Na podlagi 23. in drugega odstavka 171. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1) in 43. člena statuta Občine Tolmin (Ur. gl. 2/99 in PN - Ur. objave 38/03) je Občinski svet občine Tolmin na seji dne 19.7.2004 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Tolmin za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Tolmin za obdobje 1986–1990–2000 za območje Občine Tolmin
1. člen
(uvodne določbe)
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Tolmin za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 4/89, Uradni list RS, št. 34/90, 40/92, 20/94, 63/99) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Tolmin za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 14/87, Uradni list RS, št. 40/92, 20/94, 63/99), ki se nanašajo na:
- spremembo namenske rabe prostora – širitev ureditvenih območij naselij na pobudo občanov;
- digitalizacijo in vektorizacijo dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje občine Tolmin;
- spremembo namenske rabe prostora – širitev ureditvenih območij naselij za ureditve športnih igrišč, - gradnje kmetijsko gospodarskih objektov - hlevov, gradnja skladišča lesa ob obrtni coni, ureditev - parkirišča za tovorna vozila ter ureditev kampov;
- postavitev malih hidroelektrarn;
2. člen
(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)
1. V poglavju »II. Strategija globalnega družbenoekonomskega razvoja občine« se v točki »1.1 Prebivalstvo« dopolnijo naslednje tabele in besedila:
Ob popisu aprila 2002 je štela 12.198 prebivalcev z gostoto 32 preb/km2 ali 32 preb/naselje (www.sigov.si/popis2002/).
Tabela 1: Gibanje števila prebivalstva v občini Tolmin in v Sloveniji med leti 1961 in 2001
1961
1971
1981
1991
2002
Indeks 71/61
Indeks 81/71
Indeks
91/81
Indeks 02/91
Tolmin
13.891
13.166
12.872
12.787
12.198
94,7
97,8
99,3
95.4
Slovenija
1.591.523
1.727.137
1.891.864
1.913.355
1.948.250
109
110
101
102
Vir: Statistični letopis 1991
V zadnjih tridesetih letih je območje občine Tolmin konstantno beležilo upad števila prebivalstva. Tudi naravno in selitveno gibanje prebivalstva je bilo v zadnjih nekaj letih negativno (Tabela 2).
Tabela 2: Naravno in selitveno gibanje v občini Tolmin med leti 1996 in 2000
Naravno gibanje
Selitveno gibanje
Leto
Živorojeni
Umrli
Naravni prirast
Priseljeni
Odseljeni
Selitveni prirast
1996
112
119
-7
73
50
23
1997
115
160
-45
71
65
1
1998
98
173
-46
67
80
-13
1999
116
-44
91
107
-16
2000
141
-22
90
-11
2001
94
133
-39
103
135
-32
158
-67
57
55
2
Vir: Statistični letopisi RS 1997-2003
Občina Tolmin ima po pričakovanjih, saj se nahaja v manj razvitem delu Slovenije z velikim deležem sredogorja, neugodno starostno strukturo z nadpovprečnim deležem starejšega prebivalstva in podpovprečnim deležem mladih. Povprečna starost občana dosega kar 40,3 let.
Tabela 3: Nekateri demografski podatki občine Tolmin in primerjava s Slovenijo leta 1999
TOLMIN
Delež preb. do 14 let
16,1 %
14,5 %
Delež preb. nad 65 +
13,9 %
18,34 %
Indeks staranja
86
126,9
Povprečna starost
38,6
40,3
Vir: Popis prebivalstva 2002
Prebivalstvo je skoncentrirano v naseljih ob rečnih dolinah. V višjih legah, v Tolminskem hribovju, in planotah, se naselja in zaselki v zadnjih tridesetih letih stalno praznijo.
V sedemdesetih letih se je številčno najbolj povečalo občinsko središče – Tolmin, ki pa je v zadnjem desetletju že beležil negativno rast.
V devetdesetih letih so se najbolj povečala naselja v dolini v bližini Tolmina: Volče, Prapetno, Poljubinj, Modrej, Kozaršče. Lahko bi ta trend opisali kot suburbanizacija, ki se bo v prihodnje verjetno nadaljevala.
Tabela 4: Gibanje števila prebivalstva po naseljih med leti 1971 in 2002
Naselje
Število prebivalstva
Indeks rasti prebivalstva
1971-81
1981-91
1991-2002
1971-2002
Bača pri Modreju
256
207
193
153
80,86
93,24
79,27
59,77
Bača pri Podbrdu
52
27
57,78
51,92
85,19
25,56
Bukovski Vrh
58
36
33
28
62,07
91,67
84,85
48,28
Čadrg
63
35
30
55,56
65,71
130,43
47,62
Čiginj
234
194
181
176
82,91
93,30
97,24
75,21
Daber
44
29
79,55
100,00
82,86
65,91
Dolenja Trebuša
360
311
291
274
86,39
93,57
94,16
76,11
Dolgi Laz
10
x
61,36
37,04
Dolje
155
89,64
92,49
96,88
80,31
Drobočnik
38
41
86,84
106,06
117,14
107,89
Gabrje
111
113
101,80
102,65
99,14
103,60
Gorenja Trebuša
296
195
148
96
65,88
75,90
64,86
32,43
Gorenji Log
100
56
46
65,00
86,15
82,14
46,00
Gorski Vrh
24
11
12
45,83
109,09
50,00
Grahovo ob Bači
269
211
199
78,44
94,31
76,88
56,88
Grant
34
66,67
89,47
70,59
42,11
Grudnica
43
20
14
18
46,51
70,00
128,57
41,86
Hudajužna
152
136
87,50
102,26
78,29
Idrija pri Bači
357
344
315
313
96,36
91,57
99,37
87,68
Kal
32
19
59,38
63,16
Kamno
262
246
248
95,62
93,89
100,81
90,51
Kanalski Lom
206
68,45
95,74
71,11
46,60
Klavže
132
95
76
76,52
94,06
80,00
57,58
Kneške Ravne
21
58,33
78,57
30,56
Kneža
236
215
224
213
91,10
104,19
95,09
90,25
Koritnica
237
222
209
179
93,67
94,14
85,65
75,53
Kozaršče
105
89,52
104,26
93,33
Kozmerice
31
25
76,32
106,90
80,65
65,79
Kuk
51
98,08
86,27
68,18
57,69
Ljubinj
174
167
138
95,98
88,62
79,31
Logaršče
144
75
68
70,83
73,53
90,67
47,22
Loje
16
8
7
12,50
400,00
43,75
Modrej
220
276
284
139,24
125,45
102,90
179,75
Modrejce
145
117
86,67
80,69
Most na Soči
386
405
481
466
104,92
118,77
120,73
Obloke
60
96,15
72,00
60,00
Pečine
197
183
156
92,89
91,26
93,41
79,19
Petrovo Brdo
134
126
78
94,03
61,90
161,54
Podbrdo
814
800
761
752
98,28
95,13
98,82
92,38
Podmelec
124
86,11
84,68
91,43
Polje
40
81,82
111,11
90,00
Poljubinj
379
398
415
424
105,01
104,27
102,17
111,87
Ponikve
280
253
219
203
90,36
86,56
92,69
72,50
Porezen
48,21
59,26
14,29
Postaja
157
129
131
122
82,17
101,55
93,13
77,71
Prapetno
79
93
118
130
117,72
126,88
110,17
164,56
Prapetno Brdo
147
114
78,23
106,09
93,44
77,55
Roče
70
64
77,78
81,43
112,28
Rut
99
85,34
78,79
76,92
51,72
Sela nad Podmelcem
17
9
63,64
80,95
52,94
27,27
Sela pri Volčah
121
87
89
74,38
96,67
102,30
73,55
Selce
37
62,16
73,91
Selišče
90,32
71,88
Slap ob Idrijci
187
243
260
242
129,95
107,00
93,08
129,41
Stopnik
175
101,70
97,77
53,71
53,41
Stržišče
83
77,11
79,69
80,39
49,40
Šentviška Gora
162
123
106
75,93
92,68
92,98
65,43
Temljine
45
73,68
91,07
88,24
59,21
2661
3563
3851
3737
133,90
108,08
97,04
140,44
Tolminske Ravne
22
13
68,75
72,22
40,63
Tolminski Lom
81
89,29
95,00
85,26
72,32
Trtnik
63,24
88,37
48,53
Volarje
233
257
272
110,30
105,84
89,34
104,29
Volčanski Ruti
39
58,97
95,65
33,85
Volče
546
517
519
589
94,69
100,39
113,49
107,88
Zadlaz - Čadrg
77
66,23
40,26
Zadlaz - Žabče
66
62,12
70,73
93,10
40,91
Zakraj
49
81,63
102,50
73,17
61,22
Zatolmin
317
318
338
332
100,32
106,29
98,22
104,73
Znojile
76,09
54,29
84,21
34,78
Žabče
184
180
113,97
118,71
97,83
132,35
Vir: Orožen-Adamič, 1995; www.sigov.si/popis2002/
2.
3. člen
(spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana)
1. V poglavju 4.2 Gozdarstvo se na koncu prvega odstavka črta pika in jo nadomesti z dvopičjem, ter dodajo tri alineje, ki se glasijo:
- »Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Tolmin (2001 – 2010)
- Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Most na Soči (2001 – 2010)
- Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske območja Tolmin (2001 – 2010).«
- V poglavju 4.3 Surovinske dejavnosti se doda nov odstavek, ki se glasi:
- »Kot potencialna nahajališča se upoštevajo naslednji prostori:
- potencialni prostor cementnega laporja (L) med Tolminskim lomom in Mostom na Soči
- potencialni prostor naravnega kamna (M) Bača pri Modreju
- potencialni prostor tehničnega kamna ploščatega volčanskega apnenca med Dolenjo Trebušo in - Slapom ob Idrijci ter severno od Modreja
potencialni prostor tektonsko zdrobljenega dolomita med Ljubinjem in Podmelcem
potencialni prostor pobočnega grušča med Modrejem in zahodno od Modrejce.
Za realizacijo peskokopov, njihovo sanacijo in drugih območij izkoriščanja in raziskavo mineralnih surovin se za posamezna zaključena območja izdelajo prostorsko izvedbeni akti, ki bodo opredeljevali pogoje odpiranja in sanacijo novih ter sanacijo obstoječih pridobivalnih območij.
Posamezni površinski kopi so evidentirani in prikazani v kartografskem delu prostorskih zasnov srednjeročnega plana.
Za opredelitev novih ali obstoječih območij izkoriščanja mineralnih surovin morajo biti predhodno izdelane strokovne podlage, vključno z masnimi bilancami potreb po določeni mineralni surovini in s celovito presojo vplivov tovrstnih posegov na okolje.«
2. V poglavju 4.6 Turizem se na koncu sedmega odstavka doda naslednje besedilo:
»Kamp Šorli – ureditev gostinsko turističnega objekta, campinga in rekreacijskih površin.
Kamp Gabrje – ureditev campinga in rekreacijskih površin.
Kamp Volarje – ureditev campinga.«
3. V poglavju 4.5 Vodno gospodarstvo se dodajo alineje, ki se glase:
» - Načrtovanje novih posegov v prostor mora temeljiti na predhodni analizi prostora z upoštevanjem vodnih in priobalnih zemljišč ter načinom gospodarjenja na njih, z upoštevanjem zavarovanih območij, ter z upoštevanjem drugih specifičnih delovanja vodnega sistema.
- Pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima je potrebno upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.
- Z vidika obrambe pred ekstremnim delovanjem voda in s tem povezanim preprečevanjem škode in varovanja človeških življenj je treba zadrževati vodo na mestu nastanka, aktivirati razpoložljive retencijske površine, izvajati ustrezne hidrotehnične ukrepe in preventivno urejati erozijska območja v povirjih in drugih nestabilnih območjih.
- Razvoj je potrebno usmerjati izven naravno ohranjenih in ekološko pomembnih območij ter uvajati posebne režime rabe na teh območjih s tem, da jim damo poseben pomen (vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.-4. razred po kategorizaciji urejanju vodotokov)
- Vse padavinske odpadne vode iz zaledja ali iz območja morajo biti neškodljivo za tretje osebe speljane v kanalizacijo za odvajanje padavinske odpadne vode oziroma naravni odvodnik preko peskolovov in lovilcev olj in maščob.
- Čiste padavinske vode s strešin se lahko ponikne, če to dovoljujejo sama tla, podana mora biti hidrogeološka presoja o možnosti ponikanja padavinskih odpadnih voda v tla.
- Vse onesnažene padavinske odpadne vode s ceste, parkirišč in manipulacijskih površin morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št.35/96).
- Iztoki jarkov in kanalov v vodotok morajo biti urejeni z iztočnimi glavami in tlakovanjem brežine in dna vodotoka na mestu izpusta.
- Potrebno je izdelati hidravlični izračun odtočnih količin padavinskih, zalednih odpadnih voda in preveriti pretočno sposobnost naravnih odvodnikov za te količine oziroma vpliv teh dodatnih količin na poplavno varnost dolvodno.
- Vse komunalne odpadne vode morajo biti odvajane v kanalizacijske odvodne sisteme, ki morajo poleg zbirnega in prenosnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno čiščenje voda pred izlitjem v odvodnike. Zaradi zagotavljanja potrebnih pogojev za nemoteno delovanje teh naprav, morajo biti posebej onesnažene torej eventuelne tehnološke odpadne vode pred izpustom v sistem nevtralizirane oziroma predčiščene do tiste mere, ki jih sistem dopušča.
- Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
- Gradnjo objektov javne infrastrukture
- Gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih
- Ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda
- Ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave
- Gradnjo objektov potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih
- Gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem
- Gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
- Pri načrtovanju trajnih objektov ter objektov prometne infrastrukture ureditvenega območja mora biti zagotovljena poplavna varnost pred vdorom in poplavljanjem meteornih in kanalizacijskih visokih voda najmanj 100-letne povratne.
- Vsi objekti (kleti, greznica, čistilna naprava, itd,..) morajo biti načrtovani na način, da bodo varni pred poplavljanjem zunanjih, drenažnih in povratnih kanalizacijskih voda.
- Infrastrukturni objekti, naprave, dostopne poti, iztoki, pomoli, itd., ki segajo v poplavno območje morajo biti grajeni in zaščiteni pred erozijo poplavnih voda.
- Gradnja mostov-propustov v območju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena mora biti varnost objektov pred stoletnimi visokimi vodami(Q100) z zagotovitvijo minimalno 1,0 m varnostne višine. Kot obvezna strokovna podlaga mora biti izdelana presoja vpliva vseh predvidenih gradenj na vodni režim. Presoja vpliva na vodni režim naj obsega:
- hidrotehnično dokumentacijo s hidravličnimi izračunu in oceno novih odtočnih razmer in poplavnosti na celotnem območju ureditve
- rešitve, ki preprečujejo zadrževanje in dvig gladin poplavnih voda.
- Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je prepovedano.
- V kolikor območja posegov mejijo na priobalno zemljišče ali ležijo na vplivnem območju površinskih voda, mora biti sestavni del načrtovanja tudi hidrološko hidravlična analiza vodnega režima s podatki o merodajni maksimalni pričakovani visoki vodi (Q100), iz katerih bo razvidna stopnja poplavne varnosti območja pred izgradnjo objektov in po njej.
- Vsi objekti (kleti, greznica, čistilna naprava, itd,..) morajo biti načrtovani na način, da bodo varni pred poplavljanjem.
- Ažurirati je obstoječa in vključiti nova ogrožena območja po:
- Poplavnih območij
- Erozijskih območij
- Plazljivih in plazovitih območij ter upoštevanje prepovedi, omejitev in zapovedi, ki so za navedena območja predpisane.
- Pred vsakršnim posegom je nujno detajlno raziskati geološko strukturo terena in stabilnostno stanje celotnega območja. Za plazljivo območje je določiti zemljišča, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev. Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na tem območju je prepovedano:
- zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
- poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
- izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
- krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
5. V poglavju 5.4 Energetika se doda:
Kot obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije se upoštevajo sledeči objekti za razdeljevanje in prenos električne energije:
- RTP 110/20 kV Tolmin,
- DV 2x110 (35+20) kV Tolmin – Kobarid (šifra: D-1129),
- DV 110 kV Tolmin – Cerkno (šifra: D-1059) in
- DV 110 kV Doblar – Tolmin (šifra: D-1005/2)
ter rezerviran koridor za prenosni elektroenergetski daljnovod:
- DV 2x400 kV Okroglo – Udine
Upošteva se širino elektroenergetskega koridorja daljnovoda (Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči – Ur.l. RS št. 14/03), ki znaša:
- za napetostni nivo 400 kV: skupno 50m (po 25m levo in desno od osi DV),
- za napetostni nivo 110 kV: skupno 30m (po 15m levo in desno od osi DV)
Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje GSJ Prenos električne energije.
Za vse objekte (novogradnje, dozidave, nadzidave objektov, namenjenih za stalno oz. začasno bivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oz. predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenskem okolju (Ur.l. RS št. 70/96).
Za vse prenosne elektroenergetske objekte je predvidena rekonstrukcija.
Izgrajeni bosta mali HE in sicer na vodotoku Bača in novo zajetje ter prestavitev strojnice na potoku Prošček.
6. V poglavju 10. Ljudska obramba in družbena samozaščita se zamenja naslov poglavja, ki se glasi:
»Poglavje 10. Obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.«
Na področje obrambe se doda naslednji odstavki, ki se glase:
»Cilji na področju obrambe, ki se posredno nanašajo na občino Tolmin:
Zagotavljanje obrambe države
Zasnova razvoja dejavnosti in zasnova namenske rabe ter zasnov območij varovanj in omejitev s področja obrambe:
Za obrambo so perspektivna naslednja območja:
- Vojašnica Tolmin, območje izključne rabe
- Kozaršče, območje izključne rabe
- Šentviška gora, območje izključne rabe in območje nadzorovane rabe.
Območje nadzorovane rabe: varovalni pas območij izključne ali možne izključne rabe, na katerem so potrebne omejitve iz varnostnih razlogov ali tehničnih zahtev.
Področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Elemente varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se določijo in prikažejo iz občinskega načrta zaščite in reševanja.«
7. V poglavju Naravna dediščina se obstoječe zamenja s sledečim besedilom:
Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Tolmin« (ZRSVN, OE Nova Gorica, oktober 2001) in »Dopolnitev naravovarstvenih smernic za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Tolmin« (ZRSVN, OE Nova Gorica, februar 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Tolmin. Kot obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije so opredeljeni sledeči deli narave:
ZAP. ŠTEV.
EVID. ŠTEV.
IME
ZVRST NV
STATUS
Črna prst - severna in južna pobočja
geomorf, bot, geol, zool
NS, TNP, ORI
Idrijca, reka z obrežji
hidrol, geomorf, zool
ND, ORI, pNS
3
Tolminka
geol, geomorf, hidr
4
V Ključu - gube ploščastega apnenca z roženci
geol
NS, ORI
5
Pološka jama
geomorfp, hidr
6
265
Rut - lipa
drev
294
Soča, reka z obrežji in pritoki do sotočja s Tolminko
321
Trebuša - dolina
bot
ND, ORI
353
Zadlaška jama
geomorfp
ND, TNP, ORI
552
Gregorčičev slap-1 (zg.)
geomorf, hidr
v NS, ORI
553
Gregorčičev slap-2 (sred.)
554
Gregorčičev slap-3 (sp.)
646
Zadlaščica - korita
680
Gadiča - soteska s slapoma Beri in Mali Beri
geomorf, hidr, zool, bot
15
682
Tolmin - Tulipovec
683
Tolminka-topli izvir v koritih
geol, hidr
v NS, TNP, ORI
686
Žveplenica
hidr
781
Porezen - vrh in greben
799
Spodmol - slapič
1171
Jama pod Ključem
1308
Pršjakarska grapa
1341
Brdarjev slap
1342
Slap pod Brdarjem
1343
Slap pod luknjo
1344
Macesnov slap
26
1345
Studenčkov slap
1346
Slap pod Gamsovo polico
1347
Slap v Zelenem kotlu
1348
Skriti slap
1349
Stopničasti slap
1350
Slap pod balvanom
1351
Gačnik - prvi slap
1427
Slap pod Brodarjevimi podi
1533
Zajtel (Prodarjeva) grapa
1534
Driselpoh - soteska
geomorf, hidr, geol
1536
Rastišče kratkodlakave popkorese
1540
Kocnpoh
hidr, geomorf, geol
2013
M-16 - Tolminski Migovec (sistem Mig)
ND, ORI, TNP
2138
Čendova jama
geomorfp, geol, hidrol
2182
Smoganica
3623
Hudajužna - zgornjetriasni koralnospongijski grebeni
42
3648
Ponikve - tektonske krpe
3653
Stopnik - vulkanske kamnine
3655
Tolminske Ravne - profil flišev
4494
Soča, vodotok dolvodno od sotočja z Idrijco
hidrol, geomorf, bot, zool
8. V poglavju Kulturna dediščina se obstoječe zamenja s sledečim besedilom:
» Poleg obstoječih objektov in območij varovanja kulturne dediščine, navedenih v Strokovnih podlagah za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana(ZVNKD Gorica, januar 2001), se upoštevajo naslednje dopolnitve (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Nova Gorica, december 2003):
Št.
EŠD
VRSTA
TIP
OBSEG
TTN
1.
300956
Čadrg – Spomenik padlim borcem NOB
1 nepremičnina KD
Tolmin 37
330136
Dolenja Trebuša – Domačija Dolenja Trebuša 101
Cerkno 42
3.
330137
Dolenja Trebuša – Domačija Dolenja Trebuša 106
Cerkno 32
4.
330138
Dolenja Trebuša – Domačija Dolenja Trebuša 125
5.
330139
Dolenja Trebuša – Domačija Dolenja Trebuša 132
Cerkno 33
6.
330135
Dolenja Trebuša – Domačija Dolenja Trebuša 96
7.
15077
Gorenja Trebuša – Domačija pri Šinkovcu
Idrija 1
8.
15078
Idrija pri Bači – Domačija Idrija pri Bači 35
Kanal 19
9.
15040
Idrija pri Bači – Domačija Idrija pri Bači 70
10.
15079
Idrija pri Bači – Kmečki dvorec Idrija pri Bači 48
11.
15431
Koritnica ob Bači – prezračevalna naprava predora Bukovo
Cerkno 3
12.
330089
Kuk-klet domačijeKuk 5
B. Bistrica 44
13.
330158
Modrej – relief na hiši Modrej 37
Kanal 8
14.
330157
Ponikve – ambient domačije in kajže
Kanal 20
15.
302244
Ponikve – domačija Ponikve 37
16.
330159
Ponikve - znamenje
17.
302243
Postaja – Domačija Postaja 27
Kanal 18
18.
330130
Šentviška gora – Arheološko najdišče Berlotov grob
Cerkno 21
19.
5035
Šentviška gora – Arheološko najdišče Lukmanov grič – izpis enote
Cerkno 22
20.
310386
Temeljine – Lesena kašča na utrinku
Cerkno 1
21.
300859
Temljine – Spominska plošča Cirilu Drekonji
22.
300961
Tolmin – Spomenik S. Gregorčiču
Tolmin 47
23.
15041
Tolminske ravne - vas
Tolmin 28
24.
310280
Tolminski Lom – domačija pri Šaunu
25.
300075
Volče – arheološko najdišče za Gradom
Tolmin 45
26.
300073
Volče – Sv. Jakob in Kovačičeva planina
27.
330156
Zadlaz – Čadrg – zaselek Laz
Tolmin 38
28.
330131
Zatolmin – Areološko najdišče Selca
Strokovne podlage so z dopolnitvami priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Tolmin.
9. člen
1. V kartografskem delu dolgoročnega plana se spremenijo in dopolnijo naslednji listi, in sicer:
1. Zasnova kmetijskih zemljišč, v merilu 1:25000
2. Zasnova gozdov, v merilu 1:25000
3. Zasnova vodnega gospodarstva, v merilu 1:25000
4. Zasnova rudnin, v merilu 1:25000
5. Zasnova naravne dediščine, v merilu 1:25000
6. Zasnova kulturne dediščine, v merilu 1:25000
7. Zasnova sanacij, v merilu 1:25000
8. Zasnova poselitvenih območij, v merilu 1:25000
9. Zasnova prometne infrastrukture, v merilu 1:25000
10. Zasnova energetike, v merilu 1:25000
11. Zasnova obrambe, zaščite in reševanja, v merilu 1:25000
2. V kartografski dokumentaciji k dolgoročnemu planu se vsebina navedenih kart PKN v merilu 1:5000 ustrezno spremeni in dopolni:
34, 35, 46, 47, 48
Bohinjska Bistrica
31, 35
Kanal
7, 9, 10, 17, 18, 30, 40
Cerkno
1, 2, 3, 21, 22, 31, 32
Nova Gorica
Idrija
1, 2
10. člen
(končne določbe)
Spremenjen in dopolnjen Odlok ter kartografski del prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje občine Tolmin, se hranita in sta na vpogled pri občinski upravi Občine Tolmin, na oddelku za okolje in prostor.
11. člen
(pričetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati takoj.
Št.: 35003-0001/00
Tolmin, 19.7.2004
Župan Občine Tolmin:
Ernest Kemperle