno fasado, stoji v
razglasitve: vzhodnem koncu vasi. Pokriva jo opečne dvokapnica. Ohranili
so se prvotni stari opečni strešniki pravokotne oblike.
Poseben dekorativni poudarek na strehi predstavlja strelovod.
Zunanjost hiše odlikuje bogata fasadna členitev. Svojstven
arhitekturni element predstavlja prav osrednji kamniti portal
s čelnim enoramnim stopniščem. Kamniti portal z letnico 1887
in začetnicama »M in K Ž« krasijo izjemni kamnoseški detajli
in dvokrilna vrata z ohranjenim okovjem ter zastekljenim
gornjim delom vratnic, ki jih ščiti izjemno dekorativno
oblikovana kovana mreža. Notranji tloris je v celoti
ohranjen. Edini obokani prostor hiše je kuhinja. Notranjost
odlikuje ohranjeno prvotno stavbno pohištvo z okovjem.
Ohranjeno je vso zunanje stavbno pohištvo z okovjem. Večja
pravokotna pokončna okna so lesena, dvojna, dvokrilna z
delitvijo kril na tri polja. Ščitijo jih kovane mreže in
dvokrilne lamelne naoknice. Notranje okenske police so opečne
glazirane, kar je pogost pojav tovrstne stanovanjske
arhitekture tega območja. Kletni prostori so obokani.
Žitkova hiša predstavlja enega od izjemnih primerov še
ohranjene bogatejše podeželske stanovanjske arhitekture
večjega domačijskega kompleksa s konca 19. stoletja.
3. Umetnostno-zgodovinski spomeniki:
------------------------------------------------------------------------------
EŠD: 1201
Ime enote: Bučečovci – Znamenje sv. Jožefa
Lokacija: Parc. št.: severovzhodni del 978/2 k.o. Bučečovci
Utemeljitev Znamenje stoji na križišču ob cesti Križevci pri Ljutomeru–
razglasitve: Radenci. Sestavlja ga oglat kamnit steber z nekoliko širšim
podstavkom in profiliranim kapitelom, vrh katerega se dviga
kip sv. Jožefa z lilijo. Podstavek stebra členijo štiri
šilasto ločno zaključene plitve niše, ki so bile ob zadnji
prenovi l. 2007 poslikane. Figura sv. Jožefa je izdelana iz
peščenjaka, prekriva jo baldahinasta strešica iz bakrene
pločevine.
Znamenje s kipom sv. Jožefa je bilo postavljeno leta 1898 in
predstavlja pomemben poudarek kulturne krajine.
režima: celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik;
poslikav, okrasja;
EŠD: 1210
Ime enote: Iljaševci – Marijino znamenje
Lokacija: Parc. št.: jugovzhodni del 439/1 k.o. Iljaševci
Utemeljitev Marijino znamenje stoji v vasi, ob cesti Križevci pri
razglasitve: Ljutomeru–Radenci. Sestavljeno je iz opečne baze, ki je bila
izvedena naknadno in ni originalna. Nad bazo je členjen
nastavek, vrh katerega se dviga nekoliko ožji, oglat steber,
okrašen s svetopisemsko reliefno figuraliko. Steber zaključuje
profiliran kapitel, na katerem stoji plastika Marije na krogli
sveta. Kip prekriva strešica iz pločevine.
1819. leta postavljeno znamenje je pomemben sestavni del
okolja. Z neprimerno fasadno opeko obdelana baza stebra kazi
njegovo pojavno sliko in bi jo bilo potrebno odstraniti.
EŠD: 1211
Ime enote: Ključarovci pri Ljutomeru – Kužno znamenje
Lokacija: Parc. št.: 349/ k.o. Ključarovci pri Ljutomeru
Utemeljitev Znamenje trikotnega tlorisa s prisekanimi vogali stoji
razglasitve: nekoliko odmaknjeno od ceste Križevci pri Ljutomeru–Ljutomer.
Prekriva ga piramidasta opečna streha. Vse tri fasade so
členjene z globokimi polkrožnimi nišami, ki so bile naknadno
poslikane. Sicer gladke fasade so dodatno poudarjene s tremi
vogalnimi lizenami.
V poznobaročni maniri sezidano znamenje z novejšo poslikavo
predstavlja pomemben pomnik slovenske podeželske tradicije in
njene pokrajinske podobe.
EŠD: 1212
Ime enote: Ključarovci pri Ljutomeru – Znamenje sv. Frančiška
Lokacija: Parc. št.: vzhodni del 1106 k.o. Ključarovci pri Ljutomeru
Utemeljitev Znamenje sv. Frančiška stoji ob cesti v središču vasi, ob
razglasitve: neposredni bližini novejše kapele. Celotno kompozicijo
sestavlja širok podstavek, nad katerim se dviga vitek, oglat
steber, ki se proti vrhu zožuje. Steber je zaključen z
volutasto ornamentiranim kapitelom, na katerem je postavljen
kip sv. Frančiška z otrokom v naročju, izdelan iz peščenjaka.
Plastika je nastala leta 1878 v poznobaročnem slogu in
predstavlja pomemben del kulturne krajine in podeželske
tradicije.
EŠD: 1203
Ime enote: Križevci pri Ljutomeru – Kapela sv. Ane
Lokacija: Parc. št.: južni del 7/3 k.o. Križevci
Utemeljitev Kapela sv. Ane stoji jugovzhodno od cerkve sv. Križa. Stavba
razglasitve: pravokotnega tlorisa je pokrita s štirikapno opečno streho.
Fasade ima okrašene s kamnitimi šivanimi robovi, zašiljenim
kamnitim portalom in kasnejšo kovano baročno mrežo iz druge
polovice 18. stoletja. Zunanjščino členita na južni oziroma
vzhodni strani dve okni, od katerih je eno še originalno. V
notranjščini prekrivata kapelo dva križnorebrasta oboka. Rebra
so dvojno žlebasto profilirana in slone na geometričnih
konzolah. Križajo se brez sklepnikov. Leta 1829 je prostor
dekorativno poslikal Sebastian Pergrin.
Po gradnji Anine kapele sodeč, datira njen nastanek v sredino
16. stoletja (po kroniki v leto 1582). Ker je pod sedanjimi
dostopnimi stopnicami vidna lina spodnjega grobničnega
prostora, lahko upravičeno domnevamo, da je služila kot
karner. Zunanjščina je bila nazadnje obnovljena leta 1996.
Anina kapela spada zaradi svoje starosti in kvalitete med
pomembnejše spomenike svoje vrste na širšem območju.
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, razen
vzdrževalnih posegov;
EŠD: 1204
Ime enote: Križevci pri Ljutomeru – Znamenje sv. Janeza Nepomuka
Lokacija: Parc. št.: zahodni del 7/1 k.o. Križevci
Utemeljitev Znamenje sv. Janeza Nepomuka stoji blizu vhoda v župno cerkev
razglasitve: sv. Križa. Kip naravne velikosti je izdelan iz peščenjaka in
stoji na visokem podstavku s profiliranim kapitelom. Sv. Janez
Nepomuk v rahlo kontrapostni pozi drži v desni roki križ, v
levi pa palmovo vejico.
Znamenje je nastalo v začetku 19. stoletja in pomeni
kvaliteten izdelek poznobaročne umetnosti.
EŠD: 1208
Ime enote: Stara Nova vas – Znamenje z Bičanim Jezusom
Lokacija: Parc. št.: 1219 k.o. Stara Nova vas
Utemeljitev Znamenje z Bičanim Jezusom se nahaja na začetku vasi ob cesti
razglasitve: Križevci pri Ljutomeru–Radenci. Sestavlja ga stopnjevan oglat
steber, ki stoji na podstavku, členjenim s polkrožno
zaključenimi plitvimi polji. Steber zaključuje profiliran
kapitel, vrh katerega se dviga kip Bičanega Jezusa (Ecce homo)
v rahlo kontrapostni drži s spredaj sklenjenimi rokami v
predelu pasu. Kip prekriva baldahinasta strešica iz pločevine.
Znamenje je bilo postavljeno leta 1896, o čemer priča letnica
na stebru. Kasneje je bilo še dvakrat obnovljeno – leta 1921
in 1946. Znamenje predstavlja pomemben sestavni del
pokrajinske podobe in kulturne krajine. Je kvaliteten dokaz
ljudske ustvarjalnosti in tradicije.
EŠD: 1209
Ime enote: Vučja vas – Znamenje sv. Roka
Lokacija: Parc. št.: 1306 k.o. Vučja vas
Utemeljitev Znamenje sv. Roka stoji na polju zahodno od vasi. Tvori ga
razglasitve: močan oglat steber s široko bazo in profiliranim kapitelom,
nad katerim se dviga kip sv. Roka, izdelan iz peščenjaka.
Prekriva ga kupolasta strešica iz pločevine. Svetnik je
oblikovan v baročni maniri kot popotnik z značilnimi atributi
– školjko, psom in rano na nogi. Plastika je nastala leta 1681
in je kvalitetno baročno delo, hkrati pa predstavlja pomemben
krajinski poudarek.
4. Drugi objekti in naprave:
---------------------------------------------------------------------------
EŠD: 28646
Ime enote: Grabe pri Ljutomeru – Slavičev čebelnjak
Hišna številka: 27
Lokacija: Parc. št.: severozahodni del 1246, k.o. Ključarovci pri
Ljutomeru
Utemeljitev Tipičen Žnideršičev panj iz leta 1905 pokriva opečna
razglasitve: dvokapnica. Na obeh stranskih fasadah so prizidani
Žnideršičevi panji z letnico 1911. Čebelnjak je v osnovi
opečne gradnje, prizidani panji so leseni. Ohranjeno je
vso leseno stavbno pohištvo z značilno delitvijo okenskih
kril na polja. Okna ščitijo lamelne naoknice in kovane
okenske mreže. Glavni vhod v čebelnjak je opremljen z
enokrilnimi lesenimi kasetiranimi vrati z ohranjenim
okovjem. Izjemnost čebelnjaka poudarjajo dekorativni
zaključki zatrepov in strešin nad Žnideršičevimi panji.
Ohranjena je vsa prvotna notranja oprema.
Čebelnjak iz leta 1905, z dodanimi Žnideršičevimi panji
leta 1911, predstavlja del nepogrešljive stavbne dediščine
pomurske krajine; gre za primer stavbarstva, ki izpričuje
nek način življenja na tem območju.
varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih
režima: vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih
prvin spomenika po načelu ohranjanja originala,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku
in drugim medijem,
6. člen
Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
7. člen
Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti ter posamezne druge ukrepe določa zakon.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
8. člen
Meje spomenikov so vrisane na digitalnem zemljiško katastrskem načrtu v merilih 1:1000, 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita zavod in občina.
9. člen
Pravni status nepremičnega kulturnega spomenika se zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba na podlagi tega odloka. Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v 5. členu tega odloka.
10. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja inšpektor, pristojen za kulturno dediščino.
11. člen
S tem odlokom preneha veljati za območje Občine Križevci Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 53/92).
12. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01-01izr/2011-42
Križevci, dne 16. novembra 2011
Župan
Občine Križevci
mag. Branko Belec l.r.