Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 81/11, 90/12), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – odl. US in 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 odl. US, 51/10, 84/10 Odl. US, 40/12 – ZUJF) in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/01, 69/02, 28/03) ter strokovnih podlag, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 29. seji dne 8. 5. 2014, sprejel
O D L O K o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Moravske Toplice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Z namenom, da se ohranjajo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostnozgodovinske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, Občina Moravske Toplice s tem odlokom razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Moravske Toplice.
2. člen
Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena.
Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem:
– arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki;
– stavbe so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju;
– parki in vrtovi so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov);
– stavbe s parki in vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi;
– spominski objekti ali kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost;
– drugi objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastrukture, objekte urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekte ter zidove in jarke;
– naselja in njihovi deli so prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve, skupaj s pripadajočimi zemljišči;
– kulturna krajina je del odrtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne značilnosti ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine.
– ostalo je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti.
3. člen
Odlok vsebuje naslednja določila o kulturnih spomenikih, ki jih povzema iz strokovnih podlag Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, in sicer:
– identifikacijo spomenika;
– opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik;
– varstveni režim spomenika;
– vplivno območje, pri čemer so upoštevane zgodovinske, funkcionalne in vizualne lastnosti ter pomen spomenika.
II. OPISI Z OBRAZLOŽITVAMI, VREDNOTENJEM IN VARSTVENIM REŽIMOM
4. člen
Za kulturne spomenike lokalnega pomena (na območju Občine Moravske Toplice) se razglasijo naslednji spomeniki:
Arheološka najdišča
EŠD: 6775
Ime enote: Bogojina – Gomila Faluba
Lokacija: parc. št.: 545 in 546, k.o.Bogojina
Utemeljitev Na vrhu Trebeža v gozdu z ledinskim imenom
razglasitve: Faluba leži posamična neopredeljena
gomila, s premerom 20 metrov in višino 2,0
metra. V sredini na vrhu gomile so vidni
sledovi kopanja. Gomila na dominantni
vzpetini predstavlja pomemben prostorski
označevalec v kulturni krajini.
Opis varstvenega Varstveni režim določa:
režima: – varovanje arheoloških ostalin v
zemljiščih in v prostoru kot vira
človekove preteklosti in kot sredstva za
arheološko, zgodovinsko in znanstveno
proučevanje;
– ohranjanje zemljišča v obstoječem
stanju, pri čemer je potrebno preprečiti
zaraščanje;
– prepoved odkopavanja, nasipavanja ali
drugačnega poseganja v teren;
– prepoved izkopavanja panjev in skal;
– prepoved vpeljave novih poljedelskih
kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v
zemljo ali spreminjale konfiguracijo
terena;
– čim bolj omejeno uporabo kemičnih
sredstev za gnojenje in zatiranje
škodljivcev;
– prepovedano je nepooblaščenim osebam
uporabljati iskalce kovin in pobirati
arheološke najdbe;
– v zemljišča se posega le izjemoma, in
sicer v procesu znanstvenega preučevanja
in/ali v primeru druge javne koristi, če
so izčrpane vse druge prostorske možnosti
umestitve objektov javnega interesa. V
takšnem primeru je potrebno zagotoviti
predhodne arheološke raziskave s
pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva
in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih
in za širši prostor kulturno izpovednih
ostalin, je le-te potrebno prezentirati
»in situ« in jih primerno vključiti v
okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo: M = 1:2500
EŠD: 9861
Ime enote: Bogojina – Gomila Vretina
Lokacija: parc. št.: 1374, 1375, 1376, 1377, 1378
k.o. Bogojina
Utemeljitev Na blagem vzhodnem pobočju v gozdu, z
razglasitve: ledinskim imenom Vretina, leži
nepoškodovana gomila s premerom 35 metrov
in višino 2,0 metra. Gomila s svojo
pojavnostjo predstavlja pomemben
prostorski označevalec v kulturni krajini.
EŠD: 6748
Ime enote: Bukovnica – Eneolitska naselbina
Lokacija: parc. št.: 1166, 1167, 1168, 1169, 1170,
1171, 1172, 1173, 1174, 1175, 1176, 1177,
1178, 1179, 1180, 1181, 1204, 1207, 1208,
1209, 1210, 1211, 1212, 1213, 1214, 1215,
1216, 1217, 1220, 1221, 1222, 1223/1,
1223/2, 1224/1, 1224/2, 1225, 1226, 1227,
1228, 1229, 1230, 1231, 1232, 1233,
1234/1, 1234/2, 1235, 1236, 1237, 1238,
1239, 1240, 1241, 1242, 1243, 1244, 1245,
1246, 1296, 1297, 1298, 1299, 1300, 1301,
1302, 1303, 1304, 1305, 1306, 1307, 1308,
1309, 1310, 1311, 1312, 1313, 1314, 1315,
1316, 1317, 1318, 1319, 1320, 1321, 1322,
1323, 1324, 1325, 1326, 1327, 1328, 1329,
1330, 1331, 1332, 1333, 1334, 1335, 1336,
1337, 1338, 1339, 1340, 1341, 1342, 1343,
1344, 1345, 1346, 1347, 1348, 1349, 1350,
1351, 1352/1, 1352/2, 1353, 1354, 1355,
1356, 1357, 1358, 1359, 1750/1, 1851,
1852, 1853, 1854, 1855, 1856, 1857, 1858,
1859, 1860, 1879, 1880, 1881/1, 1881/2,
1882, 1883/1, 1883/2, 1884, 1885, 1886,
1887, 1888, 1889, 827/1, 834, 835, 838,
839/2, 842, 843/2, 846/2, 847/2, 848/2,
849, 850, 851/2, 853, 854, 862, 865,
866/2, 872, 873, 876/2, 877/1, 877/2, 878,
879/2, 882/2, 883, 884, 885/2, 889/2,
894/2, 895/2, 896, 897, 898, 899, 900,
901, 902/2, 911, 912, 913, 914, vse k.o.
Bukovnica.
Utemeljitev Na njivah in v gozdu zahodno ter južno od
razglasitve: vasi se nahajajo ostanki naselbine iz
bakrene dobe. Najdišče predstavlja
dragoceni vir podatkov o najzgodnejši
poselitvi Goričkega.
– v zemljišča se posega le izjemoma. in
EŠD: 6747
Ime enote: Bukovnica – Gomilno grobišče Veščina
Lokacija: parc. št.: 1715, 1716, 1717, 1718, 1719,
1720, 1721, k.o.Bukovnica
Utemeljitev Na blagem vzhodnem pobočju v gozdu zahodno
razglasitve: od gozdarske koče, ležita dve gomili iz
neznanega časa. Prva je visoka 2,5 m, s
premerom 18 m, druga pa je visoka 0,5 m in
ima premer 10 m. V obeh so vidni sledovi
kopanja.
Gomile s svojo pojavnostjo predstavljajo
pomemben prostorski označevalec v kulturni
krajini.
Merilo: M = 1: 2500
EŠD: 6752
Ime enote: Filovci – Eneolitska naselbina
Lokacija: parc. št.: 6695, 6696, 6697, 6700, 6702,
6703, 6706, 6709, 6710, k.o. Filovci
Utemeljitev Na rahlo vzvišenem platoju, jugovzhodno od
razglasitve: vasi in zahodno od ceste Filovci–Renkovci,
na njivah z ledinskim imenom Male čistine,
se nahajajo ostanki naselbine iz bakrene
dobe.
Najdišče predstavlja dragoceni vir
podatkov o najzgodnejši poselitvi
nižinskega dela Prekmurja.
EŠD: 6776
Ime enote: Filovci – Gomila Ciganšček
Lokacija: parc. št.: 11, k.o.Filovci
Utemeljitev Severno od vasi, v gozdu z ledinskim
razglasitve: imenom Ciganšček, se tik južno ob gozdi
cesti nahaja še neraziskana in
nepoškodovana gomila s premerom 15 m in
višino 1,5 m.
Gomila s svojo pojavnostjo predstavlja
EŠD: 14271
Ime enote: Filovci – Gomilno grobišče
Lokacija: parc. št.: 6392, 6394, 6395, 6397/1,
6397/2, k.o.Filovci
Utemeljitev Jugovzhodno od vasi, vzhodno od ceste
razglasitve: Filovci – Renkovci, sredi njiv z ledinskim
imenom Ratilje, se nahajata dve
nepoškodovani gomili, poraščeni z drevjem
in grmovjem. Obe gomili imata premer 18 m
in višino 1 m.
Gomili s svojo pojavnostjo predstavljata
EŠD: 14259
Ime enote: Filovci – Rimska naselbina
Lokacija: parc. št.: 6177, 6178, 6181, 6882, 6883,
6884, 6885, 6186, k.o.Filovci.
Utemeljitev Na blagem južnem pobočju zahodno ob potoku
razglasitve: Gjonder don, severno ob cesti Murska
Sobota–Lendava, se nahajajo ostanki
rimskodobne naselbine.
Naselbina je pomembna za razumevanje
rimskodobne poselitve nižinskega dela
Prekmurja.
EŠD: 6755
Ime enote: Ivanci – Arheološko najdišče Ižišče
Lokacija: parc. št.: 630, 631, 632, 633, 634, 635,
636, 637/1, 637/2, 638, 639, 640, 641,
642,643, 644, 645, 646, 647, 648, 649,
650, 651, 652, 653, 654, 655, 656, 657,
659, 660, 661, 662, 663/1, 663/2, 664,
665, 666, 667, 668, 669, 670, 671/1,
671/2, 672, 673, 674, 675, 676, 677, 678,
679, 680, 681, 682, 683, 684, 685, 686,
687, 688, 689, 690, 691, 692, 693, 694,
695, 696, 697, 698, 699, 700, 701, 702,
703, 704, 705, 706, 707, 708, 709, 710,
711, 712, k.o. Ivanci
Utemeljitev Na njivah z ledinskim imenom Ižišče,
razglasitve: severno od vasi, so ostanki rimskih stavb.
EŠD: 9862
Ime enote: Kančevci – Gomilno grobišče Bedenik
Lokacija: parc. št.: 2129, osrednji del 2139, 2179,
vzhodni del 2180, 2231, 2232, k.o.
Kančevci.
Utemeljitev V gozdu vzhodno od zaselka Bedenik, južno
razglasitve: od Radkovskega potoka, je šest gomil v
dveh skupinah. V prvi skupini, v južnem
delu parc. št. 2232, k.o. Kančevci, so
štiri gomile, premera od 10,5 do 12,5
metra in višine od 2 do 4 metrov. V drugi
skupini, ok. 300 m proti severovzhodu, pa
sta dve gomili, premera 17 in 11 metrov
ter višine 2 metra.
Grobišče s svojo pojavnostjo predstavlja
EŠD: 6756
Ime enote: Kančevci – Gomilno grobišče
Lokacija: parc. št.: 348, 349, 350, 351, 352, 353,
354, 368, 369, 370, 371, k.o.Kančevci.
Utemeljitev Na vzhodnem pobočju Male gošče, na območju
razglasitve: z ledinskim imenom „Pri Močvarskih
giščaj“, se nahajata dve delno poškodovani
gomili, premera 19 in 10 metrov ter višine
3 in 1,5 metra.
EŠD: 6758
Ime enote: Mlajtinci – Eneolitska naselbina
Lokacija: parc. št.: 1197, 1198/1, 1198/2, 1198/3,
1198/4, 1198/5, severni del 1198/6, k.o.
Mlajtinci
Utemeljitev Južno od vasi na levem bregu potoka
razglasitve: Ledava, na kmetijskih površinah z
ledinskim imenom Budina, so bili najdeni
naselbinski ostanki iz bakrene dobe.
EŠD: 16793
Ime enote: Motvarjevci – Gomila
Lokacija: parc. št.: 1776, 1777, 1778, 1779/1,
1779/2, 1780, 1781, 1782, 1783, k.o.
Motvarjevci.
Utemeljitev Na blagem severovzhodnem pobočju gozda z
razglasitve: ledinskim imenom Arkos se nahaja še
neraziskana, vendar močno poškodovana
gomila premera 16,5 in višine 1,6 metra.
EŠD: 6759
Ime enote: Motvarjevci – Gomilno grobišče Arkos
Lokacija: parc. št.: 1823, 1824, 1825, 1826, 1827,
1828, 1829, 1830, 1831/1, 1831/2, 1832,
1833, 1834/1, 1834/2, 1835, 1836, 1837,
1877, 1878, 1879, k.o. Motvarjevci.
Utemeljitev Na blagem severnem pobočju gozda z
razglasitve: ledinskim imenom Arkos se nahaja 9 gomil,
premera 8 do 16,5 m in višine 1 do 2,5 m.
Vse gomile kažejo znake prekopavanja.
EŠD: 9747
Ime enote: Motvarjevci – Gomilno grobišče I
Lokacija: parc. št.: 1717, 1718, 1719, 1720, 1721,
1722/1, 1722/2, 1722/3 k.o. Motvarjevci.
Utemeljitev Na blagem vzhodnem pobočju gozda z
razglasitve: ledinskim imenom Arkos, pod vrhom Csutak
hegy, se nahaja 6 delno poškodovanih
gomil, premera 6,5 do 13,5 m in višine 0,6
do 1,6 m.
EŠD: 6764
Ime enote: Sebeborci – Gomilno grobišče Gomilice
Lokacija: Parc. št.: 1990/1, 1990/2, 1991, k.o.
Sebeborci
Utemeljitev Zahodno od vasi, v gozdu z ledinskim
razglasitve: imenom Gomilice se nahaja grobišče s
štirimi nepoškodovanimi gomilami, premera
13 do 16 m in višine 2 do 3 m.
EŠD: 16796
Ime enote: Selo – Gomila Dolič
Lokacija: parc. št.: 2498 in severni del 2499/2,
k.o. Selo
Utemeljitev Jugozahodno od romanske rotunde, južno od
razglasitve: Kobiljanskega potoka, se nahaja delno
poškodovana, še neraziskana gomila,
premera 30 m in višine 4 m.
EŠD: 6769
Ime enote: Selo – Gomilno grobišče
Lokacija: parc. št.: 1977, k.o. Selo
Utemeljitev Na zahodnem gozdnem pobočju med Selom in
razglasitve: Čikečko vasjo se nahajata dve gomili,
premera 12 in 13 m ter višine 1,5 in 1,8
m. V obeh so vidni sledovi kopanja.
Gomili s svojo pojavnostjo predstavlja
okolje ter v turistično promocijo kraja
EŠD: 9749
Ime enote: Selo – Gomilno grobišče Žibe
Lokacija: parc. št.: 1994, 2007, 2028, 2029, 2030,
osrednji del 2031, 2032, 2033, 2034, 2035,
2036, 2037, k.o. Selo
Utemeljitev Vzhodno od vasi, v gozdu z ledinskim
razglasitve: imenom Žibe, se nahaja grobišče, ki ga
sestavlja pet v celoti ohranjenih gomil, s
premeri 15 m in višinami 2 do 3 metre.
EŠD: 6787
Ime enote: Selo – Rimska cesta
Lokacija: Trasa poteka preko parc. št.: 176, 185/2,
187, 188, 190, 191, 195, 196l, 197, 199,
Utemeljitev Zahodno od romanske rotunde je na njivah
razglasitve: opazen do 6 metrov širok pas gramoza,
ostanki rimske ceste.
Trasa ceste pomembna za razumevanje
preteklih komunikacijskih poti skozi
Goričko.
in njegovo obdelavo.
EŠD: 9748
Ime enote: Selo – Zgodnjesrednjeveško gradišče
Lokacija: vzhodni del parc. št. 210, 216/1, 217,
218, 219, 220, zahodni del parc. št. 226,
južni del parc. št. 227, k.o. Selo
Utemeljitev Na platoju, severovzhodno od romanske
razglasitve: rotunde, se nahaja gradišče, obdano z
umetno izkopanim obrambnim jarkom. Pri
arheološkem testnem sondiranju so bile
odkrite kulturne plasti z odlomki
zgodnjesrednjeveške in poznejše
srednjeveške lončenine ter kosi opeke.
Gradišče je edino znano
zgodnjesrednjeveško gradišče v širšem
prostoru. Pomembno je za razumevanje
kontinuitete srednjeveške poselitve
EŠD: 6783
Ime enote: Središče – Gomila
Lokacija: jugovzhodni del 922, jugovzhodni del 923,
jugovzhodni del 926, jugovzhodni del 928,
k.o. Središče
Utemeljitev Na travniku severno od ceste proti
razglasitve: Prosenjakovcem leži nepoškodovana gomila
premera 13 m in višine 2 m.
EŠD: 6768
Ime enote: Tešanovci – Gomilno grobišče
Lokacija: parc. št.: 673, 674, 675, 676, 677, 678,
k.o. Tešanovci
Utemeljitev Severno od vasi, vzhodno od ceste v
razglasitve: Nemškem gozdu, se nahajata dve gomili,
premera 17 in 10 metrov ter višine 1,5 in
2 m.
EŠD: 6766
Ime enote: Tešanovci – Rimsko gomilno grobišče
Lokacija: parc. št.: 1322, 1323, 1324, 1325, 1326,
1327 vse, k.o. Tešanovci
Utemeljitev Južno od vasi, v Paverskem gozdu, se
razglasitve: nahaja gomilno grobišče s 6-delno
prekopanimi gomilami, s premeri od 10,5 do
14 m in višinami 0,8 do 2 m.
Stavbe
EŠD: 28584
Ime enote: Bogojina – Gregorcova klet
Lokacija: parc. št.: 2832, k.o. Bogojina
Utemeljitev Gregorcova klet stoji na vzhodnem pobočju
razglasitve: gričevnatega zaledja vasi Bogojina.
Pritlično stavbo podolžnega tlorisa
pokriva opečna dvokapnica, pod katero se
nizajo bivalni in gospodarski del. Streha
ima nad daljšo dvoriščno fasado podaljšan
napušč, ki ga podpirajo leseni stebri.
Klet stoji s krajšo stranico ob lokalni
cesti. Je v celoti lesena (kladna
konstrukcija), razen kletnega dela, ki je
opečne zidave. Ometana je z ilovico in
prebarvana z apnenim opleskom.
Podkletena je samo vzhodna polovica
stavbe. Ta del je opečne zidave. Zapira ga
preprosto oblikovan pravokoten leseni
portal z ohranjenimi dvokrilnimi lesenimi
vrati z okovjem. Nad vratno preklado je
manjša pravokotna odprtina za zračenje
kletnega prostora.
Gregorcova klet, grajena konec 19. v
začetku 20. stoletja, je primer stavbne
dediščine tega gričevnatega bogojinskega
zaledja.
Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki
režima: določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in
krajinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti,
– posebno varovanje zunanjosti objekta,
njegove gradbene substance, tlorisne
zasnove, notranje opreme in vplivnega
območja,
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo
in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih
posegov,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje
vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu
ohranjanja originala,
– prepoved postavljanja nosilcev
infrastrukture in reklam.
EŠD: 30
Ime enote: Bogojina – Cerkev Gospodovega vnebohoda
Lokacija: severni del parc. št. 2657, k.o. Bogojina
Utemeljitev Cerkev Gospodovega vnebohoda se dviga nad
razglasitve: naseljem Bogojina in s svojo arhitektur
EŠD: 21137
Ime enote: Ivanjševci – Vaški zvonik
Lokacija: parc. št.: 1836, k.o. Ivanjševci
Utemeljitev Tik ob razpotju poti stoji vaški zvonik z
razglasitve: letnico 1923 na zvoniku. Ozek lesen zvonik
odprte tramovne konstrukcije pokriva
čokata pločevinasta tri
EŠD: 22244
Ime enote: Vučja Gomila – Domačija Miškino
Ulica: Vučja Gomila
Hišna številka: 95
Lokacija: parc. št.: 1969/2, 1968, vzhodni del
1969/1, k.o. Vučja Gomila
Utemeljitev V enem od zaselkov v ravninskem delu
razglasitve: izjemno razložene goričke vasi Vučja
gomila, leži domačija Miškino. Ima obliko
zidane domačije v obliki črke »L«.
Stanovanjskemu delu pod isto streho
sledijo gospodarska poslopja. Celoten
kompleks prekriva dvokapnica s sivimi
eternitom s slikovito rdečo dekoracijo.
Stanovanjska hiša ima svojevrsten ohranjen
arkadni hodnik, ki se v nekoliko
skromnejši podobi nadaljuje v gospodarski
del. Hišo krasi zelo bogata fasadna
profilacija. Gospodarski del zaključuje
pročelje mogočnega skednja, ki uokvirjata
zidana in ometana stebra z letnico 1929.
Ves kompleks je zgradil mojster Levašič.
Domačija Miškino je primer večje še
ohranjene urejene domačije s konca 20-ih
let 20. stoletja z izjemnimi
arhitekturnimi detajli.
– posebno varovanje zunanjosti objektov,
njihovih gradbenih substanc, tlorisne
in gabarite stavb, razen vzdrževalnih
Stavbe s parki in vrtovi
EŠD: 24767
Ime enote: Prosenjakovci – Razvaline gradu Matzenau
Lokacija: parc. št.: 2879, 2881/3, 2886, severni del
2887, 2896, 2897, 2915, 2916, 2917, 2918,
2920, 2921, 2922, 2923, k.o. Prosenjakovci
Utemeljitev Grad stoji v parkovnem gozdu na rahlo
razglasitve: dvignjeni vzpetini vzhodno od ceste
Prosenjakovci–Kobilje.
Neoklasicistična enonadstropna razkošna
stavba naj bi bila zgrajena na začetku 19.
stoletja in je danes v razpadajočem stanju.
Neoklasicistične elemente, ki so še delno
ohranjeni in prepoznavni, predstavlja
zlasti pročelje z jonsko oblikovanimi
polstebri ob oknih. Nad balkonskimi
odprtinami sta sredi pročelja ohranjena
tudi dva grba. Omeniti velja še tri oglate
stebre pred vhodom.
V območju, ki obdaja osrednji objekt, raste
več obsežnih soliterjev, predvsem platane
(Platanus sp.) in bukve (Fagus sp.).
Vrtnoarhitekturna zasnova je oblikovana v
krajinskem slogu, nastala sočasno z
dvorcem. Del območja predstavlja tudi
ekstenzivni visokodebelni sadovnjak.
– varovanje kulturnih, arhitekturnih in
ambientalnih vrednot v celoti, njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje
vseh vedut na spomenik;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
spomenik ohranjanju in varovanju
spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
neokrnjenih prvin arhitekture po načelu
ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege, materialov, opreme,
okrasja, poslikav;
– prepoved vseh posegov v zaščiteno
namembnost, tlorise, gabarite objekta,
razen vzdrževalnih posegov;
– omogočanje predstavitve celote in
posameznih zaščitenih elementov ter
dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža
varovanja spomenika in ne moti v njem
odvijajoče se dejavnosti;
– na spomenik je prepovedano postavljati
nosilce infrastrukture in reklam;
– pri kakršnihkoli posegih v tla objekta
ali teren ob njegovi zunanjščini, so
obvezne predhodne arheološke raziskave;
V območju vrtnoarhitekturne zasnove je
prepovedano:
– spreminjati vrtno arhitektonsko zasnovo
(oblika, struktura, velikost, poteze);
– posegati v funkcionalno zasnovo z
navezavo na stavbno dediščino oziroma
stavbe in površine, ki so pomembne za
delovanje celote;
– poškodovati ali spreminjati kulturne
sestavine (grajeni objekti, skulpture);
– posegati v pojavnost v širšem prostoru z
navezavo na okoliški prostor (postavljati
objektov trajnega ali začasnega značaja
(tudi manj zahtevnih);
– spreminjati okolico enote oziroma
posegati v varovano območje dediščine tako,
da bi bila ta prizadeta (npr. zapiranje
pogledov, obzidava, postavljanje
energetskih vodov, reklamnih in drugih
tabel);
– uničevati, odstranjevati ali premeščati
druge vrtno arhitekturne objekte, ki so
sestavni del oblikovne zasnove (skulpture,
portali);
– spreminjati ekološke pogoje (talne,
mikroklimatske), ki so potrebni za obstoj
in razvoj dreves in grmovja (npr.
zviševanje ali zniževanje talne vode,
odpiranje gozdnih sestojev, spreminjati
osončenosti dreves in grmov, odkopavanje
ali zasipavanje terena);
– graditi na oblikovani zeleni površini
stavbe, poti ali naprave, ki niso v skladu
z njenimi značilnostmi;
– napeljevati žične in druge energetske
vode čez oblikovano zeleno površino in
– onesnaževati tla in zrak ter odlagati
odpadke.
Merilo: 1:2500
Spominski objekti in kraji
EŠD: 6852
Ime enote: Bukovnica – Spomenik Jošku Talanyju -
Janezu
Lokacija: parc. št. 1900, k.o. Bukovnica
Utemeljitev Južno od vasi stoji ob cesti preprost
razglasitve: spomenik partizanu Joško Talany - Janezu,
ki je na tem mestu padel v spopadu z
madžarskimi fašisti 28. 2. 1945. Madžari so
truplo odpeljali v Dobrovnik in ga v besu
skrunili. Na kraju smrti stoji spominsko
obeležje odkrito 1980 leta. Spomenik Joška
Talanyja predstavlja eden zadnjih pomnikov
padlih partizanov v vojni na območju
Opis varstvenega Spomenik varujemo v njegovi avtentični
režima: pričevalnosti.
Drugi objekti in naprave
EŠD: 9272
Ime enote: Berkovci – Časarov mlin
Lokacija: vzhodni del parc. št 1260, 1261, k. o.
Berkovci
Utemeljitev Na mestu kjer je prej stal manjši mlin, ob
razglasitve: Ratkovskem potoku, je leta 1930 zgrajen
sedanji Časarov mlin. Mlin je gnalo vodno
kolo, ki ga je leta 1946 nadomestila
francisova turbina in batni stroj na lesni
plin. V sklopu mlina je delovala tudi
oljarna. Je edini ohranjen mlin na
Radkovskem potoku in ter odprt za javnost.
Mlin je obnovljen in delujoč ter je v
celoti ohranil svojo podobo ter predstavlja
danes redko ohranjeno nepremično kulturno
dediščino ter iz bogate obrtne tradicije
tega območja.
– varovanje kulturnozgodovinskih,
tehniških, arhitekturnih ter ambientalnih
vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in
neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na
spomenik;
spomenik, ohranjanju in varovanju
– v območju spomenika ni dovoljeno posegati
v prostor s postavljanjem objektov trajnega
in začasnega značaja, vključno z nadzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam.
EŠD: 22260
Ime enote: Bukovnica – Horvatova kovačnica
Ulica: Bukovnica
Hišna številka: 27
Lokacija: zahodni del parc. št.: 824/2, k.o.
Bukovnica
Utemeljitev Kovačnica, ki je delovala že v 19.
razglasitve: stoletju, je bila prestavljena na današnjo
lokacijo v sklop domačije v začetku 20.
stoletja. Gre za preprosto oblikovano
manjše gospodarsko poslopje enoceličnega
tlorisa. Je lesene kladne konstrukcije z
vhodnim nadstreškom. Prekriva ga opečna
dvokapnica. Ohranjeno je vso stavbno
pohištvo z okovjem vključno z vso prvotno
notranjo opremo. Edinstvena je ometana
zidana peč s kuriščem in mehom.
Horvatova kovačnica je edini še ohranjen
primer tovrstne stavbne dediščine, kjer se
je odvijala določena dejavnost, ne toliko
na obrtni ravni, kot v okviru delovanja
znotraj domačije.
neokrnjenih prvin spomenika po načelu
EŠD: 6854
Ime enote: Kančevci – Nagrobnik Franca Ivanoczyja
Lokacija: osrednji del parc. št. 2149, k.o. Kančevci
Utemeljitev Na kančevskem pokopališču je arhitekt
razglasitve: Plečnik zasnoval nagrobnik dr. Francu
Ivanoczyju. Nagrobnik ima obliko odprtega
portala z napisom na prekladi: Dr. Franc
Ivanoczy 1857–1913 budil in branil je narod
svoj.
Franc Ivanoczy se je rodil leta 1857 v
Ivanovcih. Po končani osnovni šoli in
gimnaziji je študiral bogoslovje v
Budimpešti. Kasneje je postal redni
profesor dramatike v Szombathelyju.
Povezoval se je narodnimi buditelji,
razširjal Mohorjeve knjige in izdal prvi
koledar v prekmurskem narečju. V cerkvi in
šoli je bil neustrašen zagovornik svojega
maternega jezika, čeprav je cenil
madžarščino kot državni jezik in se je
posluževal celo v svoji obširni
avtobiografiji. Da bi dobilo ljudstvo
narodno zavedne duhovnike, je v oporoki
določil, da se iz obresti ustanove lahko
šola po en slovenski dijak. Kot umen
gospodar je 1911 v Tišini ustanovil
posojilnico in se trudil za regulacijo
Mure.
Spomenik predstavlja kvalitetno umetniško
delo pomembnega narodnega buditelja v
Prekmurju.
EŠD: 6855
Ime enote: Martjanci – Nagrobnik Jožefa Horvata
Lokacija: osrednji del parc. št. 512, k.o. Martjanci
Utemeljitev Na martjanskem pokopališču stoji spomenik
razglasitve: župniku Jožefu Horvatu, narodnem buditelju,
katerega načrte je izdelal arhitekt
Plečnik. Kamnito obeležje ima stebrasto
obliko in nišo s kelihom, izdelan je bil
leta 1933.
Nagrobnik je kvalitetno delo izvedeno po
načrtih arhitekta Plečnika, ki je s svojim
opusom v Prekmurju, v takrat občutljivem
času, to pokrajino tudi formalno skušal
priključil k matični domovini.
EŠD: 6856
Ime enote: Motvarjevci – Koča v Motvarjevskem gozdu
Lokacija: osrednji del parc. št. 3756, k. o.
Motvarjevci
Utemeljitev Lovska koča v Motvarjevskem gozdu je bila
razglasitve: zgrajena leta 1934. Takratni lastnik Janez
Vogler jo je le občasno uporabljal za svoje
lovske pohode. Z začetkom II. svetovne
vojne so kočo prenehali uporabljati, saj je
koča sredi gozda in je postala primerno
skrivališče in pribežališče partizanom
Prekmurske čete. Ko je prišlo do
sovražnikove obkolitve Prekmurske čete v
Voglerjevi lovski koči v začetku marca
1945, so se partizani brez izgub iz koče
uspeli prebiti. Ob 60. letnici zmage nad
fašizmom, je bila koča obnovljena. V koči
je spominska zbirka v čast prekmurskim
aktivistom OF ter borkam in borcem
Prekmurske čete, ki je v tej koči imela
svoje domovanje od 2. januarja do 5. marca
1945.
Koča predstavlja spomin na dogodke v II.
svetovni vojni ter je zaradi svoje skrivne
lege v gozdu med vojno odigrala pomembno
vlogo pri odporniškem gibanju.
– varovanje zgodovinskih, kulturnih in
arhitekturnih vrednot v celoti, njihovi
vseh vedut na spomeniku,
– prepoved posegov spreminjanjem njegove
tlorisne vizualne podobe, razen
vzdrževalnih del.
Naselja in njihovi deli
EŠD: 8086
Ime enote: Filovci – Zaselek Gaj
Lokacija: parc. št.: 1371, 1373, 1376, 1380, 1381,
1384, 1386, 1387, 1388, 1389, 1390, 1391,
2271, 2272, 2273, 2274, 2275, 2276, 2277,
2278, 2279, 2280, 2281/1, 2281/2, 2282,
2283, 2284, 2285, 2286, 2287, 2289, 2290,
2291, 2292, 2293, 2294, 2295, 2297, zahodni
del 2299, 2301/1, 2301/2, 2302, zahodni del
2303, zahodni del 2304, 2305, 2381, 2382,
2386, 2387, 2388, 2389, 2391, 2392, 2394,
2397, 2399, 2401, 2402, 2403, 2404, 2405,
2406, 2407, 2416, 2424, 2427, 2428, 2436,
2438, 2440, 2441, 2442, 2444, 2446, 2447,
2450, 2451, 2453, 2454, 2455, 2456, 2457,
2458, 2459, 2460, 2462, 2463, 2464, 2465,
2466, 2470, 2472, 2473, 2474, 2475, 2476,
2477, 2480, 3403, 3404, 3405, 3414, 3415,
3416, 3417, 3418, 3420, 3421, 3422, 3423,
3424, 3425, 3426, 3427, 3428, 3429, 3430,
3431, 3432, 3433, 3434, 3435, 3437, 3438,
3439, 3440, 3442, 3443, 3444, 3445, 3447,
3448, 3449, 3454, 3455, 3456, 3457, 3458,
3459, 3460, 3461/1, 3461/2, 3462, 3463,
3464, 3465, 3466, 3467, 3468, 3469/1,
3469/2, 3470/1, 3470/2, 3471, 3472, 3473,
3474, zahodni del 3475, zahodni del 3481,
3483, 3485, zahodni del 3486, zahodni del
3487, zahodni del 3488, 3489, 3490, zahodni
del 3491, zahodni del 3492, zahodni del
3493, zahodni del 3495, zahodni del 3496,
3497, osrednji del 6066, k.o. Filovci
Utemeljitev Filovski Gaj predstavlja slemenski zaselek,
razglasitve: kjer stoji cel niz še ohranjenih vinskih
kleti s konca 18., začetka 19. stoletja.
Zaselek je ohranil prvotno parcelacijo,
svojevrsten raster komunikacij in značilno
vinogradniško stavbarstvo, ki se kaže v
gradbeni in tlorisni zasnovi najstarejših
kleti.
Tako prevladuje lesena kladna konstrukcija,
ometana z ilovico in prebeljena z apnom.
Slamnate strehe imajo obliko dvokapnice,
trikapnice ali štirikapnice.
Območje je kvaliteten primer naselja
vinskih kleti z ohranjenim stavbarstvom
filovskega vinogradniškega zaledja.
– varovanje vseh primarnih elementov
arhitekturne in urbanistične ureditve kot:
gabarite, parcelacijo, tip in naklon
strešin, slamnato kritino, avtentično
gradbeno zasnovo stavb,
– izključno posege za obnovo in
valorizacijo spomeniških kvalitet naselja.
5. člen
Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu.
Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor in Občina Moravske Toplice.
III. OZNAČEVANJE SPOMENIKOV
6. člen
Spomeniki se označijo v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov, razen arheoloških in naselbinskih spomenikov.
IV. IZVAJANJE ZAŠČITE
7. člen
Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje je treba predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
8. člen
Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti ter posamezne druge ukrepe določa Zakon o varstvu kulturne dediščine.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
9. člen
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine, pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na posameznih parcelah, navedenih v aktu o razglasitvi.
V. NADZOR
10. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in drugih aktov, ki se nanašajo na varstvo, opravlja inšpektor, pristojen za kulturno dediščino.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
11. člen
Za vse kršitve tega odloka se uporabljajo določbe 125. do 128. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine.
VII. KONČNE DOLOČBE
12. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota (Uradne objave št. 8/91), v delu, ki se nanaša na nepremične kulturne ter zgodovinske spomenike na območju Občine Moravske Toplice, in Odlok o razglasitvi Donšove hiše v Noršincih 8 za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 135/03).
13. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 622-00001/2013-35
Moravske Toplice, dne 9. maja 2014
Župan Občine Moravske Toplice Alojz Glavač l.r.