Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 1

Na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 3/07 in 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A), 109/12) ter 15. člena Statuta Občine Velika Polana (Uradni list RS, št. 44/99, 52/03 in 89/13) je Občinski svet Občine Velika Polana na 27. izredni seji dne 29. 7. 2014 sprejel

O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Velika Polana

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga za prostorski načrt)

S tem odlokom se v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Velika Polana (v nadaljnjem besedilu: OPN).

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Občinski prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2) Strateški del določa:

– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine;

– zasnovo prostorskega razvoja občine;

– zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;

– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo;

– usmeritve za razvoj v krajini;

– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;

– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(3) V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta se določijo:

– območja namenske rabe prostora (NRP);

– enote urejanja prostora (EUP);

– območja urejanja gospodarske javne infrastrukture (GJI);

– prostorsko izvedbene pogoje (PIP);

– območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA

1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

3. člen

(analiza stanja)

(1) Ureditveno območje, za katerega je izdelan občinski prostorski načrt je območje Občine Velika Polana, ki vključuje 3 katastrske občine, v katerih je prav toliko istoimenskih naselij, in sicer: Velika Polana, Mala Polana in Brezovica. Naselja so deljena na posamezne zaselke. Sedež občine je naselje Velika Polana, ki je že v bivši Občini Lendava bilo pomembno lokalno središče z urejeno družbeno infrastrukturo in oskrbnimi funkcijami.

Vsa naselja, vključno z naseljem Velika Polana so tipična nižinska naselja, strnjena ob prometnicah, obdana s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in travniki. Površina občine zajema 1867 ha.

(2) Stanje v občini lahko strnemo v naslednje:

– zelo počasi se dviguje število prebivalcev zaradi izgube delovnih mest v Občini Velika Polana,

– povečuje se indeks staranja in je močno nad povprečjem regije in države,

– šibak kadrovski potencial, kar je tudi posledica skromnih študijskih možnosti v regiji,

– stopnja brezposelnosti se v zadnjih letih zmanjšuje, vendar je še zmeraj nad povprečjem regije in države,

– upada primarna kmetijska dejavnost (živinoreja, poljedelstvo),

– skozi občino se načrtujejo in gradijo številni veliki infrastrukturni objekti (avtocesta, daljnovod, železnica), ki so del V. pan­evropskega prometnega koridorja, kar bo imelo dolgoročne posledice v okolju, istočasno pa pomeni dodatne prednosti v gospodarskem razvoju naselja in občine,

– cela občina je v območju varstva narave, kar istočasno predstavlja omejitve v prostorskem razvoju in razvojni potencial v smislu kakovosti okolja in razvoja turizma.

4. člen

(težnje in problemi prostorskega razvoja občine)

(1) V Občini Velika Polana so prisotne težnje za gradnjo individualnih stanovanj. Občina spodbuja gradnjo individualnih stanovanj znotraj obstoječih naselij kot zapolnitve praznih vrzeli med in ob obstoječi poselitvi in tako omogočiti domačemu prebivalstvu bivanje v domači občini.

(2) V naselju Velika Polana so prisotne težnje po ureditvi gospodarske cone oziroma ureditvi manjše obrtno poslovne cone, ki bi nudila zaposlitev domačim prebivalcem ter težnje po ureditvi turističnih območij, kar je nujno za nadaljnji razvoj.

(3) Tako kot v celotni državi, tudi v Občini Velika Polana narašča težnja po ureditvi cestnih prometnih površin, saj narašča osebni avtomobilski promet. Urejene so vse ulice, ceste in javne poti v naseljih in med njimi, pomanjkljiva pa je odvodnja cest. Urejajo se tudi hodniki za pešce in kolesarske steze.

(4) Občina ima urejeno čiščenje odpadnih voda.

(5) Kot vse ostale Pomurske občine se je tudi Občina Velika Polana vključila v projekt ureditve regionalnega vodovodnega sistema, ki bi naj združil vse vodne vire na območju štirih UE (Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer) in povezal vodovodna omrežja. Občina ohranja lastno zajetje, kot rezervni vir.

(6) Povečuje se število večjih kmetijskih gospodarstev, ljubiteljsko kmetovanje se zmanjšuje. Kmetijska dejavnost postaja čedalje bolj panoga, enakovredna ostalim dejavnostim, s katero se je možno tudi preživljati. Občina Velika Polana predvideva na območju kmetijskih zemljišč, ki so močvirna in so v naravi pretežno zarasla, ohraniti kmetijska zemljišča, kot travnike in pašnike.

5. člen

(možnosti prostorskega razvoja občine)

(1) Državni strateški plan spodbuja policentrični razvoj naselij. Krepi se vloga lokalnih središč, vzpodbuja se razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne migracije. Ta vloga v Občini Velika Polana pripada občinskemu središču, ki ima zagotovljeno družbeno infrastrukturo, oskrbne, storitvene in druge dejavnosti. Zagotoviti je treba dodatne površine za gospodarske dejavnosti, saj obstoječa obrt zaseda vse razpoložljive površine, se nahaja znotraj naselja in nima zagotovljenih parkirnih mest.

(2) Poselitev se usmerja v nezazidana stavbna zemljišča znotraj naselij (notranji razvoj), zaradi večje izkoriščenosti izgrajene gospodarske javne infrastrukture pa tudi v prazne vrzeli med obstoječo pozidavo. Z zapolnitvijo vrzeli se ohranja tradicionalna struktura naselij to je strnjena obcestna pozidava v prvi vrsti in vrtovi in sadovnjaki ob robovih.

(3) Glede na to, da naselje Velika Polana že zadovoljuje potrebe po centralnih dejavnostih razvoj sekundarnih centrov ni predviden. Krepi se obstoječi centralni del z dograditvami in obnovitvami.

(4) Gospodarska javna infrastruktura je izgrajena v vseh naseljih Občine Velika Polana. S tem so dani pogoji za nadaljnji razvoj vseh naselij, saj gospodarska javna infrastruktura pomembno vpliva na kvaliteto bivalnih območij. Posodablja in ureja se vsa druga infrastruktura.

(5) Na območju občine je izgrajena avtocesta in sprejeta je gradnja večje državne infrastrukture DV M. Sobota–Lendava 110 kV, DV Cirkovce–Pince (2 x 400 kV). Načrtuje se izgradnja prenosnega plinovoda M9 Lendava–Kidričevo. Nove ureditve se usmerja v koridorje obstoječih večjih infrastrukturnih objektov.

(6) V Občini Velika Polana so realne osnove za rabo obnovljivih virov energije, predvsem v izkoriščanju geotermalne energije kakor tudi ostalih alternativnih virov.

(7) Celotna Občina Velika Polana je krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Ohranjanje in razvoj teh območij se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter zavarovanjem.

(8) Raba naravnih virov v naravovarstvenih območjih je racionalna. Ohranja se obnovljivost in kvaliteta, zagotavlja se dolgoročni obstoj in ohranja biotska raznovrstnost. Kmetijska dejavnost se vzpodbuja tam, kjer niso prizadete kulturne in simbolne kakovosti krajine ali biotska raznovrstnost ter naravne vrednote.

(9) Prednostna razvojna območja so turistična območja, to so območja z naravnimi kakovostmi, kulturno dediščino in prepoznavna krajinska območja.

6. člen

(razvojne potrebe v občini in razvojne potrebe države in regije)

(1) Razvojne potrebe občine so naravnane na odpravo slabosti, ki ovirajo hitrejši razvoj. To so predvsem negativna demografska gibanja, šibak kadrovski potencial in nizka podjetniška iniciativa. Čeprav se je brezposelnost zmanjšala je temeljna razvojna usmeritev občine zagotoviti dodatna delovna mesta v vseh panogah in na vseh možnih področjih ter nadaljevati trend zaposlovanja. Stalna zaposlitev in kvalitetni pogoji bivanja bodo ustavili negativne demografske kazalce ter omogočili izobraževanje. Nova delovna mesta bodo privabila kadrovski potencial tudi od drugod.

(2) Cilji prostorskega razvoja občine so torej:

– ohranjanje in zagotavljanje delovnih mest v občini;

– povečevanje števila delovnih mest v občini;

– ustvariti kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo novih bivalnih površin;

– zagotoviti opremljenost vseh naselij z javno gospodarsko infrastrukturo;

– ohranjati prostorsko identiteto naselij;

– zagotoviti stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj gospodarskih, centralnih dejavnosti, turističnih, rekreacijskih, okoljskih in stanovanjskih območij ter vzpostaviti zeleni sistem občine,

– izkoristiti neposredno bližino avtoceste,

– izkoristiti naravne potenciale za razvoj turizma,

– spodbujati razvoj kmetijstva,

– ohranjati zavarovana območja,

– spodbujati racionalno izrabo naravnih virov in

– spodbujati izrabo obnovljivih virov energije.

(3) Naselje Velika Polana se bo razvijalo kot središče lokalnega pomena z vlogo občinskega središča, za kar ima vse prostorske pogoje. Zagotoviti bo treba le pogoje za sproščen trg stavbnih zemljišč, površin za individualno stanovanjsko gradnjo je dovolj, primanjkujejo površine za proizvodne in turistične dejavnosti. Izboljšati je treba bivalne pogoje v naseljih, kar pomeni predvsem vzdrževanje in dograditev infrastrukture. Ohranja se tradicionalna struktura naselij, gradnja se prilagaja tradicionalni arhitekturi.

(4) Na širši ravni se oblikujejo atraktivna, enakomerno razmeščena in dostopna centralna območja, z možnostjo zagotavljanja oskrbnih, storitvenih, poslovnih, servisnih in drugih centralnih dejavnosti. Glede na to, da Velika Polana, kot večji lokalni center znotraj občine in v upravni enoti Lendava že zadovoljujejo tovrstne potrebe, ni potrebe po razvoju sekundarnih centrov.

7. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1) Vplivi in povezave med sosednjimi območji so v pretežni meri na področju infrastrukturnih ureditev in turizma. Tako preko občine poteka avtocesta, ki povezuje Madžarsko preko Slovenije še z Italijo, Avstrijo in Hrvaško. Tovrstna infrastrukturna ureditev povezuje občino z ostalimi občinami in omogočila tesnejši stik s sosednjimi državami. Prometne povezave odpirajo tudi možnosti za sodelovanje na gospodarskem področju.

(2) Druga infrastrukturna povezava se načrtuje z novo železniško povezavo Lendava z Mursko Soboto, ki pa še ni verificirana, zato se koridor varuje in upošteva pri vseh posegih v prostor. Povezava je v fazi proučevanja variant, ki potekajo preko Občine Velika Polana.

(3) Naslednji infrastrukturni povezavi sta trasi daljnovodnih povezav M. Sobota–Lendava (110 kV) in Cirkovce–Pince (2 x 400 kV) in sta že definirani. 110 kV daljnovod poteka po severnem delu občine preko Črnega loga ob strugi Ledave, 2 x 400 kV pa po južnem delu občine preko kmetijskih zemljišč.

(4) Preko občine poteka magistralni plinovod R 15 (premer 200, tlak 50 bar). Drugi prenosni plinovod M 9 Lendava–Kidričevo je v načrtovanju.

(5) Občina Velika Polana je na področju turizma vključena v državne in meddržavne, predvsem naravovarstvene projekte. Razvoj tovrstnega turizma, poleg domačih obiskovalcev, privablja čedalje več obiskovalcev iz drugih regij Slovenije in tudi Evrope.

2. Zasnova prostorskega razvoja občine

8. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1) Zasnova prostorskega razvoja se nanaša predvsem na poselitev, kmetijstvo, turistična območja in gospodarske dejavnosti, za katere je predvidena sprememba rabe.

(2) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti:

– prednostna območja za razvoj poselitve so vsa naselja,

– centralne dejavnosti se razvijajo v centru naselij,

– razvoj intenzivne urbanizacije je v občinskem središču in deloma v Mali Polani,

– razvoj proizvodnih in poslovnih dejavnosti se usmerja ob občinsko središče,

– v vseh naseljih se zagotovi oziroma omogoči razvoj manjših servisnih in obrtnih dejavnosti,

– razvoj turističnih dejavnosti se razvija na območju celotne občine,

– posebej se razvijajo znane turistične točke in območja; Copekov mlin, rojstna hiša Miška Kranjca, obnovljene domačije znotraj naselij, Polanski log – gozdna učna pot, rastišča močvirske logarice in sibirske perunike, Velika Polana – Evropska vas štorkelj …,

– razvoj kmetijske dejavnosti se ohranja v vseh naseljih,

– spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti v vseh podeželskih naseljih,

– večje kmetijske proizvodne objekte se usmerja na robove naselij,

– intenzivno kmetijstvo se razvija na najboljših kmetijskih zemljiščih,

– revitalizirajo se večja območja močvirnih travnikov (čiščenje zaraščenih površin, ureditev pašnikov in travnikov ipd.),

– varuje se mozaično krajino (živice, solitere, velike in manjše skupine dreves, drobna parcelna struktura kmetijskih zemljišč ipd.),

– razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti se usmerja na že določene površine v vseh naseljih in tudi na območja izven naselij,

– naselje Velika Polana se razvija v družbeni in gospodarski center z okolico,

– kolikor je možno se poselitev načrtuje (občina je v celoti v Naturi 2000 in EPO),

– na naravovarstveno manj občutljivih območjih (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij, pri tem se upošteva varstvene cilje PosVO SI5000010 Mura),

– izven poplavnih območij, katerih ohranitev je nujna za ohranjanje biotske pestrosti, dosledno naj se upošteva ohranjanje puferske cone priobalnega zemljišča,

– pri načrtovanju širitve poselitvenih območij kakor tudi gradnji objektov izven poselitvenih območij naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti še na območjih ohranjanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, pri tem se upošteva varstvene cilje PosV SI5000010 Mura.

9. člen

(omrežje naselij z njihovo vlogo in funkcijo)

V Občini Velika Polana le naselje Velika Polana izpolnjuje upravne, centralne, oskrbne in druge funkcije, zato je postalo občinsko središče in ohranilo funkcijo središča ožje lokalne skupnosti. Ostali dve naselji sta opredeljeni kot podeželska naselja, kjer prevladuje kmetijska dejavnost z raznimi dopolnilnimi dejavnostmi kot so turizem, obrt, rekreacija ipd. in bivanju s spremljajočimi dejavnostmi. V vseh naseljih se zadovoljuje osnovno preskrbo, spodbuja se razvoj turizma in rekreacije ter razvoj obrti.

10. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1) Temeljne smeri prometnega povezovanja se v občini ne spreminjajo. Še zmeraj ostaja glavna povezava v občini regionalna cesta R3-729. Prometno je Občina Velika Polana navezana na sosednje občine in pomembnejša lokalna središča (Lendava, Murska Sobota) le s cestno infrastrukturo. Glavne prometne smeri so še speljane do Občine Črenšovci in do Občine Turnišče, kjer je priključek na avtocesto. Tako je občina preko avtoceste dobro povezana s širšim območjem regije in ostalo Slovenijo ter s sosednjimi državami.

(2) Ostale povezave Občine Velika Polana z ostalimi občinami so predvidene preko železniške povezave med Mursko Soboto in Lendavo ter tudi preko vse ostale načrtovane gospodarske javne infrastrukture: daljnovod 110 kV M. Sobota–Lendava, daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce–Pince in obstoječi ter načrtovani plinovodi.

11. člen

(posebna območja, prepoznavne kvalitete in vrednote)

(1) Na območju Občine Velika Polana je evidentirano ekološko pomembno območje Mura – Radmožanci in Natura 2000. Na območju občine se nahaja velik delež naravnih vrednot, in sicer Polanski log in močvirni travniki s svojo biosfero. Območja se varujejo, kljub temu pa predstavljajo potencial za razvoj turizma. Območja nelegalnih kopov (opuščene gramoznice), so predvidene za sanacijo (brez izkoriščanja mineralnih surovin) v rekreacijske in turistične namene.

(2) V občini ni pridobivalnih prostorov za gospodarsko pridobivanje mineralnih surovin. Celotni občinski prostor sodi v območje raziskovalnega prostora za nafto, zemeljski plin in geotermično energijo imenovan Murska depresija.

(3) Na območju Občine Velika Polana je raziskovalni prostor in pridobivalni prostor za katerega je država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin. Skrajni jugovzhodni del območja Občine Velika Polana leži znotraj območja pridobivalnega prostora Murska depresija. Celotno območje Občine Velika Polana leži znotraj območja raziskovalnega prostora Murska depresija. Ostala območja na katerih so bila izvedena nezakonita rudarska dela (brez koncesije za izkoriščanja mineralnih surovin) so nelegalni kopi.

(4) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

12. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Glavna povezava v občini regionalna cesta R3-729, ki se navezuje na avtocesto. Občinske ceste so lokalne ceste in javne poti in povezujejo naselja v občini. Občina načrtuje postopno rekonstrukcijo in obnovo vseh cest. Država načrtuje rekonstrukcijo regionalne ceste R3-729. Uredijo se pločniki predvsem v občinskem središču. Za povezovanje posameznih območij v naselju, predvsem znotraj novih stanovanjskih con, ki se povežejo z ostalim delom naselja, se načrtujejo nove lokalne cestne povezave. Prav tako se uredijo nove cestne povezave lokalnega značaja med naseljem in bodočo proizvodno cono.

(2) Predvidena je ureditev tematskih poti, ki bodo potekale med turističnimi točkami znotraj Občine Velika Polana. Glede na razvijajočo se turistično dejavnost v občini in širšem območju regije je v občini zasnovana mreža turističnih in rekreacijskih poti izven koridorjev državnih in lokalnih cest. K obstoječim se načrtujejo manjše ali nove povezave turističnih, rekreacijskih pešpoti, ipd. in sicer po celotnem območju občine. Obstoječe in urejene se sproti vzdržujejo.

(3) Kolesarske poti potekajo po ali vzporedno s obstoječimi cestami in potmi. Zaradi porasta prometa po lokalnih in državnih cestah, ki so posredno ali neposredno povezane z avtocesto, se načrtuje ureditev ločenih kolesarskih poti ob regionalnih cestah. V prihodnje je načrtovana izvedba kolesarskih poti med preostalimi naselji v občini z občinskim središčem oziroma naseljem Velika Polana in kolesarska povezava z regionalnimi kolesarskimi potmi.

(4) Javni potniški promet je v upadanju, po potrebi se vzpostavi lokalne povezave s sosednjimi občinami in regionalnimi centri. Spodbuja se večja gostota javnih prevozov, zagotovi se naj varen dostop do avtobusnih postajališč, kot so hodniki za pešce, prehodi za pešce ipd., avtobusna postajališča se dodatno opremijo (horizontalna signalizacija, ureditev nadstreškov, voznih redov itd.).

13. člen

(elektronske komunikacije)

(1) Občina na svojem območju spodbuja razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij.

(2) Na področju fiksne telefonije Občina Velika Polana želi posodobiti in povečati pokritost telekomunikacijskega omrežja na območju občine in tako omogočiti vnos vseh signalov. Predvidena je izgradnja optičnega krajevnega omrežja z ostalim optičnim omrežjem. Občina Velika Polana spodbuja razvoj in vgradnjo novih elektronskih komunikacij na območju občine.

(3) Območje občine je solidno pokrito tudi s signali mobilne telefonije. Omogoča se gradnja brezžične telefonije na območju občine v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji.

14. člen

(energetski potenciali)

(1) Ob povečanju obremenitev z električno energijo in ob potrebah po dodatni moči, se na posameznih območjih zgradijo nove transformatorske postaje s pripadajočim omrežjem. Potrebe se preverijo pred izdelavo dokumentacije in na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč. Skladno s potrebami po novi odjemni moči se lahko pričakuje tudi izgradnje kabelskih interpoliranih postaj z možnostjo dvostranskega napajanja. Po območju Občine Velika Polana je vzporedno z daljnovodom 2 x 110 kV Ljutomer–Lendava načrtovan še daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce–Pince, za katerega sprejet državni prostorski načrt. Vsi enosistemski daljnovodi se rekonstruirajo na dvosistemske.

(2) Pri načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalno energijo in energijo biomase. Toplotna energija, pridobljena s črpanjem geotermalne vode se uporabi predvsem v kmetijstvu, turizmu in za ostale potrebe. Med realne možnosti izkoriščanja energije obnovljivih virov lahko omenimo tudi koriščenje sončne energije. Nadaljnja možnost koriščenja obnovljivih virov energije bi bila proizvodnja bioplina, saj se je tu ohranila poljedelska in živinorejska proizvodnja. Občina spodbuja razvoj in koriščenje vseh vrst alternativnih virov energije.

(3) Preko občine poteka magistralni plinovod R15 (premer 200, tlak 50 bar). Občina spodbuja izvedbo priključkov v vseh naseljih. Pri načrtovanju se upošteva prenosno plinovodno omrežje z omejitvami v pripadajočem nadzorovanem oziroma varnostnem pas.

15. člen

(vodooskrba)

(1) Vsa naselja v Občini Velika Polana so oskrbovana s pitno vodo iz krajevnega vodnega zajetja v Veliki Polani. Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Kolikor vodno zajetje v Veliki Polani ne bo vključeno v širši vodooskrbni sistem, se ga ohrani za lokalne potrebe kot rezervni vir ali kot požarna voda.

(2) Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagodljivostjo rabe, da se ohranjata kvaliteta in količina podzemnih voda. Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

(3) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda se pridobi vodna pravica na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.

(4) Spodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen tudi Občina Velika Polana sodeluje pri pripravi regionalne zasnove vodooskrbe Pomurja.

(5) Na območju Občine Velika Polana se nahajata vplivni vodovarstveni območji obe cona 3 vodnega zajetja Kapca in Gaberje – Gornji Lakoš. 3 cona Gaberje – Gornji Lakoš se nahaja na poselitvenem delu naselja Velika Polana. Vsa območja se varuje v skladu z veljavnimi odloki oziroma predpisi o varovanju vodnih virov.

(6) Občina Velika Polana ima obstoječe črpališče pitne vode, kateri bo služil kot rezervni vir in za katerega je podala predlog za zavarovanje.

16. člen

(čiščenje in odvajanje odpadnih voda)

(1) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno s področnimi predpisi o varstvu voda in predpisi s področja varstva okolja.

(2) V primeru povečanih potreb po čiščenju komunalnih odplak se po potrebi ustrezno povečajo obstoječe čistilne naprave.

(3) Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dalj zadrži na mestu, kamor je padla. Odvaja se ločeno in se prioritetno spelje v tla na ožji lokaciji ali se spelje v površinske odvodnike.

17. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Občina zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru ter spodbuja recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

(2) Za nove dejavnosti, katerih posledica so nove količine zbranih in skladiščenih odpadkov mora občina zagotoviti zadostno število zabojnikov za odlaganje odpadkov.Zbiranje in skladiščenje odpadkov mora biti izvedeno skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi in na način, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje.

(3) Izvajati se mora ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastajanja in njihovo skladiščenje. Odpadke, ki so namenjeni za predelavo ali odstranjevanje, je treba skladiščiti ločeno od ostalih odpadkov in z njimi ravnati tako, da izpolnjujejo zahteve za predvideni način predelave ali odstranjevanja. Skladiščenje ločeno zbranih odpadkov je dovoljeno le v za to namenjenih in v skladu s predpisi urejenih objektih.

(4) Nevarni odpadki, ki se zbirajo ali skladiščijo, njihova embalaža ali zabojniki morajo biti označeni skladno s predpisi, ki urejajo označevanje nevarnih snovi.

(5) Povzročitelj odpadkov, pri katerem v enem koledarskem letu nastane najmanj 150 ton odpadkov ali najmanj 200 kilogramov nevarnih odpadkov, mora imeti načrt gospodarjenja z odpadki.

18. člen

(vodno gospodarstvo)

(1) V Občini Velika Polana je večji potok Ledava, ki je 1. reda in Črnec, Črni potok in Libovija, ki so vodotoki 2. reda ter nekaj manjših vodotokov. Vodne površine so še nelegalni kopi (opuščene gramoznice), ki se jih sanira (brez izkoriščanja mineralnih surovin) v rekreacijske in turistične namene. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

(2) Na področju vodnega gospodarstva občina načrtuje čiščenje in ureditev manjših vodotokov in površinskih odvodnikov, ki niso v pristojnosti države zaradi zagotovitve poplavne varnosti in možnosti odvoda padavinskih voda iz naselij.

19. člen

(načrtovanje gospodarske javne infrastrukture na zavarovanih območjih narave)

(1) Gospodarsko javno infrastrukturo naj se načrtuje izven naravovarstveno občutljivih območij (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij).

(2) Pri načrtovanju ali gradnji gospodarskih con naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja naj se celovitost oziroma naj se vzpostavlja prehodnost prostora za prosto živeče živali (upoštevati mesta najpogostejših prehodov živali in z ustreznimi tehničnimi rešitvami zagotavljati prehodnost).

(3) Gospodarsko javno infrastrukturo naj se načrtuje izven poplavnih območij, katerih ohranitev je nujna za ohranjanje biotske pestrosti, dosledno naj se upošteva ohranjanje puferske cone priobalnega zemljišča.

20. člen

(načrtovanje gospodarske javne infrastrukture na zavarovanih območjih kulturne dediščine)

Pri načrtovanju zasnove gospodarske javne infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta v prostor umeščena tako, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta. Gospodarska javna infrastruktura ima lahko zaradi svojih praviloma večjih dimenzij večplastne prostorske posledice, zato je treba ob izdelavi presoj vpliva na dediščino upoštevati tudi prostor izven zarisanih območij varovanja. Zahtevnost varstva je odvisna od pomena dediščine in od prostorskih značilnosti širšega prostora. Osnovne usmeritve za izvajanje varstva so:

– infrastrukturne sisteme načrtovati tako, da je zagotovljeno ohranjanje kulturne dediščine;

– v največji možni meri varovati dediščino na mestu samem, kar pomeni, da se večji infrastrukturni posegi (če je le možno) dediščini načeloma izogibajo;

– komunalni in drugi infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen);

– varovati prostorsko oziroma vizualno integriteto kulturnih spomenikov (locirati večje objekte gospodarske infrastrukture izven pomembnejših prostorskih vizur);

– načrtovati posege v prostor tako, da se zagotavlja integriteta večjih odprtih površin (varovanje vplivnih območij spomenikov pred posegi, ki zmanjšujejo njihovo zgodovinsko in prostorsko pričevalnost);

– antenske naprave na objektih in v območjih nepremične kulturne dediščine ne smejo spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in njene prostorske pojavnosti – posebno pozornost posvetiti lociranju baznih postaj brezžične telefonije;

– objekte in naprave je načeloma dopustno načrtovati tudi v obstoječih vodnih pregradah za druge namene, če so posegi skladni z zahtevami varstva kulturne dediščine;

– prosto stoječe električne omarice v varovanih območjih niso sprejemljive.

4. Določitev okvirnih območij naselij in razpršene poselitve

21. člen

(določitev okvirnih območij naselij in razpršene poselitve)

(1) Območja naselij so definirana z mejami, povzetimi iz prostorskih sestavin planov Občine Velika Polana, ki so na nekaterih mestih korigirane glede na dejansko stanje, glede na načrtovane širitve naselij, glede vključitve prostih vrzeli med poselitvijo ali vključitve ali izbrisa robnih parcel posameznega naselja. Naselja Velika Polana, Mala Polana in Brezovica vključno s svojimi zaselki so strnjena obcestna gručasta naselja.

(2) Okvirna območja naselij poleg obstoječih območij znotraj meja stavbnih zemljišč obsegajo tudi površine, ki predstavljajo potencialna območja širitve naselij.

(3) Območja razpršene poselitve so posamični objekti in skupine objektov v manjšem številu, ki so povezana z matičnim naseljem in od roba naselja nekoliko odmaknjena, imajo pretežno bivalno funkcijo, kjer so nekdaj bile ali so še kmetije ter se funkcijsko in prostorsko navezujejo na osnovno naselje. Vsa območja razpršene poselitve so opremljena z vso osnovno javno gospodarsko infrastrukturo kot matično strnjeno naselje.

5. Usmeritve za prostorski razvoj občine

22. člen

(usmeritve za razvoj poselitve)

(1) Razvoj naselij vključuje notranji razvoj, prenovo in širitev. V Občini Velika Polana je razvoj vseh naselij usmerjen v notranji razvoj, to je zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih ob cestni pozidavi. Proste vrzeli so pretežno namenjene za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš.

(2) Posamezni objekti, predvsem tisti, ki so pod režimom varovanja objektov stavbne dediščine v vseh naselij se obnovijo ali uredijo na novo v skladu s kulturno varstvenimi pogoji. Prenova v naseljih je omejena le na prenovo gospodarske javne infrastrukture.

(3) Širitev naselja je predvidena za namene ureditve gospodarskih in turističnih dejavnosti. Za stanovanjsko gradnjo je predvideno zapolnjevanje vrzeli med obstoječo pozidavo in zapolnjevanje prostih tamponov med obcestno pozidavo, pod pogojem, da je do parcele urejena komunalna infrastruktura in da ima parcela urejen dostop z javne ceste in da gre za funkcionalno zaokrožitev meje naselja in racionalno izrabo javne gospodarske infrastrukture.

23. člen

(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1) Razporeditev dejavnosti izhaja iz obstoječe namenske rabe zemljišč in naravnih danosti posameznega območja. Njihov razvoj pa je vezan predvsem na težnje prostorskega razvoja občine in se bodo usmerjale v prostor v skladu z osnovno in podrobno namensko rabo površin. Podeželska naselja bodo še dalje ohranjala značilen preplet kmetij, bivanja, storitev in drugih dejavnosti (npr. turizma, dopolnilnih dejavnosti …).

(2) Srednje velike obrti znotraj posameznih naselij niso opredeljene kot območja za gospodarske dejavnosti in so sestavni stanovanjskih površin ali kot površine s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. Gospodarske dejavnosti ter večje obrtne dejavnosti se umeščajo na robove naselij. Znotraj Velike Polane sta dva nekoliko večja proizvodna objekta, ki sta opredeljena kot površine namenjene za proizvodne dejavnosti in kot centralne dejavnosti.

(3) Gradnja izven poselitvenih območij je možna, kadar gre za gradnjo objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, za upravljanja voda, za potrebe športa in rekreacije, pridobivanja energije in izkoriščanje drugih naravnih virov, za varnost državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in za potrebe javne gospodarske infrastrukture. Pri tem se upošteva javna korist in možnost komunalne opreme brez večjih stroškov. Gradnja izven poselitvenih območjih ne sme povzročiti škodljivih vplivov na okolje in ne sme ogrožati biotske raznovrstnosti ter kakovosti naravnih virov.

24. člen

(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1) V vseh naseljih se ohranja značilna obcestna pozidava z upoštevanjem zaporedne pozidave: ob cesti stanovanjski objekti, v notranjosti gospodarski objekti. Ohranja se rastoča domačija, zato se omogoči nadaljnja gradnja gospodarskih objektov in pritiklin v ozadju naselij. Oblikovanje novih objektov naj vključuje elemente stavbne dediščine območja Občine Velika Polana. V drugi vrsti je gradnja možna pod pogojem, da si investitor zagotovi osnovno komunalno opremo (vodovod, kanalizacijo, elektriko in samostojni dostop). Ohranjanja se obcestna razvejana gradnja, ki se zaokrožuje in zapolnjuje na mestih kjer je gruča ali obcestna pozidava prekinjena ali nezadostno izkoriščena (enostranska obcestna pozidava). Zeleni tamponi znotraj gručaste pozidave, ki je prepoznavna identiteta vseh krajev v Občini Velika Polana se ohranja. Na nekaterih takih območjih bo možna gradnja po izdelavi OPPN-jev, ki bodo z oblikovanjem sledili morfologiji naselja. Ohranja se parcelacija, ki je pravokotna na dovozno cesto.

(2) Velika Polana je razpotegnjeno gručasto naselje z večjim gručastim jedrom ob potoku Črncu. Po podrobni namenski rabi je jedro naselja namenjeno stanovanjem in centralnim dejavnostim. Dotrajani objekti se obnovijo ali nadomestijo z novimi, pri čemer se upošteva ulična gradbena linija in višinski gabarit, ki pretežno sledita obstoječemu. Z novogradnjami se ohranja značilna zazidava ob ulični gradbeni liniji. Višji gabariti se dovolijo na območju centralnega dela naselja in se prilagodijo višinam obstoječih zgradb, ob obstoječih objektih višjih etažnosti in na območjih proizvodnih in turističnih dejavnosti.

6. Usmeritve za razvoj v krajini

25. člen

(usmeritve za razvojna območja)

(1) Razvoj v krajini se usmerja v razvoj dejavnosti, ki temeljijo na naravnih potencialih. Razvoj v krajini na območju Občine Velika Polana je usmerjen predvsem v razvoj turističnih območij in razvoj kmetijstva. V obeh panogah se izkoristijo naravne danosti ob upoštevanju osnovne namenske rabe zemljišč in upoštevanju varstvenih režimov.

(2) Kmetijska dejavnost se pretežno izvaja kot poljedelstvo. Občina spodbuja poljedelstvo in pridelavo pod rastlinjaki z namakanjem in z ogrevanjem z geotermalno vodo ali drugim virom. Občina prav tako spodbuja vzpostavitev pašne živinoreje, na močvirnem območju, ki se zarašča.

(3) Izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, pri tem se upošteva varstvene cilje PosVO SI5000010 Mura. Spodbuja naj se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava). Na habitatnih tipih travišč naj se spodbuja rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo mejniki, živice, gozdni otoki ali vodna telesa. Kmetijske dejavnosti ob vodotokih naj se izvajajo na način, da se dosledno upoštevajo omejitve na priobalnem zemljišču. Deli varovanih območij, ki so hkrati opredeljeni kot botanične, zoološke ali ekosistemske naravne vrednote, naj se izvzamejo iz območij agrooperacij.

(4) Večja strnjena gozdna površina je Polanski log z lesnoproizvodno funkcijo, ki ima tudi pomembno ekološko in socialno funkcijo. Ostale gozdne površine so pretežno ostanki gozdov in zaraščajoče kmetijske površine v kmetijski krajini, predvsem na močvirnih travnikih, kjer je značilna prepletajoča dejavnost. V gozdovih se ohranjajo ekološka, socialna in proizvodna funkcija, ohranja se vse gozdne površine (zaplate, obmejki, biokoridorji v kmetijski krajini). Spodbuja se njihovo varovanje in hkrati vključuje v turistično ponudbo.

(5) Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice, protipožarne preseke) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja naj se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju.

(6) Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno naj se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin. Načrtuje naj se ohranitev rokavov in vlažnih depresij. Vodna infrastruktura naj se načrtuje tako, da se omogoča delovanje ravnih procesov na vodah in ob njih. Regulirani vodotoki naj se vzdržujejo tako, da se omogoči obnova naravnih procesov ali izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje. Preprečuje naj se onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami, onesnažene vodotoke oziroma njihove dele naj se ustrezno sanira.

(7) Območja z naravovarstvenim statusom zajemajo celotno občino in prekrivajo tudi naselja in njihove dele. Predvidena je revitalizacija večjih območij močvirnih travnikov na območju občine, in sicer ob avtocesti, kjer so določena območja nadomestnih habitatov (nadomestni habitat – Gospodsko v k.o. Brezovica in nadomestni habitat Hotiška gmajna v k.o. Mala Polana).

(8) Na območju Občine Velika Polana se razvijajo turistične točke, ki so že uveljavljene oziroma znane in urejene (Copekov mlin, gozdna učna pot, Sabolova domačija …) ter nove, ki dopolnjujejo obstoječe. V odprti krajini se urejajo tematske poti z namenom predstavitve naravne in kulturne krajine. Znotraj naselja se vzpodbujajo obnove zapuščenih domačij in se jih vključuje v turistično ponudbo. Naravne ali kulturne znamenitosti Občine Velika Polana se med sabo povežejo s turističnimi (kolesarskimi in peš) potmi ter opremijo s potrebno infrastrukturo.

(9) Pri načrtovanju območij turizma in rekreacije naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Spodbuja naj se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi. V območjih z naravnimi kakovostmi naj se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju. Spodbuja se prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture. Naravne vrednote se vključujejo v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi varstva narave (pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot).

(10) Pri razvoju krajin je treba upoštevati splošna določila varstva krajine s poudarkom na naslednjih usmeritvah:

– ohranjanje kulturne dediščine v prostoru – kulturne krajine in kakovostnih prostorskih struktur, ki ustvarjajo prepoznavnost krajine;

– ohranjati kulturni in simbolni pomen ter doživljajsko vrednost krajine, ki jo predstavljajo pestra kulturna krajina, arheološka, stavbna in naselbinska dediščina;

– ohranjati kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila;

– ohranjati strukturo urejenost prostora, način povezave z naselbinsko dediščino, ohranitev značilnega stika naselij in odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja;

– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo;

– ohranjati vidno privlačne dele krajine, vedut oziroma kvalitetnih pogledov na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine;

– pogled dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena;

– pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturnega in zgodovinskega okolja z dediščino ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo;

– na območju kulturne dediščine ali spomenikov ter njihovih vplivnih območij vzpodbujati dejavnosti, ki krepijo prepoznavnost območij kulturne dediščine;

– v kmetijskem in gozdnem prostoru upoštevati varstvene usmeritve in pogoje predvsem z vidika varstva arheološke dediščine in dediščinske kulturne krajine;

– upoštevati kulturno pomembne pojavne oblike naravnih prvin (voda, reliefa, vegetacije);

– izogibati se izkoriščanju naravnih surovin v območjih in v vplivnem območju enot kulturne dediščine;

– izogibati se gradnji večjih infrastrukturnih objektov v območju pomembnih prostorskih vizur;

– ohranjati oziroma revitalizirati (renaturirati) naravne krajinske prvine;

– upoštevati izdelane raziskave s področja krajinskih, arhitekturnih in etnoloških regij ter ustrezne predpise s področja varstva kulturne dediščine;

– upoštevati varstvene režime za posamezna področja kulturne dediščine;

– zagotavljati integriteto večjih odprtih površin ter urejati večja krajinska območja s celovitimi prostorskimi dokumenti.

(11) V vseh naseljih so že urejena rekreacijska območja kot zelena igrišča s pripadajočimi objekti. Ob vseh igriščih je načrtovana dodatna komunalna oprema ali gradnja spremljajočih objektov. V Veliki Polani se kot rekreacijska površina uporabljajo tudi šolska igrišča, ki se jih po potrebi poveča.

(12) Nova območja nelegalnih kopov za izkoriščanje proda in peska (gramoza) oziroma »gramoznice« se na območju Občine Velika Polana ne pojavljajo. Obstajajo trije manjši nelegalni kopi (opuščene gramoznice), ki so predvideni za sanacijo (brez izkoriščanja mineralnih surovin).

26. člen

(posebna območja)

(1) Posebna območja, ki so v Občini Velika Polana opredeljena kot kvalitetna in vredna območja, so območja varstva narave in območja kulturne dediščine. V teh območjih se ohranja obstoječe stanje, se jih v največji meri ohranja ali načrtuje v skladu z zahtevanimi režimi.

(2) Z načrtovanjem se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice, osamelci, gozdni pasovi), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst, pri tem se upošteva varstvene cilje PosVO SI5000010 Mura. V varovalnih gozdovih se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti.

(3) Krajine se varuje tako, da se:

– ohranja naravno prvobitnost in fiziografsko delovanje reke in manjših vodotokov v poplavnem svetu,

– ohranja obseg in kakovost ravninskih gozdov (Polanski log),

– ohranja mokrišča in travinje v dolinah in v ravnini (Dolinsko),

– ohranja linearne vegetacijske člene in posamezna drevesa,

– ohranja polikulturno kmetijstvo in parcelno zgradbo,

– ohranja tipične značilnosti poselitve v načinu gradnje in tradicionalne razmestitve objektov v prostoru; v ravnini obcestna gradnja.

(4) Del Polanskega loga je po Uredbi o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09) opredeljen kot gozdni rezervat z poudarjeno raziskovalno funkcijo. To so gozdovi, ki so zaradi svoje razvojne faze in dosedanjega razvoja izjemno pomembni za raziskovanje, proučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter kulturne dediščine.

(5) Z načrtovanjem prostorskih ureditev v krajini in pri izvajanju kmetijske dejavnosti se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst. Spodbuja se kmetijsko rabo zaraščajočih se kmetijskih površin, ohranja in ponovno se vzpostavi obmejke, živice in gozdne otoke. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov, ohranja se gozdne površine na kmetijskih območjih. Ohranja se priobalni pas vodotokov in vodnih površin.

(6) Pri zasnovi krajine se ohranja kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila. Dejavnosti se usmerja tako, da se ohranja kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto.

27. člen

(usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo)

(1) Ogrožena območja zaradi poplav oziroma območja, kjer je treba zagotavljati varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so poplavna območja ob potokih Ledava, Črnec, Črni potok in Libovija. Ob Lendavi je izgrajen obrambni nasip in se ga po potrebi sanira. Podatki o poplavnih območjih so podatki iz javnih evidenc in se jih obvezno uporabi pri občinskem prostorskem načrtu. Območje okrog Ledave je po namenski rabi kmetijsko in gozdno zemljišče in zanj ni predvidena sprememba rabe. Torej v območju niso predvideni gradbeni posegi, za katere bi območje predstavljalo nevarnost. Poplavna območja segajo ob potoku Črnec v naselje Veliko Polano. Na poplavnih območjih se prepove vse dejavnosti in vse posege, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Glede na stopnjo ogroženosti so lahko dopustni posegi, ki izhajajo iz podrobnejše namenske rabe ter posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. Na območju poplav iz Hidrološko-hidravlične presoje in kart poplavne nevarnosti za določitev poplavnih območji potoka Črnec – novelacija kart, Ljubljana, junij 2013 se dejavnosti izvajajo v skladu z omilitvenimi ukrepi. Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retencijske sposobnosti območja in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje retencijskih površin je možno ob zagotovitvi nadomestnih površin in izvedbi izravnalnih ukrepov. Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

(2) Zaradi ohranjanja ustreznih inundacijskih površin je potrebno območje naselja z okolico oziroma os SZ–JV še vedno ohranjati kot poplavno površino (predvsem JV del, ki že pri nizkih pretokih predstavlja zadrževalni prostor) in se izogibati nasutjem in umeščanju objektov, ki ovirajo poplavne tokove in vodi jemljejo razlivni volumen. Kolikor se posega v ta prostor je potrebno zagotoviti odvzete volumne. Zato se za dolgoročno zagotavljanje poplavne varnosti v Občini Velika Polana širitev razvoja dejavnosti prednostno usmerja izven izračunanih poplavnih območij in na že poseljena območja, ki ležijo na osi SV–JZ. Kolikor se želi izvajati nadaljnji razvoj občine na območju osi SZ–JV, je potrebno nove dejavnosti načrtovati na način, da se izogibamo utesnjevanju vodotoka, ki ima za posledico ozka grla in sekundarne poplavne tokove zato je potrebno pri novih posegih upoštevati vsaj tri načela, in sicer:

– pustiti prosto pot obstoječim poplavnim tokovom,

– izogibati se masovnemu širjenju dejavnosti in gradnji objektov znotraj poplavnih območij,

– nadomeščanje izgubljenih volumnov.

(3) Kljub temu, da je obstoječa gradnja je po večini dvignjena nad 100-letno vodo, so nekateri objekti poplavljeni, zato je na analiziranem območju potrebno zagotoviti strokovno podprtega procesa individualne zaščite posameznih izpostavljenih objektov. Zagotoviti se mora tudi sprotno čiščenje struge vodotoka, ki mora biti usklajeno z naravovarstveno službo. Dolgoročno pa se mora izvesti analizo celotnega povodja Črnca s čimer bi bili definirani najbolj primerni ukrepi za izboljšanje poplavnosti celotnega območja.

(4) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine, in sicer na prostih površinah ob čistilni napravi (v EUP MP 6), in sicer na območje izven poplavne nevarnosti oziroma preostale poplavne nevarnosti. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so v občini tri pokopališča, ki zagotavljajta dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na območju čistilne naprave, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak. Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so v osnovni šoli Velika Polana.

(5) V občini ni erozijskih območij ali območij, ogroženih zaradi škodljivega delovanja voda, tudi industrijskih območij, ki so potencialna območja tveganj industrijskih nesreč, ni.

(6) V Občini Velika Polana ni objektov ali območij za potrebe obrambe. V primeru načrtovanja nove in nadomestne infrastrukture za potrebe obrambe naj se zagotavljajo varnostni odmiki od naravovarstveno občutljivih območij (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij). Načrtovanje naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

7. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

28. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1) Osnovna namenska raba zemljišč je povzeta iz prostorskih sestavin planov Občine Velika Polana, dopolnjena z novimi spremembami namenske rabe. Deli se na stavna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in območja drugih zemljišč.

(2) Stavbna zemljišča so vsa zemljišča v poselitvenih območjih, to je v strnjenih naseljih, zaselkih in območjih posamičnih objektov. V izvedbenem delu prostorskega načrta se območja osnovne namenske rabe delijo na podrobnejšo namensko rabo glede na pretežnost rabe. Pri tem se upoštevajo naslednje usmeritve:

– naselja se opredelijo kot podeželska naselja z možnostjo ohranitve kmetijske dejavnosti;

– v naselju Velika Polana se podrobnejša namenska raba določi z upoštevanjem obstoječe namembnosti površin, pri tem se upošteva možnost razvoja urbanega centra naselja;

– proizvodne, obrtne, poslovne in druge dejavnosti se usmerjajo ob rob naselja Velika Polana;

– posebej se opredelijo območja namenjena rekreacijski in turistični dejavnosti.

(3) Kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, območja voda in območij drugih zemljišč se povzame iz prostorskih sestavinah planov Občine Velika ter smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora.

8. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

29. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih EUP glede na osnovno in podrobnejšo namensko rabo. EUP se določi glede na značilnosti prostora.

(2) Pri določanju pogojev za posege v prostor s upošteva objekte in območja kulturne dediščine in območja varstva narave ter druge režime.

30. člen

(koncept razvoja naselja Velika Polana)

(1) Koncept prostorskega razvoja občinskega središča:

– V območjih za stanovanja je treba zagotavljati kvalitetno zasnovo stanovanjske zazidave, s primerno gostoto in zadostnimi javnimi odprtimi površinami, ki omogočajo razmestitev objektov in ureditev površin za kvalitetno bivalno okolje in ki vzpodbujajo socialne stike.

Omogočena mora biti dostopnost do vseh potrebnih vsakodnevnih storitev (do centra naselja, zaposlitvenih območij in do zelenih površin).

– Območja družbene infrastrukture (centralne dejavnosti) so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.

– Eden od glavnih ciljev Občine Velika Polana je zagotoviti delovna mesta v domači občini, tako je v novi razporeditvi dejavnosti del zemljišč namenjenih za ureditve gospodarske cone, kjer bi se uredile proizvodne in poslovne dejavnosti.

– Občina Velika Polana spodbuja razvoj turizma na severozahodnem delu občinskega središča, kjer je predvidena ureditev turističnega območja.

– Znotraj naselja ni posebnih zelenih površina razen nogometnega igrišča, igrišč ob vzgojno izobraževalnih dejavnostih in pokopališče. V centralnem delu naselja se opredeli večja površina za parkovno ureditev. Ob obstoječem pokopališču se rezervira površine za razširitev pokopališča. Novo urejene kolesarske in peš poti se obsadijo z drevoredno drevnino. Posebno se obsadi predvidena gospodarska cona in turistične cone. Predvidena je tudi sanacija (brez izkoriščanja mineralnih surovin) območja nelegalnega kopa (opuščene gramoznice), ki so trenutno prepuščene naravni zarasti in nimajo opredeljene vsebine.

(2) Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa:

– Regionalne in lokalne ceste znotraj naselja bodo namenjene le lokalnemu in medkrajevnemu prometu. Ceste v naselju, se rekonstruirajo z ustreznejšimi površinami za pešce in kolesarje.

(3) Nove cestne povezave so načrtovane le do in na območju predvidene proizvodne cone in turističnega območja ter na območju novih stanovanjskih con, kjer bo s priključitvijo novih površin treba vzpostaviti prometne povezave za motorni, kolesarski in peš promet. V naselju se po potrebi uredi lokalni potniški promet znotraj občine vključno z avtobusnimi postajališči. Ob predvideni parkovni ureditvi v centralnem delu naselja se uredi avtobusno postajališče. Obstoječa parkirišča so pred občinsko upravo in zadovoljujejo potrebe po parkiranju tudi za ostale dejavnosti (trgovino, bife, cerkev …). Ob novih objektih je obvezna zagotovitev parkirnih mest.

(4) Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja:

– Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja temelji na obstoječi morfologiji naselja, ko stanovanjski objekti sledijo cestni infrastrukturi in tako ob razvejanih komunikacija tvorijo gručasto formo naselja. Kmetijski objekti se umeščajo v notranjost parcele.

– Centralni del se ohranja in je namenjen centralnim dejavnostim, kakor tudi stanovanjem. Dotrajani objekti se obnovijo ali nadomestijo z novimi, pri čemer se upošteva ulična gradbena linija.

– Na območju predvidene gospodarske cone se višine prilagajajo zahtevani tehnologiji. Prav tako se višji gabariti dovolijo na območju centralnega dela naselja, kjer so že starejši objekti višjih etažnosti.

– Pas ob potoku Črncu južno od gospodarske cone se ohranja kot zeleni prehod proti naselju. Na območju gospodarske cone se v največji možni meri ozelenijo nepozidane površine (parkirišča, robovi).

(5) Koncept zelenega sistema naselja:

Zeleni sistem v naselju Velika Polana tvorijo:

– rekreacijske površine,

– turistično območje,

– parkovne površine,

– vodotoki z obvodno vegetacijo,

– individualni vrtovi,

– manjše gozdne površine in

– kolesarske steze in pešpoti.

Obstoječi in predvideni zeleni elementi znotraj vasi se povezujejo z okoliško krajino preko rekreacijskih, turističnih in športnih dejavnosti. Občina v svojem centralnem delu načrtuje zeleno površino javnega značaja, kjer bo parkovna ureditev.

(6) Koncept prostorskih ureditev v zvezi z varstvom okolja:

– Na območju gospodarske cone se načrtuje manj agresivno proizvodnjo. Tudi v gospodarski coni in ostalih predvidenih območjih se morajo posamezni onesnaževalci opremiti z najsodobnejšo tehnologijo. Gospodarsko cono, turistično območje in tudi stanovanjske soseske se izdatno obsadi.

– Na področju komunalne opremljenosti se reši odvajanje meteornih voda z utrjenih površin s ponikanjem in odvodom v bližnje potoke.

– Čiščenje komunalnih odplak je urejeno, vsak nov objekt se priključi na javno kanalizacijo. Kolikor to ni možno, mora investitor zagotoviti čiščenje odpadne vode v skladu z veljavnimi predpisi.

(7) Lokalni energetski koncept:

– V naselju, kjer se že izkoriščajo vsi možni energetski viri, se še naprej spodbuja iskanje alternativnih virov, kot so geotermalna energija, energija biomase, pridelava energetskih rastlin in drugih obnovljivih virov energije.

– Pri gradnji novih objektov se upošteva sodoben način gradnje s poudarkom na racionalnejši rabi energije, toplotni sanaciji stavb, varčevanju in izločitev virov, ki prekomerno onesnažujejo okolje in izrabi obnovljivih virov energije (sončne, biomaso …).

(8) Koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo:

– Vsa cestna infrastruktura se po potrebi obnavlja. Nove cestne povezave se načrtujejo za povezovanje manjših območij znotraj naselij, kjer je predvidena zapolnitev praznih vrzeli.

– Skozi naselje je speljana kolesarska povezava. Uredijo se tudi rekreacijske in druge tematske turistične poti.

– Ohranja se medkrajevni javni potniški promet, novih prog in notranjega prometa občina ne načrtuje. Urejeno je avtobusno postajališče v centralnem delu naselja.

– Novi energetski vodi znotraj naselja se bodo gradili na območjih širitve stavbnih zemljišč, na obstoječih stavbnih zemljiščih se posodablja in vzdržuje obstoječo elektroenergetsko mrežo.

– Za oskrbo z zdravo pitno vodo se Občina Velika Polana vključuje v sistem regionalnega vodovoda. Sanira se obstoječe vodovodno omrežje in ohranja kot občinski vodni vir. V naselju se ustrezno reši odvod meteornih odpadnih voda.

(9) Koncept podrobnejše namenske rabe:

Podrobnejša namenska raba se je v naselju določila na podlagi sedanje pretežne rabe in na podlagi načrtovane razmestitve dejavnosti. Ohrani se osnovna delitev na centralni del, stanovanjski del, rekreacijske površine, prometne površine, okoljska infrastruktura, zelene površine ter na robu naselja gospodarska cona.

III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA

1. Enote urejanja prostora

31. člen

(enote urejanja prostora)

(1) Enote urejanja in podenote urejanja prostora so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. Enote urejanja prostora so posamezna območja v občinskem središču Velika Polana, območja v strnjenih naseljih Mala Polana, Brezovica z njunimi zaselki ter ostala območja stavbnih zemljišč (zelene površine, državni prostorski načrti …). Posebne enote urejanja prostora so območja krajine, deljene po režimih. V vsaki prostorski enoti je določena podrobnejša namenska raba prostora ter prostorski izvedbeni pogoji.

(2) Pregled enot urejanja prostora v Občini Velika Polana:

1.1 Enote urejanja prostora v Občini Velika Polana

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

| Oznaka |    Ime      |  Podrobnejša | Režimi* v|   Način   | PIP |

| enote /|  enote /    | namenska raba|  enoti / |  urejanja |  v  |

|podenote| podenote    |    enote /   | podenoti | in faktor |členu|

|        |             |   podenote   |          |zazidanosti|     |

|        |             |   urejanja   |          |           |     |

|        |             |   prostora   |          |           |     |

+------------------------------------------------------------------+

|Brezovica                                                         |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|BR 1    |Velika       |SK-površine   |› HMO     |CD – 0,6   |33.  |

|        |Brezovica    |podeželskega  |          |           |člen |

|        |             |naselja       |          |           |     |

|        |             |CD-druga      |          |           |     |

|        |             |območja       |          |           |     |

|        |             |centralnih    |          |           |     |

|        |             |dejavnosti    |          |           |     |

|        |             |PC-površine   |          |           |     |

|        |             |cest          |          |           |     |

|        |             |VC-celinske   |          |           |     |

|        |             |vode          |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|BR 2    |Velika       |SK-površine   |› HMO     |           |33.  |

|        |Brezovica-   |podeželskega  |          |           |člen |

|        |­zaselek     |naselja       |          |           |     |

|        |             |PC-površine   |          |           |     |

|        |             |cest          |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|BR 3    |Mala         |SK-površine   |› HMO     |           |33.  |

|        |Brezovica    |podeželskega  |          |           |člen |

|        |             |naselja       |          |           |     |

|        |             |PC-površine   |          |           |     |

|        |             |cest          |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|BR 4    |Pokopališče  |ZK-pokopališče|› HMO     |           |35.  |

|        |Brezovica    |CD-druga      |          |           |člen |

|        |             |območja       |          |           |     |

|        |             |centralnih    |          |           |     |

|        |             |dejavnosti    |          |           |     |

+------------------------------------------------------------------+

|Mala Polana                                                       |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 1    |Mala         |SK-površine   |› NV      |CU – 0,6   |33.  |

|        |Polana –     |podeželskega  |območje   |           |člen |

|        |Bukovje      |naselja       |(Evid.    |           |     |

|        |(stara       |CU-osrednja   |št.: 1008)|           |     |

|        |šola)        |območja       |› HMO     |           |     |

|        |             |centralnih    |          |           |     |

|        |             |dejavnosti    |          |           |     |

|        |             |PC-površine   |          |           |     |

|        |             |cest          |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 2    |Mačkovci     |SK-površine   |› KD      |           |33.  |

|        |             |podeželskega  |(Ešd:     |           |člen |

|        |             |naselja       |3471,     |           |     |

|        |             |PC-površine   |16179,    |           |     |

|        |             |cest          |23806,    |           |     |

|        |             |              |23807,    |           |     |

|        |             |              |23808),   |           |     |

|        |             |              |› NV      |           |     |

|        |             |              |območje   |           |     |

|        |             |              |(Evid.    |           |     |

|        |             |              |št.: 6956)|           |     |

|        |             |              |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(Pm,Ps,Pp)|           |     |

|        |             |              |› HMO     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 2/1  |Mačkovci     |SK-površine   |› POPLAVE |           |33.  |

|        |             |podeželskega  |(Pm, Ps,  |           |člen |

|        |             |naselja       |Pp)       |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 2/2  |Mačkovci     |SK-površine   |› POPLAVE |           |33.  |

|        |             |podeželskega  |(Pm, Ps)  |           |člen |

|        |             |naselja       |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 2/3  |Mačkovci     |SK-površine   |› POPLAVE |           |33.  |

|        |             |podeželskega  |(Pm, Ps,  |           |člen |

|        |             |naselja       |Pp)       |           |     |

|        |             |PC-površine   |› HMO     |           |     |

|        |             |cest          |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 2/4  |Mačkovci     |SK-površine   |› POPLAVE |           |33.  |

|        |             |podeželskega  |(Pp)      |           |člen |

|        |             |naselja       |› HMO     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 2/5  |Mačkovci     |SK-površine   |› POPLAVE |           |33.  |

|        |             |podeželskega  |(Pm, Ps,  |           |člen |

|        |             |naselja       |Pp)       |           |     |

|        |             |              |› HMO     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 2/6  |Mačkovci     |SK-površine   |› POPLAVE |           |33.  |

|        |             |podeželskega  |(Pm, Pp)  |           |člen |

|        |             |naselja       |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 2/7  |Mačkovci     |SK-površine   |› POPLAVE |           |33.  |

|        |             |podeželskega  |(Pm, Pp)  |           |člen |

|        |             |naselja       |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 2/8  |Mačkovci     |SK-površine   |› NV      |           |33.  |

|        |             |podeželskega  |območje   |           |člen |

|        |             |naselja       |(Evid.    |           |     |

|        |             |              |št.: 6956)|           |     |

|        |             |              |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(Pm, Ps,  |           |     |

|        |             |              |Pp)       |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 3    |Kramarove    |SK-površine   |› POPLAVE |           |33.  |

|        |hiše         |podeželskega  |(Pm, Pp)  |           |člen |

|        |             |naselja       |› HMO     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 4    |Pokopališče  |ZK-pokopališče|› HMO     |           |35.  |

|        |Mala         |CD-druga      |          |           |člen |

|        |Polana       |območja       |          |           |     |

|        |(vežica,     |centralnih    |          |           |     |

|        |Parkirišče)  |dejavnosti    |          |           |     |

|        |             |PO-ostale     |          |           |     |

|        |             |prometne      |          |           |     |

|        |             |površine      |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 5    |Obrtna       |IG-gospodarska|› NV      |OPPN       |42.  |

|        |cona Mala    |cona          |območje   |IG – 0,8   |člen |

|        |Polana       |VC-celinske   |(Evid.    |           |     |

|        |             |vode          |št.: 6956)|           |     |

|        |             |              |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(Pm, Ps,  |           |     |

|        |             |              |Pp)       |           |     |

|        |             |              |› HMO     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 6    |Čistilna     |O-območja     |› NV      |           |40.  |

|        |naprava      |okoljske      |območje   |           |člen |

|        |             |infrastrukture|(Evid.    |           |     |

|        |             |VC-celinske   |št.: 6956)|           |     |

|        |             |vode          |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(Pm, Ps,  |           |     |

|        |             |              |Pp)       |           |     |

|        |             |              |› HMO     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 7    |Obrtna       |IG-gospodarska|› POPLAVE |OPPN       |42.  |

|        |cona Mala    |cona          |(Pm, Ps,  |IG, IK – 08|člen |

|        |Polana       |IK –          |Pp)       |           |     |

|        |             |intenzivna    |› HMO     |           |     |

|        |             |kmetijska     |          |           |     |

|        |             |proizvodnja   |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 8    |Kmetijska    |K1 najboljša  |› POPLAVE |           |41.  |

|        |zemljišča    |kmetijska     |(Pm, Ps,  |           |člen |

|        |ob           |zemljišča     |Pp)       |           |     |

|        |gospodarski  |              |› HMO     |           |     |

|        |coni         |              |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 9    |Žaligove     |SK-površine   |› POPLAVE |           |33.  |

|        |hiše         |podeželskega  |(Pp)      |           |člen |

|        |             |naselja       |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 10   |Copekov      |BT-površine za|› KD      |OPPN       |42.  |

|        |mlin         |turizem       |(Ešd:     |BT – 0,6   |člen |

|        |             |PC-površine   |1173)     |           |     |

|        |             |cest          |› NV      |           |     |

|        |             |              |območje   |           |     |

|        |             |              |(Evid.    |           |     |

|        |             |              |št.: 1008,|           |     |

|        |             |              |6956)     |           |     |

|        |             |              |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(Pm, Ps,  |           |     |

|        |             |              |Pp)       |           |     |

|        |             |              |› HMO     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 12   |Turistično   |CU-osrednja   |› POPLAVE |OPPN       |42.  |

|        |območje      |območja       |(Pm, Pp)  |BT- 0,6    |člen |

|        |             |centralnih    |› HMO     |           |     |

|        |             |dejavnosti    |          |           |     |

|        |             |BT-površine za|          |           |     |

|        |             |turizem       |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 13   |Mačkovci     |SK-površine   |› NV      |           |33.  |

|        |             |podeželskega  |območje   |           |člen |

|        |             |naselja       |(Evid.    |           |     |

|        |             |PC-površine   |št.: 6956)|           |     |

|        |             |cest          |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(Pm, Ps,  |           |     |

|        |             |              |Pp)       |           |     |

|        |             |              |› HMO     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|MP 14   |Mačkovci     |SK-površine   |› KD      |CD – 0,6   |33.  |

|        |(GD,         |podeželskega  |(Ešd:     |           |člen |

|        |kapela)      |naselja       |3471,     |           |     |

|        |             |PC-površine   |23807)    |           |     |

|        |             |cest          |› POPLAVE |           |     |

|        |             |CD-druga      |(Pm, Ps,  |           |     |

|        |             |območja       |Pp)       |           |     |

|        |             |centralnih    |› HMO     |           |     |

|        |             |dejavnosti    |          |           |     |

+------------------------------------------------------------------+

|Velika Polana                                                     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|VP 1    |Šola         |CD-druga      |› POPLAVE |           |34.  |

|        |             |območja       |(Pm, Ps,  |           |člen |

|        |             |centralnih    |Pp)       |           |     |

|        |             |dejavnosti    |          |           |     |

|        |             |PC-prometne   |          |           |     |

|        |             |površine      |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|VP 2    |Igrišče      |BC-športni    |› KD      |BC – 0,6   |37.  |

|        |(asfaltno    |center        |(Ešd:     |           |člen |

|        |in zeleno    |PC-površine   |1147),    |           |     |

|        |igrišče)     |cest          |› NV      |           |     |

|        |             |              |območje   |           |     |

|        |             |              |(Ešd.:    |           |     |

|        |             |              |6956)     |           |     |

|        |             |              |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(Pm, Ps,  |           |     |

|        |             |              |Pp)       |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|VP 3    |Mežnar       |SK-površine   |› KD      |           |33.  |

|        |(stanovanjsko|podeželskega  |(Ešd:     |           |člen |

|        |območje)     |naselja       |1147)     |           |     |

|        |             |K2-druga      |› POPLAVE |           |     |

|        |             |kmetijska     |(Pm, Ps,  |           |     |

|        |             |zemljišča     |Pp)       |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|VP 4    |Centralne    |CU-osrednja   |› KD      |           |34.  |

|        |dejavnosti   |območja       |(Ešd:     |           |člen |

|        |             |centralnih    |1147)     |           |     |

|        |             |dejavnosti    |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|VP 5    |»Turistično  |BT-površine za|› NV      |OPPN       |42.  |

|        |območje«     |turizem       |območje   |BT – 0,6   |člen |

|        |             |K2-druga      |(Evid.    |           |     |

|        |             |kmetijska     |št.: 6956)|           |     |

|        |             |zemljišča     |› HMO     |           |     |

|        |             |              |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(Pm, Ps,  |           |     |

|        |             |              |Pv, Pp in |           |     |

|        |             |              |ARSO)     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|VP 6    |Park in      |ZP-park       |› KD      |           |38.  |

|        |avtobusna    |PO-ostale     |(Ešd:     |           |člen |

|        |postaja      |prometne      |1147)     |           |     |

|        |             |površine      |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(Pp)      |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|VP 7    |Pokopališče  |ZK-pokopališče|› KD      |           |35.  |

|        |Velika       |CD-druga      |(Ešd:     |           |člen |

|        |Polana       |območja       |1147)     |           |     |

|        |(vežica)     |centralnih    |          |           |     |

|        |             |dejavnosti    |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|VP 8    |Zadruga      |CU-osrednja   |› NV      |           |34.  |

|        |             |območja       |območje   |           |člen |

|        |             |centralnih    |(Evid.    |           |     |

|        |             |dejavnosti    |št.: 6956)|           |     |

|        |             |              |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(Pm, Ps,  |           |     |

|        |             |              |Pp)       |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|VP 9    |Dom za       |SB-           |          |           |34.  |

|        |ostarele     |stanovanjske  |› VVO –   |           |člen |

|        |in GD        |površine za   |občinski  |           |     |

|        |             |posebne namene|nivo (3.  |           |     |

|        |             |CU-osrednja   |pas)      |           |     |

|        |             |območja       |› POPLAVE |           |     |

|        |             |centralnih    |(Pm, Ps)  |           |     |

|        |             |dejavnosti    |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|VP 10   |Center –     |CU-osrednja   |› KD      |           |34.  |

|        |občina,      |območja       |(Ešd:     |           |člen |

|        |cerkev,      |centralnih    |1147,     |           |     |

|        |župnija,     |dejavnosti    |19857)    |           |     |

|        |trgovine,    |PC-površine   |› VVO –   |           |     |

|        |parkirišče   |cest          |občinski  |           |     |

|        |             |PO-ostale     |nivo      |           |     |

|        |             |prometne      |(3. pas)  |           |     |

|        |             |površine      |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(Pm, Ps,  |           |     |

|        |             |              |Pp)       |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|        |Centralna    |CU-osrednja   |› KD      |           |34.  |

|VP 10/1 |dejavnost    |območja       |(Ešd:     |           |člen |

|        |in obrt      |centralnih    |1147),    |           |     |

|        |             |dejavnosti    |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(Pm, Pp)  |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|VP 11   |»Gospodarska |IG-gospodarska|› NV      |           |36.  |

|        |cona«        |cona          |območje   |           |člen |

|        |Velika       |PC-površine   |(Ešd.:    |           |     |

|        |Polana       |cest          |7408)     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|VP 12   |Soseska      |SSm-mešane    |/         |OPPN       |42.  |

|        |Gornji       |stanovanjske  |          |SS – 0,4   |člen |

|        |Konec        |površine      |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|VP 14   |Nelegalni    |ZD-druge      |› NV      |           |39.  |

|        |kop –        |urejene zelene|območje   |           |člen |

|        |opuščena     |površine      |(Ešd.:    |           |     |

|        |gramoznica   |              |7408)     |           |     |

|        |             |              |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(ARSO)    |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|VP 15   |Naselje      |SK-površine   |› KD      |CU – 0,6   |33.  |

|        |Velika       |podeželskega  |(Ešd: 801,|           |člen |

|        |Polana –     |naselja       |1172,     |           |     |

|        |zahod        |CU-osrednja   |23816,    |           |     |

|        |             |območja       |1147)     |           |     |

|        |             |centralnih    |› NV      |           |     |

|        |             |dejavnosti    |območje   |           |     |

|        |             |PC-površine   |(Evid.    |           |     |

|        |             |cest,         |št.: 6956,|           |     |

|        |             |K2-druga      |7408)     |           |     |

|        |             |kmetijska     |› POPLAVE |           |     |

|        |             |zemljišča     |(Pm, Ps,  |           |     |

|        |             |              |Pv, Pp in |           |     |

|        |             |              |ARSO)     |           |     |

|        |             |              |› HMO     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|VP 16   |Naselje      |SK-površine   |› KD      |           |33.  |

|        |Vzhod        |podeželskega  |(Ešd:     |           |člen |

|        |             |naselja       |1147)     |           |     |

|        |             |PC-površine   |› NV      |           |     |

|        |             |cest          |območje   |           |     |

|        |             |K2-druga      |(Evid.    |           |     |

|        |             |kmetijska     |št.: 6956)|           |     |

|        |             |zemljišča     |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(Pm, Ps,  |           |     |

|        |             |              |Pp)       |           |     |

|        |             |              |› HMO     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|VP 16/1 |Naselje      |SK-površine   |› POPLAVE |           |33.  |

|        |vzhod –      |podeželskega  |(Pm, Ps,  |           |člen |

|        |poplavno     |naselja       |Pp)       |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|VP 17   |Naselje      |SK-površine   |› NV      |           |33.  |

|        |Jug          |podeželskega  |območje   |           |člen |

|        |             |naselja       |(Evid.    |           |     |

|        |             |PC-površine   |št.: 7408)|           |     |

|        |             |cest          |› VVO –   |           |     |

|        |             |              |občinski  |           |     |

|        |             |              |nivo      |           |     |

|        |             |              |(3.pas)   |           |     |

|        |             |              |› HMO     |           |     |

|        |             |              |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(Pm, Ps,  |           |     |

|        |             |              |Pp)       |           |     |

+------------------------------------------------------------------+

|Odprta krajina                                                    |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 1 –  |Nadomestni   |K1-najboljša  |› NV      |DPA – AC-  |43.  |

|DPA     |habitat-     |kmetijska     |območje   |Beltinci–  |člen |

|        |Gospodarsko/ |zemljišča     |(Evid.    |Lendava    |     |

|        |Brezovica    |G-gozdna      |št.: 6955)|(Uradni    |     |

|        |             |zemljišča     |› HMO     |list RS,   |     |

|        |             |              |› DPA     |št. 37/05) |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 2 –  |Gospodsko    |PC-površine   |› KD      |DPA – AC-  |43.  |

|DPA     |–            |cest          |(Ešd:     |Beltinci–  |člen |

|        |Brezovica    |              |28331)    |Lendava    |     |

|        |             |              |› NV      |(Uradni    |     |

|        |             |              |območje   |list RS,   |     |

|        |             |              |(Evid.    |št. 37/05) |     |

|        |             |              |št.: 6955)|           |     |

|        |             |              |› DPA     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 3 –  |Nadomestni   |K1-najboljša  |› NV      |DPA – AC-  |43.  |

|DPA     |habitat-     |kmetijska     |območje   |Beltinci–  |člen |

|        |Hotiška      |zemljišča     |(Evid.    |Lendava    |     |

|        |gmajna       |              |št.: 7409)|(Uradni    |     |

|        |             |              |› POPLAVE |list RS,   |     |

|        |             |              |(Pp in    |št. 37/05) |     |

|        |             |              |ARSO)     |           |     |

|        |             |              |› HMO     |           |     |

|        |             |              |› DPA     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 4 –  |Nadomestni   |              |          |DPA – AC-  |43.  |

|DPA     |abitat-      |K1-najboljša  |› PP      |Beltinci–  |člen |

|        |Stare        |kmetijska     |(Murska   |Lendava    |     |

|        |             |zemljišča     |depresija)|(Uradni    |     |

|        |             |VC-celinske   |› POPLAVE |list RS,   |     |

|        |             |vode          |(ARSO)    |št. 37/05) |     |

|        |             |              |› HMO     |in DPA – DV|     |

|        |             |              |› DPA     |110 kV -   |     |

|        |             |              |          |MS–Lendava |     |

|        |             |              |          |(Uradni    |     |

|        |             |              |          |list RS,   |     |

|        |             |              |          |št. 102/08)|     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 5 –  |Cimerov      |G-gozdna      |› NV      |DPA – DV   |43.  |

|DPA     |gozd         |zemljišča     |območje   |110 kV -   |člen |

|        |             |VC-celinske   |(Evid.    |MS–Lendava |     |

|        |             |vode          |št.: 1008)|(Uradni    |     |

|        |             |              |› POPLAVE |list RS,   |     |

|        |             |              |(ARSO)    |št. 102/08)|     |

|        |             |              |› HMO     |           |     |

|        |             |              |› DPA     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 6 –  |Baronovo-    |G-gozdna      |› NV      |DPA – DV   |43.  |

|DPA     |Stare        |zemljišča     |območje   |110 kV -   |člen |

|        |             |K1-najboljša  |(Evid.    |MS–Lendava |     |

|        |             |kmetijska     |št.: 1008)|(Uradni    |     |

|        |             |zemljišča     |› POPLAVE |list RS,   |     |

|        |             |PC-površine   |(ARSO)    |št. 102/08)|     |

|        |             |cest,         |› HMO     |           |     |

|        |             |VC-celinske   |› DPA     |           |     |

|        |             |vode          |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 7 –  |Nadomestni   |VC-celinske   |› PP      |DPA – AC-  |43.  |

|DPA     |habitat-     |vode          |(Murska   |Beltinci–  |člen |

|        |Ledava       |              |depresija)|Lendava    |     |

|        |             |              |› POPLAVE |(Uradni    |     |

|        |             |              |(ARSO)    |list RS,   |     |

|        |             |              |› DPA     |št. 37/05) |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 8 –  |Cimerov      |PC-površine   |› NV      |DPA – AC-  |43.  |

|DPA     |gozd-        |cest          |območje   |Beltinci–  |člen |

|        |Ledava       |              |(Evid.    |Lendava    |     |

|        |             |              |št.: 1008)|(Uradni    |     |

|        |             |              |› DPA     |list RS,   |     |

|        |             |              |          |št. 37/05) |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 9 –  |Cimerov      |PC-površine   |› NV      |DPA – AC-  |43.  |

|DPA     |gozd-­sevr   |cest          |območje   |Beltinci–  |člen |

|        |             |              |(Evid.    |Lendava    |     |

|        |             |              |št.: 1008)|(Uradni    |     |

|        |             |              |› DPA     |list RS,   |     |

|        |             |              |          |št. 37/05) |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 10 – |Cimerov      |PC-površine   |› NV      |DPA – AC-  |43.  |

|DPA     |gozd-jug     |cest          |območje   |Beltinci–  |člen |

|        |             |              |(Evid.    |Lendava    |     |

|        |             |              |št.: 1008)|(Uradni    |     |

|        |             |              |› DPA     |list RS,   |     |

|        |             |              |          |št. 37/05) |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 11 – |Polanski     |PC-površine   |› NV      |DPA – AC-  |43.  |

|DPA     |log          |cest          |območje   |Beltinci – |člen |

|        |             |              |(Evid.    |Lendava    |     |

|        |             |              |št.: 1008)|(Uradni    |     |

|        |             |              |› DPA     |list RS,   |     |

|        |             |              |          |št. 37/05) |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 12 – |Cimerov      |PC-površine   |› NV      |DPA – AC-  |43.  |

|DPA     |gozd         |cest          |območje   |Beltinci–  |člen |

|        |             |              |(Evid.    |Lendava    |     |

|        |             |              |št.: 1008)|(Uradni    |     |

|        |             |              |› DPA     |list RS,   |     |

|        |             |              |          |št. 37/05) |     |

|        |             |              |          |in         |     |

|        |             |              |          |DPA – DV   |     |

|        |             |              |          |110 kV -   |     |

|        |             |              |          |MS–Lendava |     |

|        |             |              |          |(Uradni    |     |

|        |             |              |          |list RS,   |     |

|        |             |              |          |št. 102/08)|     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 13   |VVO-         |A-površine    |› KD      |           |41.  |

|        |Zajetje      |razpršene     |(Ešd:1147)|           |člen |

|        |Gabrje       |poselitve     |› NV      |           |     |

|        |             |G-gozdna      |območje   |           |     |

|        |             |zemljišča     |(Evid.    |           |     |

|        |             |K1-najboljša  |št.: 7408)|           |     |

|        |             |kmetijska     |› VVO –   |           |     |

|        |             |zemljišča     |občinski  |           |     |

|        |             |K2-druga      |nivo      |           |     |

|        |             |kmetijska     |(3. pas)  |           |     |

|        |             |zemljišča     |› POPLAVE |           |     |

|        |             |PC-površine   |(Pm, Pp in|           |     |

|        |             |cest          |ARSO)     |           |     |

|        |             |VC-celinske   |› HMO     |           |     |

|        |             |vode          |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 14   |VVO-         |A-površine    |› NV      |           |41.  |

|        |Zajetje      |razpršene     |območje   |           |člen |

|        |Kapca        |poselitve     |(Evid. št:|           |     |

|        |             |G-gozdna      |7408)     |           |     |

|        |             |zemljišča     |› VVO –   |           |     |

|        |             |K1-najboljša  |občinski  |           |     |

|        |             |kmetijska     |nivo      |           |     |

|        |             |zemljišča     |(3. pas)  |           |     |

|        |             |PC-površine   |› POPLAVE |           |     |

|        |             |cest          |(ARSO)    |           |     |

|        |             |VC-celinske   |› HMO     |           |     |

|        |             |vode          |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 15   |VVO-         |K1-najboljša  |› VVO –   |           |41.  |

|        |Zajetje      |kmetijska     |občinski  |           |člen |

|        |Hotiza       |zemljišča     |nivo      |           |     |

|        |             |VC-celinske   |(3. pas)  |           |     |

|        |             |vode          |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(ARSO)    |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 16   |Krajina-     |A-površine    |› KD      |           |41.  |

|        |Občina       |razpršene     |(Ešd:     |           |člen |

|        |             |poselitve     |1103,     |           |     |

|        |             |G-gozdna      |1129,     |           |     |

|        |             |zemljišča     |1136,     |           |     |

|        |             |K1-najboljša  |1173,     |           |     |

|        |             |kmetijska     |16179,    |           |     |

|        |             |zemljišča     |22223,    |           |     |

|        |             |K2-druga      |28331),   |           |     |

|        |             |kmetijska     |› NV      |           |     |

|        |             |zemljišča     |območje   |           |     |

|        |             |PC-površine   |(Evid.    |           |     |

|        |             |cest          |št.: 1008,|           |     |

|        |             |VC-celinske   |7313,     |           |     |

|        |             |vode          |7408,     |           |     |

|        |             |O – okoljska  |7409)     |           |     |

|        |             |infrastruktura|› NV      |           |     |

|        |             |              |(Evid.    |           |     |

|        |             |              |št.: 6995)|           |     |

|        |             |              |› PP      |           |     |

|        |             |              |(Murska   |           |     |

|        |             |              |depresija)|           |     |

|        |             |              |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(Pm, Ps,  |           |     |

|        |             |              |Pv, Pp in |           |     |

|        |             |              |ARSO      |           |     |

|        |             |              |› HMO     |           |     |

|        |             |              |› GOZDNI  |           |     |

|        |             |              |REZERVAT  |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 17   |Krajina-     |G-gozdna      |› NV      |           |41.  |

|        |Cimerov      |zemljišča     |območje   |           |člen |

|        |gozd         |              |(Evid.    |           |     |

|        |             |              |št.: 1008)|           |     |

|        |             |              |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(ARSO)    |           |     |

|        |             |              |› HMO     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 18   |Krajina-     |G-gozdna      |› NV      |           |41.  |

|        |Ledava       |zemljišča     |območje   |           |člen |

|        |             |VC-celinske   |(Evid.    |           |     |

|        |             |vode          |št.: 1008)|           |     |

|        |             |              |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(ARSO)    |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 19   |Krajina-     |G-gozdna      |› NV      |           |41.  |

|        |Ledava-      |zemljišča     |območje   |           |člen |

|        |Baronovo     |K1-najboljša  |(Evid.    |           |     |

|        |             |kmetijska     |št.: 1008)|           |     |

|        |             |zemljišča     |› POPLAVE |           |     |

|        |             |PC-površine   |(ARSO)    |           |     |

|        |             |cest          |› HMO     |           |     |

|        |             |VC-celinske   |          |           |     |

|        |             |vode          |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 20   |Krajina-     |K1-najboljša  |/         |           |41.  |

|        |Velika       |kmetijska     |          |           |člen |

|        |Polana       |zemljišča     |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 21   |Krajina-     |G-gozdna      |› NV      |           |41.  |

|        |Libovija     |zemljišča     |območje   |           |člen |

|        |             |K1-najboljša  |(Evid.    |           |     |

|        |             |kmetijska     |št.: 1431)|           |     |

|        |             |zemljišča     |› POPLAVE |           |     |

|        |             |PC-površine   |(ARSO)    |           |     |

|        |             |cest          |› HMO     |           |     |

|        |             |VC-celinske   |          |           |     |

|        |             |vode          |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 22   |Krajina      |K1-najboljša  |› NV      |           |41.  |

|        |             |kmetijska     |območje   |           |člen |

|        |             |zemljišča     |(Evid.    |           |     |

|        |             |VC-celinske   |št.: 6956)|           |     |

|        |             |vode          |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(Pm, Ps)  |           |     |

|        |             |              |› HMO     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 23   |Krajina      |K1-najboljša  |› NV      |           |41.  |

|        |             |kmetijska     |območje   |           |člen |

|        |             |zemljišča     |(Evid.    |           |     |

|        |             |VC-celinske   |št.: 6956)|           |     |

|        |             |vode          |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(Pm, Ps,  |           |     |

|        |             |              |Pp)       |           |     |

|        |             |              |› HMO     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 24   |Krajina      |K1-najboljša  |› POPLAVE |           |41.  |

|        |             |kmetijska     |(Pm, Ps,  |           |člen |

|        |             |zemljišča     |Pp)       |           |     |

|        |             |K2-druga      |› HMO     |           |     |

|        |             |kmetijska     |          |           |     |

|        |             |zemljišča     |          |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 25   |Krajina      |K2-druga      |› NV      |           |41.  |

|        |             |kmetijska     |območje   |           |člen |

|        |             |zemljišča     |(Evid.    |           |     |

|        |             |G-gozdna      |št.: 6956)|           |     |

|        |             |zemljišča     |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(Pm, Ps,  |           |     |

|        |             |              |Pp)       |           |     |

|        |             |              |› HMO     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 26   |Krajina      |K1-najboljša  |› POPLAVE |           |41.  |

|        |             |kmetijska     |(Pm, Ps,  |           |člen |

|        |             |zemljišča     |Pp)       |           |     |

|        |             |              |› HMO     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 27 - |Krajina –    |K1-najboljša  |› NV      |DPA – DV   |43.  |

|DPA     |DPA          |kmetijska     |območje   |2x400 kV   |člen |

|        |             |zemljišča     |(Evid.    |Cirkovce – |     |

|        |             |G-gozdna      |št.: 7408)|Pince      |     |

|        |             |zemljišča     |› VVO –   |(Uradni    |     |

|        |             |PC-površine   |občinski  |list RS,   |     |

|        |             |cest          |nivo      |št. 55/12) |     |

|        |             |VC-celinske   |(3.pas)   |           |     |

|        |             |vode          |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(ARSO)    |           |     |

|        |             |              |› HMO     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

|EU 28   |VVO-         |K1-najboljša  |› NV      |           |41.  |

|        |Zajetje      |kmetijska     |območje   |           |člen |

|        |Kapca        |zemljišča     |(Evid.    |           |     |

|        |             |G-gozdna      |št.: 7408)|           |     |

|        |             |zemljišča     |› VVO -   |           |     |

|        |             |PC-površine   |občinski  |           |     |

|        |             |cest          |nivo (3.  |           |     |

|        |             |VC-celinske   |pas)      |           |     |

|        |             |vode          |› POPLAVE |           |     |

|        |             |              |(ARSO)    |           |     |

|        |             |              |› HMO     |           |     |

+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+

1. Opomba: Varstveni režimi in raziskovalna območja, kot so ekološko pomembno območje – EPO, posebno varstveno območje Natura 2000, raziskovalni prostor Murska depresija se nahajajo na celotnem območju Občine Velika Polana in zato niso posebej navedeni v tabeli.

2. Opombe za kratice v stolpcu Režimi v enoti / podenoti: KD – območja in objekti nepremične kulturne dediščine z evidenčno številko, NV in NV – območje – naravne vrednote z evidenčno številko, VVO – občinski nivo (3. pas) – vodovarstveno območje, POPLAVE (ARSO) – poplavna območja določena na podlagi opozorilne karte poplav, ki jo vodi Agencija RS za okolje, POPLAVE – Pm, Ps, Pv, Pp so kratice razredov poplavne nevarnosti, ki so bili določeni z poplavno študijo, navedene kratice pomenijo: Pm – območje majhne nevarnosti, Ps – območje srednje nevarnosti, Pv – območje velike nevarnosti in Pp – območje preostale nevarnosti, HMO – izvedene hidromelioracije, DPA – območje državnih prostorskih aktov, PP – pridobivalni prostor Murska depresija, GOZDNI REZERVAT – območje gozdnega rezervata.

(3) Za posamezne enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) so določeni podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki so navedeni v poglavju 2.0 za vsa naselja in odprto krajino in v poglavju 3.0 za območja državnih in občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

(4) Ta odlok v 4.0., 5.0 in 6.0 poglavju določa skupne prostorske izvedbene pogoje (v nadaljevanju: PIP).

(5) Poleg PIP-ov, ki veljajo za posamezno EUP ali namensko rabo posebej, veljajo za vse posege v prostor tudi skupni prostorsko izvedbeni pogoji iz tega odloka razen, če je s PIP-i v členih odloka za posamezno območje ali poseg ni določeno drugače.

2. Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov na območju posameznih EUP

32. člen

(prostorski izvedbeni pogoji)

(1) Pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območju naselij določajo:

– namembnost in vrsto posegov v prostor,

– lego, velikost in oblikovanje objektov,

– parcelacijo,

– priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

– celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,

– varovanje zdravja ljudi,

– drugo.

(2) V vseh EUP so na območjih stavbnih zemljišč razen, če za posamezno območje podrobnejše namenske rabe ni določeno drugače, dopustni naslednji posegi:

– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta ali naprave, dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta ali naprave in odstranitev objekta ali njegovega dela,

– sprememba namembnosti objekta,

– pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt ali napravo,

– vzdrževanje objekta in naprav in

– dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča.

Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte.

(3) Pri gradnji in določanju velikosti in oblik pomožnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in pogoje glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov. Pri oblikovanju tovrstnih objektov se upošteva tipologija zazidave na območju Občine Velika Polana.

(4) V EUP so na posameznih površinah PNR dopustni posegi iz drugega odstavka tega člena za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNR določena v Prilogi 1 (Nezahtevni, enostavni in začasni objekti), če v posameznih členih tega odloka ni določeno drugače. V Prilogi 1 so naštete tudi vrste začasnih objektov in navedeni pogoji za njihovo postavitev.

(5) Sestavni del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta se štejejo tudi Prikazi območij EUP in gospodarske javne infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2 iz Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) lahko izvajajo posegi iz drugega odstavka 32. člena tega odloka predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku.

(6) Kot območje prometne infrastrukture se štejejo vse površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne infrastrukture in so del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč in so razvidne iz DTK evidenc, so v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN označene v grafičnih prikazih »Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture pod oznako; DP, LC in OP«, kot predvidene ali obstoječe ali v prikazih stanja prostora v »Prikazih gospodarske javne infrastrukture«, so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu, so evidentne v prostoru (so po dejanski rabi ceste, poti) ali pa so kategorizirane občinske ceste.

(7) Pri določanju posegov za vrsto objektov za posamezno EUP je podlaga podrobne opredelitve objektov Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05, 109/11), Priloga 1: CC-SI – Struktura ter spremembe.

(8) Poleg PIP-ov za posamezne EUP se pri gradnji objektov upoštevajo tudi skupni PIP-i.

(9) Občinski prostorski načrt Občine Velika Polana je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen za območja, kjer veljajo obstoječi ali so predvideni OPPN-ji.

33. člen

(prostorski izvedbeni pogoji v območjih podeželskih naselij)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, v EUP z oznakami: BR 1, BR 2, BR 3, MP 1, MP 2, MP 2/1, MP 2/2, MP 2/3, MP 2/4, MP 2/5, MP 2/6, MP 2/7, MP 2/8, MP 3, MP 9, MP 13, MP 14, VP 3, VP 15, VP 16, VP 16/1, VP 17, so dopustni posegi iz 32. člena tega odloka za naslednje vrste objektov:

● stanovanjske stavbe:

– enostanovanjske stavbe z ostalimi pritiklinami, kot so garaže, kleti, kurilnica, terase, nadstreški, zimski vrtovi in podobno,

● nestanovanjske stavbe:

– gostinske stavbe,

– poslovne in upravne stavbe,

– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi in drugimi delavnicami, kot so klavnice, pekarne, tiskarne, mizarske in podobne delavnice,

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

– stavbe splošnega družbenega pomena,

– druge nestanovanjske stavbe,

– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

● gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja (razen bazne postaje za mobilno telefonijo) in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),

● posegi iz Priloge 1.

(2) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, kulturni dom …) z oznako podrobnejše namenske rabe CD v EUP iz prvega odstavka a) točke tega člena, so dopustni posegi iz 32. člena tega odloka za naslednje vrste objektov:

● nestanovanjske stavbe:

– gostinske stavbe,

– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (manjših dimenzij ali v kombinaciji z drugimi dejavnostmi),

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

– poslovne in upravne stavbe,

– stavbe splošnega družbenega pomena,

– druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih,

– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

● gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),

● posegi iz Priloge 1.

(3) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, trgovina ...) in bivanje z oznako podrobnejše namenske rabe CU v EUP iz prvega odstavka a) točke tega člena, so dopustni posegi za:

● nestanovanjske stavbe (lahko v kombinaciji s stanovanjem):

– gostinske in nastanitvene stavbe s pritiklinami,

– poslovne in upravne stavbe,

– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

– stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.),

– druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih,

– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

● gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in spremljajoči objekti,

– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),

● posegi iz Priloge 1.

(4) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna prometnih površin, objektov prometne infrastrukture, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij, druga gospodarska javna infrastruktura ter posegi iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(5) Na območjih celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobne namenske rabe VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s predpisi o vodah. Možni so posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):

– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,

– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih,

– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,

– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije ter

– posegi iz Priloge 1.

(6) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če:

– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,

– se s tem ne poslabšuje stanja voda,

– je omogočeno izvajanje javnih služb,

– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,

– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in

– se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

(7) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je tudi pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov. Poleg navedenih pogojev veljajo skupni pogoji iz 52. člena.

(8) Na območjih kmetijskih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe K2 v EUP prostora VP 3 in VP 15, VP 16, so dopustni posegi, kot je določeno v 41. členu in v Prilogi 1 za območja kmetijskih zemljišč.

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (vaško-gasilske domove, trgovske, gostinske in ostale poslovne ter podobne stavbe) se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in njihove pomožne, enostavne in nezahtevne objekte se gradi v notranjosti parcele. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti. Stanovanjske objekte se v notranjosti parcel lahko gradi le, če so v drugi vrsti že stanovanjski objekti in če je do parcele urejena dovozna pot, v skladu z občinskim odlokom ter pogoji upravljavca prometne infrastrukture in če si investitor zagotovi ostalo osnovno komunalno opremo (elektriko, vodo in kanalizacijo), pod pogoji občinskih predpisov in pogoji upravljavca. Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora investitor odmeriti ali zagotoviti služnost za dovozno pot, ki je lahko skupna le v primeru, če ne gre preko dvorišča objekta, ki se nahaja pred njim.

(2) Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov. Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da je daljša stranica tlorisa vzporedna z ulico. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih.

(3) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih, kmetijskih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Odstopanja v odmikih so dopustna, če tako narekuje sistem zazidave, obstoječa razporeditev objektov in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi in so v soglasju s sosedom. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od javne občinske ceste ali poti je v skladu z odlokom o občinskih cesta in upravljavcem ceste. Odmik je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin so pri vodotokih I. reda 15,0 m, pri vodotokih II. reda pa 5,0 m, od gozdnih površin ob naselju za eno drevesno višino.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od parcelnih mej in javnih cest. Na območju centralnih dejavnosti je faktor zazidanosti 0,6.

(2) Višina stanovanjskih objektov je P+M, P+1, izjemoma P+1+M. Višina objektov je lahko višja, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP. Višina družbenih in ostalih objektov je do tri stanovanjske etaže nad terenom, vključno z izkoriščeno mansardo. Na novo postavljeni objekti v EUP VP 16 ne smejo biti višji od obstoječih objektov v neposredni okolici. Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, silosi ne smejo predstavljati nove dominante v prostoru. Sakralni objekti in zvoniki ob gasilskih domovih so lahko višji oziroma se oblikovno prilagodijo namenu.

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika objektov v vseh EUP iz prvega odstavka a) točke tega člena so praviloma pritlične hiše izrazito podložnega pravokotnega tlorisa, ki so lahko lomljeni v L ali U. Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podolgovata. Gradnja na meji enote kulturne dediščine EŠD 23807, to je v EUP MP 2 (parc. št. 1035, 1036, 1038, 1030/2 v k.o. Mala Polana) mora upoštevati tradicionalno arhitekturo in strukturo naselja.

(2) Strehe na vseh objektih morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni 30º do 45º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Pomožni, enostavni in nezahtevni objekti morajo biti oblikovno skladni z osnovnim objektom. Ravne strehe so možne tudi na eno- in večstanovanjskih objektih, pod pogojem, da gre za kombinacijo z dvokapnico. Ravni del strehe se izvede nižje od slemena dvokapnice. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami.

(3) Fasade se opleska v svetle, zemeljske barve, lahko so delno obdelane v lesu.

(4) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja, ki meji na odprto krajino, se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da se z nadvišavo terena na katerikoli način ne ogroža sosednjega zemljišča in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

(5) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Eventualna vstopna in uvozna vrata v ograji se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne v smeri poti/ceste.

(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

d) Pogoji in merila za parcelacijo

Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih poti mora biti skladna z občinskim odlokom o občinskih cestah.

e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Za vse EUP veljajo skupni pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro tega odloka.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP MP 2, MP 14, VP 3, VP 15 in VP 16 se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V navedenih EUP veljajo še skupni pogoji varovanja kulturne dediščine.

(2) V vseh EUP iz prvega odstavka tega člena se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo narave (Natura 2000, EPO), v EUP MP 1, MP 2, MP 2/8, MP 13, VP 15, VP 16 in VP 17 pa usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Polana (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki se hranijo na sedežu občine in ki so določeni v skupnih PIP-ih tega odloka. V območju naravne vrednote ni dopustna gradnja objektov in odlaganje kakršnega koli materiala.

(3) Na delu EUP, kjer se nahaja območje naravne vrednote Črnec (št. 6956), se ne sme posegati.

(4) Na poplavnem območju v EUP MP 2, MP 2/1, MP 2/2, MP 2/3, MP 2/4, MP 2/5, MP 2/6, MP 2/7, MP 2/8, MP 3, MP 13 in MP 14 (zaselek Mačkovci) ali njihovem delu z oznako podrobne namenske rabe SK gre za več manjših zaselkov. Glede na obstoječe razrede nevarnosti se objekti umeščajo znotraj majhnega, srednjega in preostalega razreda nevarnosti, vendar na območju strnjeno grajenih stavb enakovrstne namembnosti v obstoječih naseljih. Severni del zaselka Mačkovci (MP 2 s podenotami, MP 3, MP 9 in del MP 14), ki se nahaja severno od ceste, se objekti umeščajo izven poplavnega območja, v primeru poseganja znotraj poplavne nevarnosti pa naj gre za gradnjo posameznih objektov, ki se izvedejo na nasutju (izvedba nasutja samo na območju objekta). Južno od ceste, kjer je zaslediti deloma tudi območja srednje poplavne nevarnosti se gradnja na obstoječih območjih planira izven poplavnega območja oziroma znotraj majhne in preostale nevarnosti. Planirati je potrebno posamezne objekte in ne masovne gradnje. Kolikor se poseže znotraj majhne oziroma preostale nevarnosti je potrebno na območju objekta in povezav izvesti nasutje. Referenčna kota naj sovpada s cesto skozi Mačkovce, in sicer na mestih kjer ni prelita. Ker gre za strnjeno naselje znotraj naselja Mačkovci je možna gradnja tudi na območju srednjega razreda nevarnosti, ki se pojavi na tem odseku (v večini južno od ceste skozi Mačkovce) z izvedbo ustreznega nasutja. Novogradnje se po možnosti ne širi proti jugu (proti Črncu) in na območje srednje nevarnosti. Ker gre za plitvo preplavljanja se pozitivne učinke zmanjševanja poplavne ogroženosti dosega z ustrezno strokovno podprtim procesom individualne zaščite posameznih izpostavljenih objektov. Urediti je potrebno tudi meteorno odvodnjo in tako minimalizirati vpliv na hidrološki režim.

(5) V posameznih EUP in podenotah urejanja se upošteva tudi:

– v EUP MP 2/1: objekti in dostopi se umeščajo na severno stran parcele (na območje preostale, majhne in izven poplavne nevarnosti), gradnja pa se izvede na koti 165.3 m.n.m. Ostali (južni) del parcele se ohrani na obstoječi koti;

– v EUP MP 2/2: objekti in dostopi se umeščajo na vzhodnem delu parcele (na območje majhne poplavne nevarnosti), gradnja pa se izvede na koti 165.1 m.n.m. Ostali (zahodni) del parcele naj ostane na obstoječi koti;

– v EUP MP 2/4, MP 2/6 in MP 2/7: objekti in dostopi se umeščajo na suhem delu parcele (izven poplavnega območja). Gradnja je možna na koti obstoječih objektov in ceste. Poplavljen del parcele se ohrani na obstoječi koti, kamor se umesti manj ranljive dejavnosti (vrt, sadovnjak …);

– v EUP MP 2/5: objekti in dostopi se umeščajo na severno stran parcele ob cesto (na območje preostale, majhne in delno srednje nevarnosti), gradnja pa se izvede vsaj na koti 165 m.n.m. Ostali (južni) del parcele se ohrani na obstoječi koti;

– v EUP MP 2/8: objekti in dostopi se umeščajo na severo-vzhodno stran parcele ob cesto (na območje srednje nevarnosti), gradnja pa se izvede vsaj na koti 165 m.n.m. Ostali (jugo-zahodni) del parcele se ohrani na obstoječi koti;

– v EUP MP 13 in MP 2/3 na območju teh EUP so novogradnje odsvetovane oziroma je potrebno v sklopu PGD izvesti detajlno hidrološko-hidravlično študijo, ki bo zajemala vpliv gradnje na poplavne tokove (predpis lokacije in usmeritve objekta);

– v EUP VP 16/1, na desni strani potoka Črnec se definira dodatno območje rezervacije prostora, ki zajema posredne vplive obrtne cone. Na tem delu je prepovedano umeščanje objektov in linijskih elementov, ki vodi jemljejo volumen in ovirajo poplavne tokove. Na območju EUP se bo zagotavljala dolgoročna rezervacija prostora, zato je prepovedano kakršno koli nasutje, kot tudi gradnja novih objektov in infrastruktur oziroma prepovedano je graditi vse kar vodi jemlje razlivni volumen to je izvedba nad koto terena oziroma na nasutju) in kar blokira poplavne tokove (večji linijski objekti, ki so na koto terena). Na območju je možen vnos poplavno manj ranljivih dejavnosti (dovozi, zelene površine, površine za rekreacijo, manjše ograje), ki pa morajo ostati na nivoju obstoječega terena (ohranitev volumnov) oziroma zagotavljat pretočnost vodi (omogočanje prevajanje poplavnih tokov). Poleg tega je pred izvedbo kakršnegakoli posega v prostor na teh območjih potrebno predhodno pridobit ustrezno soglasje (vodno soglasje);

– centralna dejavnost v EUP VP 15 je pretežno locirana izven poplavnega območja oziroma deloma znotraj majhne poplavne nevarnosti. Ta območja s poplavnega vidika niso problematična, gradnja objektov pa se v čim večji meri umesti na del parcele, ki je izven poplavnega območja. V primeru večjega števila utrjenih površin je potrebno urediti meteorno odvodnjo. Območja centralnih dejavnosti v osrednjem območju (zahodno od Mačkovcev) so pretežno izven poplavnega območja oziroma na nekaterih mestih se nahajajo minimalno znotraj preostale poplavne nevarnosti. Na teh območjih svetujemo gradnjo objektov na delu parcele, ki je izven poplavnega območja. Za dodatno varnost svetujemo izvedbo objektov oziroma pritličja objektov nad koto ceste;

– na območju EUP VP 3, VP 15, VP 16 in VP 17 z oznako podrobne namenske rabe SK, SS večji del teh EUP ostaja izven poplavnega območja, delno pa tudi znotraj preostalega in majhnega razreda nevarnosti. Še vedno ostaja precej poplavno ogroženo stanovanjsko območje ob potoku Črnec (nad cesto proti kraju Velika Polana). V tem delu prihaja do srednjega, majhnega in preostalega razreda nevarnosti, zato se umeščanje objektov v čim večji meri umesti izven poplavnega območja oziroma znotraj majhnega in preostalega razreda nevarnosti. Priporočen je dvig terena na koto ceste na mestih, kjer cesta ni prelita. Nasutje naj se izvede samo na mestu objekta, umeščajo pa se naj samo posamezni objekti. Ostali del stanovanjskih površin je v večji meri izven poplavnega območja, vključno z zahodnim delom območja, kjer so predhodno največji problem predstavljali poplavni tokovi. Zaradi zmanjšanja vtočnih pretokov se je intenziteta le-teh zmanjšala ostajajo pa vidni koridorji poplavnih tokov, ki predstavljajo odtekanje lastne vode skozi sistem obstoječih jarkov in drenažnih cevi, zato se na teh mestih gradnje umaknejo izven naravnih poti odtekanja meteorne vode in izven poplavne nevarnosti. Tako lahko območja stanovanjske gradnje razdelimo na tri cone:

– izven poplavnih območij: možna gradnja vseh vrst – ureditev meteorne odvodnje lastnih voda,

– znotraj poplavnih območij in izven območij poplavnih tokov: možna gradnja posameznih objektov predvsem znotraj preostalega in majhnega razreda nevarnosti – kot omilitveni ukrep je potrebno izvesti nasutje za varnost objekta, vendar samo na območju objekta in povezav,

– znotraj poplavnih območij in območij poplavnih tokov: v tem primeru gre za manj izrazite poplavne tokove, ki praktično predstavljajo koridorje odtekanja lastne vode (meteorne vode) in na tem mestu že obstajajo jarki in drenažne cevi. Zaradi večjega zadrževanja lastne vode na teh območjih (v primeru dogodkov s povratno dobo nad 100 – let) pride do delnega poplavljanja teh kanalov. Zato je na teh mestih odsvetovana gradnja.

(6) Ob umeščanju novih objektov je potrebno zaščitit tudi obstoječo poselitev. V primeru lokacije neposredno ob vodotoku Črnec je potrebno zagotoviti odmik vsaj 5,0 m od vodotoka.

(7) Na poplavnem območju, ki je določeno na podlagi opozorilne karte poplav v EUP VP 15, so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na teh območjih so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Kolikor predvidena območja poselitve posegajo na poplavna območja, je treba upoštevati pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in pogojev v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) s spremembami.

(8) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.

(2) Na območjih varstvenih pasov vodnih virov v EUP VP 17 se pri vseh posegih upošteva še določila občinskih predpisov o zaščiti vodnih virov vodnih črpališč v Občini Lendava z Odlokom o zavarovanju vodnih virov (Uradni list RS, št. 91/99). Pri izvajanju posegov na teh območjih je treba upoštevati določila navedenih odlokov.

(3) Z namenom zmanjšanja tveganja onesnaženja vodnega vira, s tem pa ohranjanja kakovosti vira pitne vode, se na zavarovanem območju pitne vode, na delu, ki se nahaja v EUP VP 17, pred vsakim posegom, pridobi vodnogospodarsko soglasje pristojnega upravnega organa in zdravstvenega inšpektorata.

34. člen

(centralne dejavnosti v naselju Velika Polana)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) Na območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim ter bivanju z oznako podrobne namenske rabe CD, CU v EUP VP 1, VP 4, VP 8, VP 9, VP 10, so dopustni posegi iz 32. člena tega odloka za objekte:

● stanovanjske stavbe:

– enostanovanjske stavbe, pod pogojem, da je del objekta namenjen za javno funkcijo (razen v VP 1, VP 9) z ostalimi pritiklinami, kot so garaže, kleti, kurilnica, terase, nadstreški, zimski vrtovi in podobno,

– večstanovanjske stavbe (razen v VP 1),

● nestanovanjske stavbe (v katerih so dopustni stanovanjski deli v skladu s klasifikacijo):

– gostinske in nastanitvene stavbe (razen v VP 1),

– poslovne in upravne stavbe (razen v VP 1),

– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (razen v VP 1),

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

– stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.),

– druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih,

– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

● gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in spremljajoči objekti,

– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),

● posegi iz Priloge 1.

(2) V VP 9, ki je območje stanovanjskih površin za posebne namene, z oznako podrobne namenske rabe SB, so dopustni posegi iz 32. člena tega odloka za objekte:

– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,

● nestanovanjske stavbe (le znotraj doma za ostarele, namenjeni dejavnosti na območju ali namenjene za delovanje same dejavnosti):

– gostinske in nastanitvene stavbe,

– poslovne in upravne stavbe,

– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

– stavbe splošnega družbenega pomena (razvedrilo in šport, zdravstvo, varstvo starejših, knjižnica ipd.),

– druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih,

● gradbeno inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in spremljajoči objekti,

– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),

● posegi iz Priloge 1.

(3) V EUP VP 10/1, ki je območje obstoječe obrtno/proizvodne dejavnosti, opredeljeno kot centralne dejavnosti z oznako podrobne namenske rabe CU, so dopustni posegi iz 32. člena tega odloka za objekte:

● nestanovanjske stavbe:

– gostinske in nastanitvene stavbe,

– poslovne in upravne stavbe,

– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,

– industrijske stavbe (ne smejo presegati mejnih vrednosti določenih za območje CU),

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

– stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.),

– druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih,

– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

● gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in spremljajoči objekti,

– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),

● posegi iz Priloge 1.

(4) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC in PO, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna prometnih površin, objektov prometne infrastrukture, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij, posegov iz Priloge 1 ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da je omogočena intervencija v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Odstopanja v odmikih so dopustna, če tako narekuje sistem zazidave, obstoječa razporeditev objektov in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi in če s tem soglaša sosed. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od javne občinske ceste ali poti je v skladu z odlokom o občinskih cesta in upravljavcem ceste. Odmik je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od gozdnih površin ob naselju je za eno drevesno višino.

(2) Ob ulicah se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest in parcelnih mej. Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike z daljšo stranico vzporedno s cesto.

(2) Višina objektov se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih dejavnosti, to je do tri etaže nad urejenim terenom oziroma P+2 z izkoriščeno mansardo. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati vertikalni gabarit enote tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka. V EUP VP 10 in VP 10/1 postavljeni objekti ne smejo biti višji od obstoječih objektov v neposredni okolici. Sakralni objekti in zvoniki ob gasilskih domovih so lahko višji oziroma se oblikovno prilagodijo namenu.

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika objektov je prilagojena njihovi funkciji.

(2) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice ali štirikapnice v naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ravne strehe na ožjih objektih od 10,0 m so možne, pod pogojem, da gre za kombinacijo z dvokapnico, kjer je delež dvokapne strehe večji od ravne. Ravni del strehe se izvede nižje od slemena dvokapnice. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh.

(3) Barve fasad so svetlih barv, zemeljskih barv, lahko so delno obdelane v lesu.

(4) Okolica objektov mora biti ozelenjena. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtona vegetacija.

(5) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje se prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Eventualna vstopna in uvozna vrata v ograji se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne v smeri poti/ceste.

(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

d) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste ter urejeno v skladu z upravljavcem ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih poti mora biti skladna z občinskim odlokom o občinskih cestah.

(2) Parkirišča za tovorna vozila so v centralnem delu izrecno prepovedana. Parkiranje tovornih vozil je možno znotraj EUP VP 10/1, za čas delovanja obstoječe dejavnosti.

(3) Zahteva se ozelenitev parkirišča, in sicer najmanj eno visokodebelno drevo na 4 PM ali na 3 PM srednje veliko drevo.

e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so navedeni v skupnih pogojih tega odloka.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP VP 4, VP 10 in VP 10/1 se pridobi kulturno-­varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V vplivnem območju kulturnega spomenika Cerkev Srca jezusovega se ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika.

(2) V vseh EUP iz prvega odstavka tega člena se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature, EPO in v EUP VP 8 usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Velika Polana (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki se hranijo na sedežu občine in ki so določeni v skupnih PIP-ih tega odloka.

(3) Na poplavnem območju se objekti in dejavnosti umeščajo pod naslednjimi pogoji:

Centralne dejavnosti (CD, CU, SB) v naselju Velika Polana so večinoma locirana izven poplavnega območja oziroma znotraj preostale nevarnosti, in sicer v EUP VP 1, VP 8, VP 9, VP 10 – zahodni del in VP 10/1. Ta območja s poplavnega vidika niso problematična, gradnja objektov pa se v čim večji meri umesti na del parcele, ki je izven poplavnega območja. V primeru večjega števila utrjenih površin je potrebno urediti meteorno odvodnjo. Območji EUP VP 10 (jugovzhodni del) in VP 10/1 (del) se delno nahajata znotraj majhnega oziroma preostalega razreda nevarnosti. Na teh mestih je potrebno objekte locirati izven poplavnega območja oziroma delno na območje majhne oziroma preostale nevarnosti, ostali del pa pustiti na nivoju obstoječega terena. Območje EUP VP 8, ki leži neposredno ob potoku Črnec, se nahaja znotraj majhne, preostale in srednje nevarnosti. Na tem mestu je potrebno zagotoviti vsaj 5 m odmik od potoka, gradnjo pa usmeriti znotraj preostalega in majhnega razreda nevarnosti nad koto 166.20 m.n.m. Nasutje se izvede samo na mestu gradnje objektov in povezav, večji del parcele pa se pusti na obstoječi koti.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Na območjih varstvenih pasov vodnih virov v EUP VP 10, VP 9 se pri vseh posegih upošteva še določila občinskih predpisov o zaščiti vodnih virov vodnih črpališč Občine Lendava z Odlokom o zavarovanju vodnih virov (Uradni list RS, št. 91/99). Pri izvajanju posegov na teh območjih je treba upoštevati določila navedenega odloka in njegove spremembe. Objekti EUP VP 9 morajo imeti urejeno odvajanje odplak in odpadnih voda (priključeno na kanalizacijo oziroma zgrajeno greznico, ureditev parkirišč z lovilci olj, ustrezna ureditev območij za pretakanje ali skladiščenja nevarnih snovi, ustrezno ponikanje padavinske vode …).

(2) Z namenom zmanjšanja tveganja onesnaženja vodnega vira, s tem pa ohranjanja kakovosti vira pitne vode, se na območju vodovarstvenega pasu vodnega vira, na delu EUP VP 9, pred posegom pridobi vodnogospodarsko soglasje pristojnega upravnega organa in zdravstvenega inšpektorata.

35. člen

(območja pokopališč)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) Na območjih pokopališč, ki so namenjena površinam za pokop in spominu za umrle z oznako podrobnejše namenske rabe ZK in CD v EUP BR 4, MP 4 in VP 7 so na zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe ZK možni posegi iz 32. člena, za objekte in naprave, kot so gradbeni inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi), ki so namenjeni dejavnosti na območju ali so povezovalni vodi ali priključki z ostalimi EUP in jih ni možno speljati po sosednjih površinah, drugi gradbeni inženirski objekti (pokopališča), spomeniki, spominska obeležja, urbana oprema, ograje, dostopne poti, potke, parkirišča ter ostali infrastrukturni objekti, ki so namenjeni dejavnosti na območju ter posegi iz Priloge 1. Sakralni objekti in zvoniki so lahko višji oziroma se oblikovno prilagodijo namenu.

(2) Na zemljiščih s podrobnejšo namensko rabo CD (mrliška vežica) je dopustna gradnja, rekonstrukcija in odstranitev, vzdrževanje drugih nestanovanjskih stavb, kot so obredne in pokopališke stavbe, gradbenih inženirskih objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) in pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektov (nadstrešek, utrjeno dvorišče, ograja ter posegi iz Priloge 1), energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov, spomenikov in spominskih obeležij in urbane opreme ter objektov in naprav, ki so potrebni za dejavnost na območju. Na območju EUP BR 4 je dopustna postavitev baznih postaj mobilne telefonije in spremljajočih objektov iz skupine vseh vrst objektov glede na zahtevnost.

(3) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PO, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometnih površin, objektov prometne infrastrukture, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij, posegov iz Priloge 1 ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Mrliško vežico se locira na mesto obstoječe oziroma na površini s podrobnejšo namensko rabo CD. Objekt se po potrebi podaljša na območje opredeljeno s podrobnejšo namensko rabo ZK. Gradnja mrliške vežice in spremljajočih objektov je dovoljena do višine P.

(2) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.

c) Ureditev parcele

Dopustna je zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine na območju ZK se izvedejo s tlakovci, naravnim kamnom, lahko so tudi peščene, območja parkirišč in CD pa s travnimi kockami, tlakovci, travnimi rešetkami ali v kombinaciji z asfaltom. Pri zasaditvi se uporabi avtohtona grmovna in drevesna vegetacija. Možna je postavitev ograje, ki ne sme presegati višine 2,0 m. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda.

č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro veljajo skupni pogoji tega odloka.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V EUP VP 7 je enota kulturne dediščine (EŠD 1147). V območju EUP in v vplivnem območju so prepovedane ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.

(2) V vseh EUP iz tega člena se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature, EPO v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Velika Polana (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki se hranijo na sedežu občine in ki so določeni v skupnih PIP-ih. V območju naravne vrednote ni dopustna gradnja objektov in odlaganje kakršnega koli materiala.

(3) Na območju EUP VP 7, z oznako podrobne namenske rabe CD, je potrebno v primeru urejanja večjih utrjenih površin zagotoviti meteorno odvodnjo.

(4) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v BR 4 in MP 4 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za varovanje zdravja ljudi veljajo skupni pogoji iz tega odloka.

36. člen

(obstoječa gospodarska cona)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) Na območju, ki je namenjeno gospodarski coni z oznako podrobnejše namenske rabe IG, v EUP VP 11, so dopustni posegi iz 32. člena za objekte:

● nestanovanjske stavbe:

– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,

– gostinske stavbe,

– poslovne in upravne stavbe,

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

– industrijske stavbe in skladišča,

– druge nestanovanjske stavbe,

– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

● gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in spremljajoči objekti,

– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),

● posegi iz Priloge 1.

(2) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometnih površin, objektov prometne infrastrukture, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij, posegov iz Priloge 1 ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Nove objekte se locira na mestu obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini, v velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele, ki znaša 0,8. Oblika objektov je prilagojena funkciji dejavnosti, strehe v naklonu ali ravne, kritina poljubna. Višina novih objektov ne sme presegati obstoječih proizvodnih objektov v tej EUP nad urejenim terenom.

(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od javne občinske ceste ali poti je skladen z občinskim odlokom o občinskih cestah in upravljavcem ceste. Odmik je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.

(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Stik območja z stanovanjski delom ter robovi parcele oziroma okolica objektov se zasadi z grmovno in drevesno vegetacijo ali ogradi z netransparentno ograjo.

(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.

c) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami lahko v kombinaciji z asfaltom. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono drevnino. Na celotno površino se zagotovi 20 % zelenih površin vključno vegetacijo na parkirišču.

(2) Izvedena mora biti ozelenitev parkirišča, in sicer najmanj eno visokodebelno drevo na 4 PM ali srednje veliko drevo na 3PM.

d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Za EUP veljajo skupni pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro tega odloka.

e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

V EUP VP 11 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature, EPO in v enotah usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Velika Polana (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki se hranijo na sedežu občine in ki so določeni v skupnih PIP-ih.

f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi so navedeni v skupnih pogojih tega odloka.

37. člen

(območje za rekreacijo in turizem)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP z oznako VP 2 je na območju stavbnih zemljišč, ki so površine za rekreacijo in športne centre z oznako podrobnejše namenske rabe BC, kjer se lahko odvijajo turistične/rekreacijske dejavnosti in prireditve, so dopustni posegi iz 32. člena tega odloka:

● nestanovanjske stavbe:

– gostinske stavbe, če so namenjene dejavnosti na območju,

– pisarniške stavbe, če so namenjene dejavnosti na območju,

– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, če so namenjene dejavnosti na območju,

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

– stavbe splošnega družbenega pomena,

– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

● gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),

● posegi iz Priloge 1.

(2) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometnih površin, objektov prometne infrastrukture, ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij, posegov iz Priloge 1 ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju objektov se upošteva regulacijske črte in odmike od javnih cest.

(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od javne občinske ceste ali poti je v skladu z odlokom o občinskih cesta in upravljavcem ceste. Odmik je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin so pri vodotokih I. reda 15,0 m, pri vodotokih II. reda pa 5,0 m, od gozdnih površin ob naselju za eno drevesno višino.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost objektov se določa glede na velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih objektov ter parcelnih mej. Velikost objektov ne sme presegati velikosti, ki jo določa faktor zazidanosti gradbene parcele, ki znaša 0,6.

(2) Višina objektov je največ P+1+M nad urejenim terenom.

(č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika objektov se prilagodi namenu. Strehe so lahko dvokapne (20–45 stopinj) in enokapne. Strehe z manjšimi nakloni so možne na širših objektih (širine več kot 10 m). Enokapne in ravne strehe so možne na pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektih. Kolikor je objekt ožji od 10 m se dvokapna streha lahko kombinira z ravno, pod pogojem, da je delež ravne strehe manjši od deleža dvokapnice. Ravni del strehe mora biti nižji od slemena dvokapnice. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami.

(2) Fasade so opleska v svetlih in zemeljskih barvah, lahko so obdelane z različnimi materiali.

(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Okolica igrišča se ozeleni z drevesno in grmovno vegetacijo. Utrjene površine, tudi parkirišča se izvede s tlakovci, travnimi kockami, asfaltom ali pa so peščene. Na 4 PM se zasadi 1 drevo. Športne površine se uredijo glede na njihovo funkcijo in izvedejo za njih karakterističnih materialih ter opremo.

(4) Parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ali zaščitne mreže se prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.

(5) Prizidki in pritikline, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovno skladni z osnovnim objektom.

(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

d) Pogoji in merila za parcelacijo

Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste v skladu z upravljavcem ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.

e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so v skupnih pogojih tega odloka.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) EUP VP 2 je v območju ekološko pomembnega območja, v območju Nature 2000, znotraj nje so evidentirane naravne vrednote. V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta Občine Velika Polana (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki se hranijo na sedežu občine in ki so določeni v skupnih PIP-ih.

(2) EUP VP 2 meji na vplivno območje enota kulturne dediščine EŠD 1147 – Cerkev srca Jezusovega zato se za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.

(3) V EUP VP 2 je potrebno dejavnosti usmeriti na del parcele, ki je izven poplavnega območja. Potreben je tudi odmik vsaj 5,0 m od vodotoka (priobalni pas). V primeru večjih utrjenih površin je potrebno urediti tudi meteorno odvodnjo (lastne vode).

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi so navedeni v skupnih pogojih tega odloka.

38. člen

(park v Veliki Polani)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) Na območjih stavbnih zemljišč v parku znotraj centralnega dela naselja, ki je opredeljena kot zelena površina z oznako ZP (park) v EUP VP 6 so dopustni posegi iz 32. člena tega odloka za objekte:

● nestanovanjske stavbe:

– paviljoni, stojnice, letna gledališča, gostinski objekti (če služijo dejavnostim v okviru preživljanja prostega časa), javne sanitarije in drugo, ki so vezani na program parka, kar dopolnjuje program zasnove parka, vendar mora delež zelenih sestavin prostora po obsegu prevladovati,

– dopustna je tudi gradnja drugih nestanovanjskih stavb, če so namenjeni dejavnostim na območju,

● gradbeni inženirski objektov:

– objekti prometne infrastrukture,

– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim na območju,

● posegi iz Priloge 1.

(2) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PO, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela objektov prometne infrastrukture ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev, vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij, posegov iz Priloge 1 ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Lega, oblika, tloris in velikost objektov se prilagodi funkciji objekta. Objekti znotraj parka morajo imeti etažnost P.

(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od javne občinske ceste ali poti je v skladu z odlokom o občinskih cesta in upravljavcem ceste. Odmik je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.

(3) Fasada objektov, kritina je lahko iz različnih materialov in naklonov ob predhodnem soglasju pristojne kulturno-varstvene službe.

c) Ureditev parcele

(1) Območje EUP se lahko ogradi, ograja je živa meja, ki se kombinira z leseno ali betonsko. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, v sporazumu z lastniki sosednjih zemljišč.

(2) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na območje. Namestitev velikih reklamnih panojev v območju ni dopustna.

(3) Izvede se ureditev parkovnih površin s sprehajalnimi potmi, ploščadjo s tem da mora zelena ureditev parka zavzemati večji del površine parka. Poti oziroma utrjene površine so tlakovane ali peščene. Pri oblikovanju se uporabi avtohtone materiale. Skale, oblikovanje skalnjakov, plastični dodatki in okraski so prepovedani.

(4) Zasaditev ter vsa hortikulturna ureditev mora biti izvedena na podlagi krajinskega načrta ob predhodnem soglasju pristojne kulturno-varstvene službe. Pri izbiri rastlin se izbira med avtohtonimi vrstami. Iglavci ter izrazito eksotične rastline (palme …) so prepovedani.

č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so v skupnih pogojih tega odloka.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-­varstveno soglasje.

(2) Pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature, EPO, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Velika Polana (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki se hranijo na sedežu občine in ki so določeni v skupnih PIP-ih tega odloka.

(3) Na območju EUP VP 6 sta park in postajališče za avtobuse izvedena. J in JZ del območja VP 6 se nahaja znotraj preostalega razreda poplavne nevarnosti, kjer ni zaznanih poplavnih tokov. Objekt avtobusne postaje ne sodi med poplavno ranljive objekte zato se lahko brez posebnih omilitvenih ukrepov umešča znotraj preostalega razreda nevarnosti. Za območje postajališča pa velja opozorilo, da kolikor bo postavljeno znotraj poplavne nevarnosti in v primeru poplave (Q500 vode), bo potrebno ustrezno vzdrževanje objekta.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi so navedeni v skupnih pogojih tega odloka.

39. člen

(zelene površine)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) Na območju nelegalnega kopa (opuščena gramoznica), ki je opredeljena kot druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo v EUP VP 14 z oznako podrobne namenske rabe ZD je dopustna ureditev zelenih površin namenjene varovanju in zaščiti kot so zeleni pasovi (obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi, obvodni pasovi, zaščitni zeleni pasovi pred hrupom, vetrom, negativnimi vizualnimi vplivi in podobno). Dopustni so posegi iz 32. člena tega odloka za gradbene inženirske objekti (objekti prometne infrastrukture, prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, če služijo dejavnosti na območju ali če gre za povezovalne vode, drugi gradbeni inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim območju) ter objekti iz skupine nezahtevnih in enostavnih ter začasnih objektov iz Priloge 1.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

Oblika, velikost, obdelava objektov se podredi namenu. Objekti morajo biti pritlični in so v montažni ali tipski izvedbi. Urbana oprema mora biti oblikovno enotna, utrjene površine iz naravnih materialov ter zasaditev izvedena z avtohtonim drevjem in grmovjem.

c) Ureditev parcele

Postavitev ograje je dopustna ob cesti z odmikom, ki je skladen z občinskim odlokom o cestah in upravljavcem cest. Višina ograje se prilagodi namenu.

č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so v skupnih pogojih tega odloka.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V EUP VP 14 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta Občine Velika Polana (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki se hranijo na sedežu občine in ki so določeni v skupnih PIP-ih tega odloka.

(2) Na delu EUP VP 14 z oznako podrobne namenske rabe ZD, ki se nahaja na poplavnem območju, ki je določeno na podlagi opozorilne karte poplav, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna, razen ureditev zelenih površin ter gradbeno inženirskih objektov, ki ne spreminjajo obstoječe kote terena. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi so v skupnih pogojih tega odloka.

40. člen

(območja okoljske infrastrukture)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) Na območju EUP MP 6, ki je površina okoljske infrastrukture (O), namenjena za izvajanje gospodarske službe s področja oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, so dopustni posegi iz 32. člena tega odloka za objekte:

● rezervoarji, silosi in skladišča ter vsi objekti namenjeni izvajanju javne gospodarske službe vključno z delavnicami,

● gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti,

● ostali posegi: Na območju komunalne čistilne naprave, vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se poveča ali posodobi kapaciteta naprave. Na območju EUP MP 6 je dopustna postavitev baznih postaj mobilne telefonije in spremljajočih objektov iz skupine vseh vrst objektov glede na zahtevnost,

● posegi iz Priloge 1.

(2) Na območjih celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobne namenske rabe VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s predpisi o vodah. Možni so posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):

– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,

– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih,

– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije,

– posegi iz Priloge 1.

(3) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če:

– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,

– se s tem ne poslabšuje stanja voda,

– je omogočeno izvajanje javnih služb,

– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,

– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in

– se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

(4) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je tudi pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Objekte v območju čistilne naprave se prilagodi namenu. Objekti so oblikovno poenoteni tako, da so objekti in naprave skladni. Višina objektov je P, razen objektov in naprav, ki zaradi tehnologije zahtevajo višino.

(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od javne občinske ceste ali poti je v skladu z občinskim odlokom o občinskih cestah.

c) Ureditev parcele

(1) Območje se zasadi z avtohtonim drevjem in grmovjem, uredi se utrjene poti in manipulativne površine. Območja se izdatno zasadijo z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo.

(2) Območje se lahko ogradi. Višina ograje se prilagodi namenu.

č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so v skupnih pogojih tega odloka.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V EUP MP 6 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature, EPO in v enotah usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Velika Polana (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki se hranijo na sedežu občine in ki so določeni v skupnih PIP-ih tega odloka.

(2) Na poplavnem območju v EUP MP 6, kjer gre za ureditev okoljske infrastrukture so posegi možni pod pogojem, da se izvede ustrezno nasutje oziroma pred vodo zaščitit vso pomembno opremo čistilne naprave in drugih spremljajočih objektov. Zaradi manjšega obsega se nasuje za območje objekta. Kota nasutja naj znaša nad 166.2 m.n.m., to je nad koto Q500.

(3) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi so v skupnih pogojih tega odloka.

41. člen

(urejanje na območju krajine)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) EUP MP 8, EU 13, EU 14, EU 15, EU 16, EU 17, EU 18, EU 19, EU 20, EU 21, EU 22, EU 23, EU 24, EU 25, EU 26 in EU 28 so območja krajine, namenjena kmetijski, gozdni dejavnosti ter razpršeni poselitvi in se delijo na najboljša kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe K1, ostala kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe K2, na gozdna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe G, na vodna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe VC, na površine cest z oznako podrobne namenske rabe PC in na stavbna zemljišča v razpršeni poselitvi z oznako podrobnejše namenske rabe A ter na površine za okoljsko infrastrukturo z oznako podrobne namenske rabe O.

(2) Na kmetijskih zemljiščih, z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe, brez spremembe namenske rabe, dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):

● na K1 in K2:

– nezahtevne agromelioracije,

– pomožni kmetijski objekti opredeljeni v Prilogi 1 in opore za mreže proti toči (le v kmetijske namene),

– gradbeni inženirski objekti: daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elek­troenergetski vodi (iz skupine 221) ter lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopkovna) komunikacijska omrežja (iz skupine 222),

– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– rekonstrukcije lokalnih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste,

– pomožna kmetijska-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toč, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža lovska preža,

– začasni objekti iz Priloge 1, ki se nahajajo v odstavkih (1), (2), (3), (5), (6), (7), (9), (10).

● ostali posegi:

– rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh ter

– posegi iz Priloge 1.

(3) Pri rekonstrukciji prometnih površin se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne so iz grafičnih prikazov stanja prostora (v Prikazih gospodarske javne infrastrukture) ali iz grafičnih prikazov izvedbenega dela (v Prikazu območij enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture (obstoječe ali predvidene) ali evidentne v prostoru (so po dejanski rabi prometne površine, poti) ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali so razvidne iz digitalne topografske karte ali so kategorizirane občinske ceste.

(4) Na kmetijskih površinah so dopustni posegi vodnogospodarskih ureditev za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje.

(5) Gradbeno inženirske in infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih v zemeljski izvedbi se izvaja ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se po opustitvi objekta poruši, zemljišče se vzpostavi v prvotno stanje. Na območju EUP EU 14 na parceli 4364/1 k.o. Velika Polana in v EUP EU 16, na parceli 2243/2 k.o. Mala Polana (ob črpališču) je dopustna postavitev baznih postaj mobilne telefonije in spremljajočih objektov iz skupine vseh vrst objektov glede na zahtevnost.

(6) Na gozdnih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost so poleg primarne rabe dopustni posegi, ki obsegajo gradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje in rušitev naslednjih objektov in naprav:

● gradbeno inženirski objekti razen objekti iz skupine 230 in zahtevni objekti iz skupine 2412 in objekti iz skupine 24203. Objekti iz skupine 22232 – čistilne naprave se lahko postavljajo na robu gozdnega zemljišča.

● ostali posegi (rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine, kot so paintbol, postavitev različnih igral …) in posegi iz Priloge 1.

(7) Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave in pod pogojem, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo v tem območju varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna, izjemoma pa le ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati, razen v primerih, ki jih dopušča Zakon o gozdovih.

(8) V gozdu, ki je opredeljen kot gozdni rezervat v EUP EU 16 se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom.

(9) Na območjih celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobne namenske rabe VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s predpisi o vodah. Možni so posegi, ki zajemajo gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve:

– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,

– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih,

– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije ter

– posegi iz Priloge 1.

(10) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če:

– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,

– se s tem ne poslabšuje stanja voda,

– je omogočeno izvajanje javnih služb,

– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,

– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in

– se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

(11) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je tudi pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov. Poleg navedenih pogojev veljajo skupni pogoji iz 52. člena.

(12) Na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve v EUP EU 13, EU 14 in EU 16, ki so namenjena razpršeni poselitvi (stanovanjskim površinam za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi), z oznako podrobnejše namenske rabe A, je dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

● stanovanjske stavbe:

– enostanovanjske stavbe z ostalimi pritiklinami, kot so garaže, kleti, kurilnica, terase, nadstreški, zimski vrtovi in podobno,

● nestanovanjske stavbe:

– gostinske stavbe namenjene turizmu ali kot dopolnilna dejavnost na kmetiji,

– pisarniške stavbe namenjene turizmu, kulturi, obrti, kmetijstvu, varstvu narave, delo na domu,

– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, namenjena turizmu, kulturi, obrti in kmetijstvu, razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, bencinskih servisov in avtopralnic,

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

– objekti iz skupine industrijskih stavb in skladišč, ki spadajo h kmetijski proizvodnji,

– stavbe splošnega družbenega pomena namenjena turizmu, kulturi, izobraževanju ipd.,

– druge nestanovanjske stavbe,

– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

● gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti,

● posegi iz Priloge 1.

(13) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževalna dela prometne infrastrukture ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij, posegov iz Priloge 1 ter druga gospodarska javna infrastruktura. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(14) Območje vodnega črpališča v EUP EU 16 z oznako podrobne namenske rabe O je namenjeno za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo. Posegi iz 32. člena so dopustni, če se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje gradnje tovrstnih objektov. Dopustna je gradnja pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe izvajanja osnovne dejavnosti iz Priloge 1. Dovoljeni so objekti in naprave za potrebe izvajanja dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. Objekte v tej EUP se prilagodi namenu. Pri določanju velikosti pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Območje se lahko ogradi, višina ograje se prilagodi namenu.

(15) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja, je dopustna izvedba vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, ne pa dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov bili opredeljeni kot gradbena parcela. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem oziroma glede na namen objekta, ki mu je določen v uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah je k objektom razpršene gradnje dopustna tudi gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, in sicer tistih, ki so v opredeljeni v Prilogi 1 za območja razpršene poselitve (A). Pri posegih na območju razpršene gradnje se smiselno uporabljajo PIP-i, ki so predpisani za območja razpršene poselitve (A).

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Odmik je lahko tudi manjši, če s tem soglaša sosed pod pogojem, da noben del stavbe ne sega čez parcelno mejo. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Odstopanja v odmikih so dopustna, če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od javne občinske ceste ali poti je v skladu z odlokom o občinskih cestah in upravljavcem ceste. Odmik je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin so pri vodotokih znotraj naselij I. reda 15,0 m, izven naselij pa 40,0 m, pri vodotokih II. reda pa 5,0 m, od gozdnih površin ob naselju za eno drevesno višino.

(2) Tlorisna oblika objektov v enotah urejanja tega člena so praviloma pritlične hiše izrazito podložnega pravokotnega tlorisa. Oblika je lahko lomljena v L ali U. Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podolgovata.

(3) Višina stanovanjskih objektov je P+M, P+1, kjer je prostor pod streho lahko izkoriščen. Višina objektov se lahko poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb. Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu.

(4) Strehe na vseh objektih morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni 30 º do 45º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Enokapne in ravne strehe so lahko na nezahtevnih in enostavnih objektih, strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami.

(5) Fasade so svetlih in zemeljskih barv, lahko so delno obdelane v lesu. Okolico objektov se uredi in ogradi glede na funkcijo objekta. Višje ograje morajo biti transparentne, ograje ob stanovanjskih objektih višine do 1,2 m. Del parcele na zunanjem robu parcel, ki mejijo na odprto krajino, mora biti ozelenjen.

c) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se v zemeljski izvedbi izvede ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje.

(2) Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo gospodarsko infrastrukturo, ki negativno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira.

(3) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.

(4) Na območju razpršene poselitve, ki se nahaja v EUP EU 14, na parcelah št. 3971, 3972, 3973, 3978/1, 3978/2, 3977, 3976 vse k.o. Velika Polana in na območju razpršene poselitve, v EUP EU 16, na parcelah št. 8, 9, 10, 11 vse k.o. Mala Polana si morajo investitorji sami zagotoviti oskrbo s pitno vodo in čiščenje komunalne vode. Na območju se mora zagotovi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljena morata biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata. Pri teh objektih je možna postavitev greznic in čistilnih naprav iz vrste nezahtevnih in enostavnih objektov.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP EU 16 se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov, v njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe.

(2) V EUP, kjer se nahajajo območja z naravovarstvenim statusom, se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Velika Polana (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki se hranijo na sedežu občine in ki so določeni v skupnih PIP-ih tega odloka.

(3) Na poplavnem območju, ki so določena na podlagi opozorilne karte poplav, v EUP EU 13, EU 14, EU 15, EU 16, EU 17, EU 18, EU 19, EU 21 in EU 28 so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na teh območjih so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.

(4) Ukrepi na poplavnem območju, kjer so določeni razredi poplavne nevarnosti:

– V EUP MP 7, z oznako podrobne namenske rabe IK, se na zahodnem delu EUP nasuje na varno koto, in sicer Q100 (165.8 m.n.m.) + 0.5 m, kar zanaša 166.3 m.n.m.

– Na območju EUP EU 22 je predvidena trajna rezervacija prostora, za prevajanje viška vodnih količin. Tako se območje ohranja za prevajanje zadržane lastne vode nad cesto preko propustov. V tej EUP z namensko rabo K1 je prepovedano izvajanje nasutij, gradnja novih objektov in gradnja linijskih objektov, ki bi vodi preprečevali prosti tok.

– V EUP EU 23 je območje vpliva gradnje (gradnja v EUP MP 5, MP 7 in MP 8) opredeljeno kot območje trajne rezervacije prostora z namenom zadrževanja voda. Umeščanje objektov na tem delu je zaradi funkcije dodatnega zadrževanja voda prepovedano.

– V EUP EU 24, na desni strani potoka Črnec se definira dodatno območje rezervacije prostora, ki zajema posredne vplive obrtne cone. Na tem delu je prepovedano umeščanje objektov in linijskih elementov, ki vodi jemljejo volumen in ovirajo poplavne tokove.

– Na območjih EUP EU 22, EU 23 in EU 24, kjer se bo zagotavljala dolgoročna rezervacija prostora je prepovedano kakršno koli nasutje, kot tudi gradnja novih objektov in infrastruktur oziroma prepovedano je graditi vse kar vodi jemlje razlivni volumen, to je izvedba nad koto terena oziroma na nasutju) in kar blokira poplavne tokove (večji linijski objekti, ki so nad koto terena). Na območje je možen vnos poplavno manj ranljivih dejavnosti (dovozi, zelene površine, površine za rekreacijo, manjše ograje), ki pa morajo ostati na nivoju obstoječega terena (ohranitev volumnov) oziroma zagotavljat pretočnost vodi (omogočanje prevajanje poplavnih tokov). Poleg tega je pred izvedbo kakršnegakoli posega v prostor na teh območjih potrebno predhodno pridobit ustrezno soglasje (t.i. vodno soglasje).

– Na območju urejanja EU 16, kjer se nahajajo območja razpršene gradnje z oznako A, v vseh primerih so zgrajeni objekti na suhem. Na teh območjih gre za obstoječa stavbna zemljišča, kjer se objekti umeščajo na suhem delu parcele oziroma zraven že obstoječih objektov, tako da se z minimalnim obsegom posega na poplavno območje. Nasutje se izvede samo na območju parcele in dostopov, ostali del parcele kamor naj se umešča manj ranljive dejavnosti (zelenice, vrtovi) pa naj ostane na obstoječi koti. Kota novih objektov naj bo enaka koti obstoječe gradnje, ki je na suhem. Objekt okoljske infrastrukture v EU 16 z oznako podrobne namenske rabe O, ki se nahaja ob EUP MP 8 se nahaja znotraj majhne nevarnosti. Na tem območju se izvede nasutje za območje objekta. Kota nasutja naj znaša nad 166.2 m.n.m., to je nad koto Q500.

– Na območju EUP EU 25 se zaradi blokade poplavnega toka trajno prepove gradnja, prostor pa je zaščiten pred prihodnjimi umestitvami v prostor. Tako je celotno območje do vodotoka Črnec opredeljeno, kot trajna rezervacijo prostora za omogočanje prevajanje poplavnih tokov, kjer je prepovedana gradnja objektov in izvajanje nasutij območja oziroma vse kar ovira in blokira poplavne tokove. Na območje je možno umeščanje poplavno manj ranljivih dejavnosti (vrtovi, zelene površine, parki) vendar se le-te izvedejo na nivoju terena. Tudi na tem območju je pred izvedbo kakršnegakoli posega v prostor potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje (vodno soglasje).

– Na območju urejanja EU 26 se objekti in dostopi umeščajo na južno stran parcele ob obstoječe objekte (na območje majhne, preostale in delno srednje nevarnosti ter izven poplavnega območja), gradnja pa se izvede vsaj na koti 165 m.n.m. Ostali (severni) del parcele naj ostane na obstoječi koti.

(5) Na območju kjer so določeni razredi poplavne nevarnosti, in sicer na območju gozdov z oznako podrobne namenske rabe G, kmetijskih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2, na območjih površin cest in ostalih prometnih površin PC in PO z oznako podrobne namenske rabe ter na območju celinskih voda z oznako podrobne namenske rabe VC, gradnja bolj ranljivih objektov ni mogoča, je pa možno umeščanje določenih gradbeno-inženirskih objektov kot so npr. ČN, ceste, prečrpališča. Obstoječi objekti se lahko vzdržujejo in rekonstruirajo. Tovrstni objekti (gradbeno inženirski objekti in ostali pomožni objekti) se na območje poplavne nevarnosti, ki je prikazana znotraj kart poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti, umeščajo v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/2008) in s predhodno pridobitvijo vodnega soglasja.

(6) Na območju varstvenih pasov vodnega črpališča, ki je del osnovne namenske rabe, so dopustni le posegi, ki so določeni v Odlokom o zavarovanju vodnih virov (Uradni list RS, št. 91/99) in njegovimi spremembami na območju bivše Občine Lendava. Gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredi se ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune. Razvoz gnojevke na kmetijska zemljišča, ki so v območju vodovarstvenih pasov, se izvaja v skladu s sprejetimi odloki, ki varujejo vodni vir in v skladu z veljavnimi predpisi.

(7) Z namenom zmanjšanja tveganja onesnaženja vodnega vira, s tem pa ohranjanja kakovosti vira pitne vode, se na območju EUP EU 13, EU 14 in EU 28 pred gradnjo pridobi vodnogospodarsko soglasje pristojnega upravnega organa in zdravstvenega inšpektorata.

(8) Na območju varstvenih pasov vodnega črpališča v EUP EU 13, EU 14, EU 28 ki so območje kmetijskih zemljišč, se zaradi spiranja strupov in hranil v podzemne vode in zajetje, preverja kvaliteto vode na zajetju. Izobražuje se lastnike kmetijskih zemljišč in omejuje strupe in hranil.

(9) Območju gozdnih rezervatov v EUP EU 16, ki so del osnovne namenske rabe (G) se urejajo v skladu z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdnih rezervatih (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09) in njeno spremembo.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi so navedeni v skupnih prostorsko izvedbenih pogojih.

3. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih občinskih podrobnih prostorskih načrtov in državnih prostorskih načrtov

42. člen

(posegi na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov)

a) Pogoji glede namembnosti območja:

(1) V območjih EUP kjer je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPPN), do izdelave le-teh niso dopustni nobeni posegi, razen postavitev začasnih objektov in objektov in posegov, ki so navedeni za posamezno EUP. Na območju EUP MP 10 le pokriti prireditveni prostor, začasna tribuna za gledalce na prostem. Obstoječi objekti in njihovi infrastrukturni objekti na predvidenih OPPN-jih se lahko rekonstruirajo, vzdržujejo in rušijo. Spreminja se jim lahko tudi namembnost. V EUP VP 12 je dovoljena novogradnja enostavnih, nezahtevnih objektov ter pritiklin k obstoječemu objektu ter rekonstrukcija in vzdrževanje, in sicer le na lastni parceli ali na funkcionalnem zemljišču, ki je bilo določeno v gradivu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri posegih v VP 12 se smiselno upoštevajo PIP-i, ki veljajo za EUP VP 15. Gradnja kmetijskih objektov v VP 12 ni dovoljena.

(2) Pri izdelavi občinskih podrobnih prostorskih načrtov se po posameznih EUP upoštevajo naslednji pogoji glede namembnosti območja:

– V EUP VP 12, ki je namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostmi z oznako podrobne namenske rabe SSm, so dopustne stanovanjske stavbe, stavbe za storitvene dejavnosti, delavnice, gradbeno inženirski objekti, pomožni objekti in urbana oprema, med območjem IG in SSm se umesti gosti zeleni pas. Zasaditev se izvede z avtohtonim drevjem in grmovjem, opremi se lahko z urbano opremo. Zasaditev je lahko izvedena tudi v EUP VP 11. V EUP VP 12 velja III. stopnja varstva pred hrupom.

– V EUP MP 10 (Copekov mlin) in VP 5, ki sta namenjeni turističnim in spremljajočim dejavnostim, z oznako podrobnejše namenske rabe BT, je dopustna izvedba prenočitvenih stavb, gostinskih stavb, upravnih in pisarniških stavb, trgovskih (v sklopu dejavnosti) in drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavbe splošnega družbenega pomena (kulturo in razvedrilo, športni objekti), gradbeno inženirski objekti. Oprema se prilagodi značilnostim prostora. Na območju EUP MP 10 si mora investitor sam zagotoviti oskrbo s pitno vodo. Na območju se mora zagotovi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljena morata biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata.

– v EUP prostora MP 5 in MP 7, ki sta gospodarski coni, z oznako podrobne namenske rabe IG, in namenjeni predvsem industrijskim stavbam in skladiščem s spremljajočimi dejavnostmi, pisarnam, trgovskim in drugim stavbam za storitvene dejavnosti, stavbam za promet in stavbam za izvajanje komunikacij, drugim nestanovanjskim stavbam, stavbam, ki niso uvrščene drugje ter in gradbeno inženirskim objektom. Del EUP MP 7 je namenjen intenzivni kmetijski proizvodnji, z oznako podrobne namenske rabe IK. Agresivne industrijske dejavnosti, ki bi negativno vplivale na bližnja stanovanjska območja ali na vodni vir, niso dopustne. Pred izdelavo OPPN, je na območju EUP MP 5 in MP 7 dopustna postavitev baznih postaj mobilne telefonije in spremljajočih objektov iz skupine vseh vrst objektov glede na zahtevnost. Po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na razgaljenih površinah. Na območju EUP MP 5, ki je območje celinskih voda z oznako podrobne namenske rabe VC, so dopustni posegi, ki so skladni z zakonom o vodah.

– v EUP MP 12, ki je območje centralnih in turističnih dejavnosti, z oznako podrobne namenske rabe CU in BT, je namenjena ureditvi centralne in turistične dejavnosti z vsemi spremljajočimi objekti.

(3) OPPN-ji iz EUP MP 5 in MP 7 se lahko izdelajo kot skupni OPPN. Priključi se lahko tudi EUP MP 8.

(4) Nabor nezahtevnih in enostavnih objektov in podrobni pogoji lege, oblikovanja ipd. se navedejo v posameznem OPPN-ju.

(5) Meje občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki so prikazane v grafičnih prikazih tega OPN, se v fazi njegove priprave lahko prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu pod pogojem, da s spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo vključenih ali izključenih parcel ali da občinski svet prejme akt, s katerim ugotavlja splošni interes v zvezi s spremembo območja OPPN.

(6) Za območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi en OPPN ali več občinskih podrobnih prostorskih načrtov, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto in da bo dinamika priprave posameznih občinskih podrobnih prostorskih načrtov zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev.

(7) Občina lahko na podlagi 55. člena ZPNačrt-a tudi na drugih območjih podrobneje načrtuje prostorske ureditve, če se za to izkaže potreba po tem, ko je bil sprejet občinski prostorski načrt.

b) Pogoji glede velikosti in oblikovanja

(1) V vseh enotah urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnega prostorskega načrta se velikost objektov in ostalih ureditev prilagodi namenu območja. Parcelacija v EUP VP 12 mora biti pravokotna na nove ulice. Pri oblikovanju stanovanjskih in turističnih objektov se povzema oblikovalska izhodišča tradicionalne arhitekturne tipike.

(2) Višina objektov v EUP MP 5, MP 7, VP 5 ne sme presegati dveh etaž nad urejenim terenom. V EUP MP 5, MP 7 kjer gre za ureditev gospodarskih dejavnosti (IG, IK) se upošteva faktor zazidanosti 0,8, v EUP VP 5, MP 10, MP 12 kjer gre za ureditev turističnih dejavnosti (BT, CU) je faktor zazidanosti 0,6, v VP 12 kjer gre za ureditev mešanih stanovanjskih površin (SSm) je faktor zazidanosti 0,4.

c) Ostali pogoji

(1) Širina parcel ob cesti za samostojne stanovanjske objekte v EUP VP 12 ne sme biti manjša od 18 m.

(2) V EUP MP 5, MP 7 in, ki sta območji namenjeni gospodarski coni se zagotovi 20 % zelenih površin, gosto se zasadi zunanji rob EUP, in sicer z avtohtonim drevjem in grmovjem. V OPPN se določi število pakirnih mest za posamezno dejavnost, na 4 PM se zasadi eno visokodebelno drevo.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Na delu EUP, kjer se nahaja območje naravne vrednote Črnec (št. 6956), se ne sme posegati. V EUP VP 5, med območjem za turizem in potokom, je potrebno dosledno ohranjati 5,0 m pas lesne zarasti.

(2) V EUP MP 10 so možni posegi pod naslednjimi pogoji:

1. Na delu območja, ki meji na vodotok Mlinščica, se ohranja obstoječo namensko rabo (gozd) v 15 m pasu ob vodotoku.

2. Za ohranjanje naravne vrednote Črnec (št. 6956) in ohranjanje kvalitetnega habitata je do izdelave OPPN-ja uporaba območja za turistično-rekreacijske namene možna pod naslednjimi pogoji:

– rob lesene zarasti na južni strani območja se ohranja v širini 10 m (to določilo se mora upoštevati tudi v OPPN),

– zemljišče se lahko uredi v travnato površino,

– nasutje zemljišča je dovoljeno, vendar le pod pogojem, da se zemljišče s pasom drevesne zarasti ob robu zemljišča ohrani v obstoječem nivoju (dreves ni dovoljeno zasipati),

– tlakovanje ali utrjevanje zemljišča z gramoznim nasutjem ni dovoljeno,

– dovoljena je postavitev začasnih objektov in urbane opreme.

3. Za ohranjanje kvalitetnega habitata se za osvetljevanje območja načrtuje uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo naj se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru.

4. Za ohranjanje kvalitetnega habitata velikega pupka, nižinskega urha, močvirske sklednice se urejanje območja izvaja izven zimskega obdobja (temperatura okolice je nižja od 5 °C).

5. Za preprečitev izgube zaroda rjave penice, kobiličarja, pisane penice, rjavega srakoperja, prepelice, slavca se urejanje območij mora izogniti času gnezdenja ptičev (od 1.3 do 1.7.). Odstranjevanje lesne zarasti, nasutje zemljišča … se torej lahko izvaja med 1.7. in 1.3.

6. Za ohranjanje kulturnega spomenika “Copekovega mlina” se do izdelave OPPN-ja upošteva:

– Parkirne površine naj bodo izvedene v travnati izvedbi.

– V primeru postavitve objektov, naj bodo ti začasne narave. Trajne gradnje do izdelave OPPN-ja niso sprejemljive.

(3) Na območju MP 12 se pas drevesne živice ohrani na obeh straneh območja. Pri umeščanju objektov se dosledno upošteva pas priobalnega zemljišča, na katerem se nahaja pas lesne zarasti.

(4) Omilitveni ukrepi na poplavnem območju:

– Na območju EUP MP 5 se naj posamezne objekte umešča na varno koto (Q100 + 0.5 m), ki znaša med 165.70 in 166.00 m.n.m. in s predhodno izvedbo podrobne hidrološko-hidravlične analize vpliva objektov na vodne tokove. Na tem delu je potrebno pustiti odprto pot vsaj v obsegu stare struge Črnca oziroma območja izkazane srednje poplavne nevarnosti, ki bo zagotavljala prevajanje poplavnega toka iz zahoda proti vzhodu. Nasutje naj se izvede samo za objekte in povezave, ostali del parcele pa naj ostane na nivoju terena. V času določanja arhitekture območja v EUP MP 5 (definiranje lokacije objektov) v sklopu OPPN-ja se mora podrobno hidrološko-hidravlično analizo vpliva dvignjenih objektov na poplavne tokove s katero je potrebno dokazati, da je vpliv teh objektov sprejemljiv oziroma po potrebi predpisati dodatne omilitvene ukrepe (drugačna kota, sprememba položaja in količine objektov).

– Zahodni del območja MP 7 se nasuje na varno koto, in sicer Q100 (165.8 m.n.m.) + 0.5 m, kar znaša 166.3 m.n.m.

– Na območju EUP MP 10 je umeščanje objektov in povezav (bolj ranljive dejavnosti, ki morajo biti varne vsaj pred 100-letno povratno dobo z ustrezno varnostjo) priporočeno na Z, JZ in delno na J del parcele, in sicer na območje majhne, preostale in delno srednje nevarnosti oziroma izven poplavne nevarnosti (znotraj priporočenega obsega). Na ostalem manjšem delu parcele se umeščajo manj ranljive dejavnosti, ki so lahko poplavljene (zelene površine, območja rekreacije) in tako območje obdrži obstoječo koto. Objekte in povezave je potrebno izvesti na nasutju, in sicer jih je potrebno postaviti na koto Q100 (163.4 m.n.m.) + 0.5 m. Slednje znaša 163.9 m.n.m. Severno območje (območje z obstoječim mlinom) je v večjem delu izven poplavne nevarnosti, na tem območju se gradnja planira na delu parcele izven poplavnega območja.

– Na območju EUP VP 5 je območje znotraj globin nižjih od 0.5 m in izven območja Q10. To pomeni, da se na območju pojavlja razred majhne poplavne nevarnosti. Na robu območja, zaradi poseganja znotraj dosega Q10 in globin nad 0.5 m, pride v manjšem obsegu tudi do pojava razreda srednje nevarnosti. Hitrosti nikjer ne presegajo 0.5 m/s, prav tako na območju ni izrazitih poplavnih tokov. Na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja je umeščanje hotelskih in podobnih stavb za kratkotrajno nastanitev (kamor bodo spadali objekti na tem območju) na območje majhne nevarnosti dovoljena, z upoštevanjem pogojev iz vodnega soglasja, vendar se mora v sklopu pridobivanja vodnega soglasja oziroma v času izdelave OPPN-ja, ko bo znana prostorska ureditev z razporeditvijo objektov in naprav, izvesti dodatno poplavno študijo projektiranega stanja, kjer se dokončno definira omilitvene ukrepe. V splošnem se upošteva priporočilne smernice, ki zajemajo izvedbo nasutja samo na območju objektov in povezav (varna kota glede na obstoječ model znaša okoli 167.2 m.n.m.), ostali del območja VP 5 pa naj ostane na območju obstoječega terena oziroma se poglobi (potreba po nadomestnih volumnih). Potrebno bo zagotovit tudi odvzete volumne, ki jih je mogoče nadomestit z nižanjem prostega dela parcele, z zaščito vplivnega območja (definiranje sekundarne rabe) ali pa z ureditvijo struge Črnca (izvedba razširjene berme) na območju gradnje. Zagotovit se vsaj 5,0 m odmik od vodotoka (priobalni pas).

– Območje EUP MP 12 z oznako podrobne namenske rabe BT, se nahaja znotraj majhnega in preostalega razreda nevarnosti. Ker ne gre za poseben tip dejavnosti (gasilci, enote CZ, zdravstvene interventne enote) je umeščanje in razvijanje turistične dejavnosti in objektov za turizem mogoča. V primeru poplav z višjo povratno dobo, se lahko zgodi, da bo območje poplavljeno predvsem zaradi zadrževanja meteorne vode. Zaradi tega je potreben dvig območja na/nad koto ceste. Nasutje je potrebno izvesti samo na območju gradnje in večji del parcele pustiti na obstoječi koti. S tem vodi odvzamemo minimalen volumen.

Območja centralnih dejavnosti v osrednjem območju (zahodno od Mačkovcev) oziroma v EUP MP 12 z oznako podrobne namenske rabe CU so pretežno izven poplavnega območja oziroma na nekaterih mestih se nahajajo minimalno znotraj preostale poplavne nevarnosti. Na teh območjih svetujemo gradnjo objektov na delu parcele, ki je izven poplavnega območja. Za dodatno varnost se izvede objekte oziroma pritličja objektov nad koto ceste. V primeru večjega števila utrjenih površin je potrebno urediti meteorno odvodnjo.

(5) Za EUP se upoštevajo pogoji iz 59. člena o varstvu pred hrupom in se jih vnesejo v določila OPPN.

(6) Vse EUP, kjer je predvidena izdelava OPPN, se nahajajo na območjih z naravovarstvenim statusom. Pri izdelavi OPPN se mora za vse EUP pridobiti naravovarstveno mnenje in na projektno dokumentacijo naravovarstveno soglasje.

(7) Za EUP MP 10, ki je zavarovana kulturna dediščina, se mora pridobiti kulturno varstveno mnenje v fazi OPPN in soglasje k projektni dokumentaciji.

(8) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

43. člen

(državni prostorski načrti)

(1) V območjih EUP, kjer veljajo državni prostorski načrti, se upošteva prostorske ureditvene pogoje iz teh prostorskih načrtov:

– v EUP EU 1 – DPA, EU 2 – DPA, EU 3 – DPA, EU 7 – DPA, EU 8 – DPA, EU 9 – DPA, EU 10 – DPA in EU 11 – DPA so dopustni le posegi, ki so določeni v Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Beltinci–Lendava (Uradni list RS, št. 37/05),

– v EUP EU 5 – DPA, EU 6 – DPA so na območju daljnovoda Murska Sobota – Lendava DV110 dopustni le posegi, ki so določeni v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za izgradnjo daljnovoda DV 110 kV Murska Sobota–Lendava (Uradni list RS, št. 102/08),

– v EUP EU 4 – DPA in EU 12 – DPA so dopustni le posegi določeni v Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Beltinci–Lendava (Uradni list RS, št. 37/05) in v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za izgradnjo daljnovoda DV 110 kV Murska Sobota–Lendava (Uradni list RS, št. 102/08),

– v EUP EU 27 – DPA so dopustni le posegi določeni v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za gradnjo daljnovoda 2 × 400 kV Cirkovce–Pince (Uradni list RS, št. 55/12).

4. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

44. člen

(območja opremljanja zemljišč, splošni pogoji za izgradnjo infrastrukturnih objektov)

(1) Gradnja objektov v vseh prostorskih enotah naselja se lahko izvaja le na opremljenih zemljiščih z zgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo oziroma na zemljiščih, kjer je gradnja infrastrukture predvidena. Na območju razpršene poselitve, kjer občina ne načrtuje opremljanja, si investitor sam zagotovi osnovno komunalno opremo. Ta se izvaja v skladu s prikazi ali opisi v občinskem prostorskem načrtu in skladno z ustrezno projektno dokumentacijo. Opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto, kanalizacijo, vodovod in elektriko.

(2) Vso predvideno gospodarsko javno infrastrukturo se izvede v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi. Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov se prilagodi namenu razen, če v posameznem členu tega odloka za posamezne tovrstne objekte ni določeno drugače.

(3) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.

(4) Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč se gospodarska javna infrastruktura načrtuje v skupnih koridorjih in tako, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč in da ni potrebna odstranitev drevja in grmičevja. Linijske infrastrukturne objekte se umešča vzporedno z obstoječimi strukturami v prostoru (ceste, poti, potoki, rob naselja).

45. člen

(pogoji priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo)

(1) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.

(2) Vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se obvezno priključi tudi na kanalizacijsko omrežje razen, če ni v tem odloku za posamezna območja določeno drugače. Tehnološke odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijo pod pogojem, da le-te po sestavi ustrezajo komunalni odpadni vodi oziroma predpisom, ki urejajo odvajanje snovi v javno kanalizacijo. Podrobnejše pogoje o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ureja občinski odlok.

(3) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob.

(4) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekte za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi. Razvoz gnojevke na kmetijskih zemljiščih se izvaja v skladu z zakonodajo in na območju VVO v skladu s predpisi o zavarovanju vodnega vira.

(5) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojni izvajalec javne službe v skladu z zakonodajo in predpisi, ki urejajo to področje. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.

(6) Objekte se priključi na električno, vodno, komunalno in cesto omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras zgoraj naštetih vodov ter lokacije pripadajočih objektov. Pri urejanju cestnih priključkov se v območju priključka upošteva pregledni trikotnik, ki se določi glede na kategorijo ceste.

(7) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem se glede na občutljivost posameznega območja preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi. Bazne postaje se lahko postavlja le na območjih, ki jih dovoljuje ta odlok.

(8) Nove transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov ali v njihovi bližini, pri čemer se upošteva zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Ob pomembnejših posameznih objektih v celotnem naselju, obvezno pa v novih prostorskih enotah se uredi javna razsvetljava.

(9) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:

– za umestitev bazne postaje mobilne telefonije v prostor je potrebna okoljska presoja tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši,

– upošteva naj se združevanje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave in njihove varnostne pasove,

– oblikovanje objektov mobilne telefonije naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten), okolico objekta se zasadi, oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba streh, da so čim manj vidno izpostavljeni,

– za postavitev in obratovanje bazne postaje mobilne telefonije znotraj bivalnega okolja ter v ostalih EUP, je postavitev možna ob soglasju pristojnega občinskega organa in ob soglasju pristojnih nosilcev urejanja prostora,

– na zavarovana območja naravne in kulturne dediščine objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati. Izjemoma jih je možno postavljati v širša zavarovana območja narave ali na objekte in območja kulturne dediščine ob soglasju pristojnih služb za ohranjanje narave in varovanje kulturne dediščine.

(10) V naseljih se nove in nadomestne električne vode in priključke prednostno gradi v kabelski izvedbi, v odprtem prostoru pa lahko tudi v nadzemni izvedbi. Pri vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se upošteva njihov koridor (širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje), ki znaša:

– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m;

– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV – 10 m;

– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m;

– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 3 m;

– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m;

– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m;

– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2 m.

(11) V navedenih koridorjih iz desetega odstavka tega člena veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje.

(12) Za vse objekte, se skladno s prilogo tabele 1 in 2, upošteva pogoje in omejitve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, označene z »-« prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov. Dovoljena podrobnejša namenska raba prostora znotraj 80 m širokega pasu je: območje brez stanovanj, brez športnih, zdravstvenih, izobraževalnih ipd. objektov, namenjeno le industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ipd. dejavnosti, kar je potrebno in se mora upoštevati pri prostorskem načrtovanju občine.

(13) Pri načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalno energijo, sončno energijo in energijo biomase.

(14) Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega 1000 m2 se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.

(15) Pri prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega tk omrežja. V primeru premestitve tk naprav je treba obvestiti operaterja najmanj 30 dni pred posegom. Za območja novih con ali večjih objektov se načrtuje novo tk omrežje. Pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti upravljavec tk omrežja. K posameznim gradnjam se pridobi projektne pogoje in soglasja upravljavca tk naprav.

(16) Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag. Varovalni pas prenosnega omrežja zemeljskega plina znaša 2 x 100 m. Za poseganja v varovalne pasove prenosnega sistema zemeljskega plina, se mora pridobiti pogoje in soglasja operaterja. Posegi v varnostni pas širine 2 x 5 m se lahko izvajajo po pridobitvi pogojev in soglasja operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina. Varovalni pas plinovodnega omrežja, namenjenega za distribucijo zemeljskega plina, je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. Za posege v varovalnih pasovih distribucijskega plinovoda se mora pridobiti pogoje in soglasje upravljavca distribucijskega sistema zemeljskega plina.

(17) Varovalni pas državne ceste je 25 m na vsako stran ceste. V tem pasu je gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju upravljavca za ceste. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki:

– globina podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča,

– višina zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad cestiščem ob največjem povesu,

– odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo.

(18) Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih prometnih površin, ki so določeni v občinskem odloku o kategorizaciji občinskih cest, so možni ob predhodnem soglasju upravljavca ceste. Pogoje o gradnji, vzdrževanju in varstvu občinskih cest določa občinski odlok o občinskih cestah.

(19) Kakršnikoli objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni najmanj 5,0 m. Zaradi dokončne prometne ureditve državne ceste novo predvideni objekti s svojimi gabariti in zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih in križiščih.

(20) Pri načrtovanju, rekonstrukciji in vzdrževalnih delih se mora zagotoviti:

– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest drugimi posegi v prostor in okolje, skozi katerega državne ceste potekajo,

– opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,

– načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve ceste ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,

– s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometna na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste.

(21) Vsaka dejavnost na parceli mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer:

+------------------------------------+--------------------------+

|Vrste objektov                      |Število PM                |

+------------------------------------+--------------------------+

|Enostanovanjske stavbe              |2 PM/stanovanje           |

+------------------------------------+--------------------------+

|Dvostanovanjske stavbe              |1,5 PM/stanovanje         |

+------------------------------------+--------------------------+

|Tri- in večstanovanjske stavbe      |1,5 PM/stanovanje –       |

|                                    |dodatno 10 % na terenu za |

|                                    |obiskovalce               |

+------------------------------------+--------------------------+

|Stanovanjske stavbe za posebne      |1 PM/5–8 postelj          |

|namene (domovi za ostarele, varna   |                          |

|hiša)                               |                          |

+------------------------------------+--------------------------+

|Hotelske in podobne stavbe za       |1 PM/3 sobe               |

|kratkotrajno nastanitev (hotel,     |                          |

|prenočišča, penzioni)               |                          |

+------------------------------------+--------------------------+

|Gostilne, restavracije, točilnice,  |1 PM/10 sob               |

|bari                                |                          |

+------------------------------------+--------------------------+

|Stavbe javne uprave                 |1 PM/30 m2                |

+------------------------------------+--------------------------+

|Stavbe bank, pošt, zavarovalnic     |1 PM/30 m2                |

|(pisarniški in upravni prostori ter |                          |

|druge storitve)                     |                          |

+------------------------------------+--------------------------+

|Druge upravne in pisarniške stavbe  |1 PM/30 m2                |

|(mešani poslovni programi)          |                          |

+------------------------------------+--------------------------+

|Trgovske stavbe (trgovina lokalna   |1 PM/50 m2                |

|pod 500 m2)                         |ne manj kot 2 PM          |

+------------------------------------+--------------------------+

|Trgovske stavbe                     |1 PM/80 m2                |

|(trgovina z neprehrambenimi         |ne manj kot 2 PM          |

|izdelki)                            |                          |

+------------------------------------+--------------------------+

|Stavbe za druge storitvene          |1 PM/30 m2                |

|dejavnosti (obrtno servisne         |ne manj kot 2 PM          |

|dejavnosti: frizer, urar,           |                          |

|čistilnica, fizioterapija,          |                          |

|avtopralnice, lekarne ipd.)         |                          |

+------------------------------------+--------------------------+

|Trgovske stavbe (večnamenski        |1 PM/30 m2                |

|trgovsko zabaviščni, poslovni       |                          |

|centri)                             |                          |

+------------------------------------+--------------------------+

|Bencinski servisi                   |1 PM/30 m2 prodajnih      |

|                                    |površin ne manj kot 3 PM  |

+------------------------------------+--------------------------+

|Postaje, terminali, stavbe za       |1 PM/50 m2 * od teh       |

|izvajanje elektronskih komunikacij: |najmanj 30 % za avtobuse  |

|stavbe in terminali na železniških  |*število PM upošteva tudi |

|in avtobusnih postajah ter z njimi  |značaj objekta in dostop  |

|povezane stavbe                     |do javnega prometa        |

+------------------------------------+--------------------------+

|Industrijske stavbe (do 200 m2)     |1 PM/30 m2 površine ne    |

|                                    |manj kot 2 PM             |

+------------------------------------+--------------------------+

|Industrijske stavbe (več kot 2000   |1 PM/50 m2 površine       |

|m2)                                 |                          |

+------------------------------------+--------------------------+

|Industrijske stavbe (delavnice za   |6 PM/popravljalno mesto   |

|servis motornih vozil)              |                          |

+------------------------------------+--------------------------+

|Rezervoarji, silosi in skladišča    |1 PM/150m2 površine       |

|(skladišča s strankami)             |                          |

+------------------------------------+--------------------------+

|Rezervoarji, silosi in skladišča    |Ne manj kot 3PM           |

|(skladišča brez strank)             |                          |

+------------------------------------+--------------------------+

|Rezervoarji, silosi in skladišča    |1 PM/80 m2 površine       |

|(razstavni in prodajni prostori)    |                          |

+------------------------------------+--------------------------+

|Stavbe za kulturo in razvedrilo     |1 PM/5 sedežev            |

+------------------------------------+--------------------------+

|Muzej in knjižnice                  |1 PM/80 m2                |

+------------------------------------+--------------------------+

|Stavbe za izobraževanje in          |1 PM/učilnico od teh      |

|znanstvenoraziskovalno delo         |najmanj 12 za kratkotrajno|

|(osnovne šole)                      |parkiranje staršev        |

+------------------------------------+--------------------------+

|Stavbe za izobraževanje in          |1 PM/10 otrok od teh      |

|znanstvenoraziskovalno delo         |najmanj 12 za kratkotrajno|

|(otroški vrtci)                     |parkiranje staršev        |

+------------------------------------+--------------------------+

|Stavbe za zdravstvo (zdravstveni    |1 PM/35 m2 ne manj kot 2PM|

|dom, ambulante, veterinarske        |                          |

|ambulante)                          |                          |

+------------------------------------+--------------------------+

|Stavbe za zdravstvo (zavetišče za   |1 PM/150 m2 ne manj kot   |

|živali)                             |2PM                       |

+------------------------------------+--------------------------+

|Športne dvorane s prostori za       |1 PM/30 m2, od tega 20 %  |

|gledalce                            |PM za avtobuse            |

+------------------------------------+--------------------------+

|Športne dvorane (večnamenske        |1 PM/15 m2                |

|dvorane, pretežno namenjene         |                          |

|razvedrilu, wellness,               |                          |

|fizioterapija, fitnes ipd.)         |                          |

+------------------------------------+--------------------------+

|Druge nestanovanjske kmetijske      |1 PM/80 m2                |

|stavbe                              |                          |

+------------------------------------+--------------------------+

|Stavbe za spravilo pridelka         |                          |

+------------------------------------+--------------------------+

|Stavbe za opravljanje versk       ih|1 PM/20 m2                |

|obredov                             |                          |

+------------------------------------+--------------------------+

|Pokopališke stavbe in spremljajoči  |1 PM/600 m2 ne manj kot   |

|objekti                             |10PM                      |

+------------------------------------+--------------------------+

|Športna igrišča (stadion in ipd.)   |1 PM/200 m2 površine      |

|                                    |igrišč od tega 20 % PM za |

|                                    |avtobuse                  |

+------------------------------------+--------------------------+

|Drugi gradbeni inženirski objekti   |1 PM/600 m2               |

|za šport, rekreacijo in prosti čas  |                          |

|(park)                              |                          |

+------------------------------------+--------------------------+

|Pokopališča                         |1 PM/600 m 2 ne manj kot  |

|                                    |10PM                      |

+------------------------------------+--------------------------+

|Športne dvorane brez obiskovalcev   |1 PM/50m2 površine dvorane|

+------------------------------------+--------------------------+

|Obiskovalci športnih prireditev     |1PM/10–15 prostorov za    |

|oziroma gledalci                    |obiskovalce               |

+------------------------------------+--------------------------+

(22) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. Na podlagi geomehanskega poročila so parkirišča lahko tudi pod ali v objektih.

(23) Kadar ustreznega števila PM na mestu gradnje (zemljišču namenjenem gradnji), v EUP (trgovskih, gostinskih, storitvenih in poslovnih) ni mogoče zagotoviti, mora investitor ustrezno število PM zagotoviti v neposredni bližini – manj kot 200 m od nameravane gradnje, in sicer:

– na zemljišču, ki je v njegovi lasti in posesti ali

– na najetem zemljišču, ki izpolnjuje pogoje za izvedbo parkirišča, za nedoločen čas na podlagi notarsko overjene najemne pogodbe ali

– na javnem parkirišču, s soglasjem upravljavca parkirišča, ki jamči za potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu. PM morajo biti zagotovljena za čas obstoja objekta h kateremu pripadajo.

(24) Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje.

(25) Vse posege v varovalni pas avtoceste, ki meri 40,0 m od roba cestnega sveta na vsako stran, je možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS d.d.. Pri načrtovanju v prostoru se mora upoštevati širitev avtoceste za en vozni pas, to je min. 7,0 m od roba cestnega sveta obojestransko. V varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.

(26) DARS d.d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje avtoceste. Izvedba vseh ukrepov za zaščito pred hrupom je obveznost investitorjev novih posegov oziroma lokalne skupnosti.

5. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

46. člen

(celostno ohranjanje KD)

(1) V Občini Velika Polana ureja zavarovana območja kulturne dediščine v naseljih in izven njih Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Lendava (Uradni list RS, št. 20/93). Seznam objektov in območij kulturne dediščine se nahaja tudi v Registru kulturne dediščine za območje Občine Velika Polana z dodatnimi etnološkimi spomeniki.

(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi prostorskega akta in je njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).

(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:

– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in

– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.

(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vaje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijskega infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.

(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine:

Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,

– sestavine in pritikline,

– stavbno pohištvo in notranja oprema,

– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),

– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:

– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,

– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,

– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in

– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

– če ni možno najti drugih rešitev in

– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje varstva kulturne dediščine.

Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– avtentičnost lokacije,

– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,

– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določen.

(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Velika Polana, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.

(13) Za poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka ali drugih predpisov.

(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.

(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

47. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na območju Občine Velika Polana je več območij varstva narave, in sicer: območja naravnih vrednot, ekološko pomembno območje (EPO Mura – Radmožanci), posebna varstvena območja (območja NATURA 2000) in območja habitatnih tipov. Vsa območja varstva narave, razen območij habitatnih tipov so razvidna iz javnih evidenc.

(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Velika Polana (ZRSVN, OE Maribor, novembra 2008), ki so sestavni del Občinskega prostorskega načrta in se hranijo na sedežu Občine Velika Polana.

(3) Objekti in območja varstva narave so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi prostorskega akta in je njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva narave.

(4) Na območju Občine Velika Polana je evidentiranih več zvrsti naravnih vrednot za katere veljajo podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve:

Hidrološke naravne vrednote:

1. Gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja tako, da se izkoristijo vse možne tehnične ali druge rešitve, da se naravna vrednota ne poškoduje ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.

2. Objekte in naprave za različne namene se na naravni vrednoti namešča oziroma se njihovo delovanje zagotavlja tako, da se ne prekinja zveznosti vodnega toka, da se ne spreminja ali bistveno ne spreminja količina vode in hitrost pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka oziroma morskih tokov, oblika in dno struge vodotoka oziroma jezera in morja ter, da se bistveno ne spremenijo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Na slapiščih, slapovih in v koritih se ohranja naraven pretok.

3. Urejanje voda se izvaja sonaravno, tako da se v največji možni meri ohranjajo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.

4. Ne slabša se kvalitete vode, ne spreminja se temperature vode. Onesnaženo vodo se prednostno očisti.

5. Na naravno vrednoto se ne odlaga odpadkov.

6. V obrežno vegetacijo se posega s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem, zasajanjem, tako da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti obrežja.

7. Prod, pesek, mivka se z obrežja, prodišč, dna struge odvzema v količini in na način, da se ne spremenijo ali bistveno ne spremenijo funkcionalne in vidne lastnosti naravne vrednote.

8. Rekreacijske in športne aktivnosti se izvaja tako, da se naravne vrednote ne poškoduje in da se ne spremeni njenih lastnosti.

9. Naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti z nadelavo poti, mostov, galerij, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno, vendar tako, da se ne spremenijo lastnosti naravne vrednote ter da je vidna podoba naravne vrednote čim manj spremenjena.

Na območju vpliva na naravno vrednoto:

1. Na območje vpliva na naravno vrednoto se ne odlaga odpadkov, če za to obstojijo druge prostorske možnosti; v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti, se odpadke odlaga le tako, da je onemogočeno odtekanje odcednih vod na naravno vrednoto.

2. Gradnja objektov in nameščanje naprav za različne namene (hidroenergetske, vodnogospodarske, rekreacijske, turistične in druge) se izvaja tako, da objekti in naprave zlasti ne povzročijo spremembe ali bistvene spremembe kakovosti in količine vode, hitrosti pretoka, prostorske in časovne razporeditve voda, smeri toka oziroma morskih tokov na naravni vrednoti.

Botanične naravne vrednote:

1. Gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja na način in v takem obsegu, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere na rastišču in da se ohranja rastline, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto. Na način in v obsegu iz prejšnjega stavka se izvaja tudi odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije, spreminjanje vodnih razmer (npr. osuševanje, dviganje ali spuščanje gladine podtalnice, poplavitev, zamenjava sladke vode s slano in obratno), spreminjanje kislosti oziroma alkalnosti tal, odstranjevanje zemlje, ruše ali kamninske podlage, zasipavanje, nasipavanje, vključno z odlaganjem odpadnih materialov.

Pri tem se izkoristijo vse možne tehnične rešitve, da se naravna vrednota čim manj poškoduje.

2. Združbo rastišča se spreminja z izkrčenjem gozda oziroma posameznih dreves, s pogozditvijo, preoravanjem in podobno, le toliko, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere na rastišču.

3. Rastlin se ne nabira, izkoreninja, lomi ali drugače poškoduje ali uničuje, razen za znanstveno-raziskovalno delo v obsegu, ki ne vpliva negativno na stanje populacije in na rastišče.

4. Zraka se ne onesnažuje s prahom, aerosoli ali strupenimi plini, tako da se rastlin ne poškoduje in da se ne slabšajo možnosti za rast.

5. Rastlin se ne požiga.

6. Sestave biocenoze se ne spreminja z vnašanjem rastlin tujerodnih vrst.

7. Na naravni vrednoti se ne uporablja kemičnih sredstev za uničevanje živali in rastlin. Preprečuje se naravno sukcesivno zaraščanje rastišč, če je to strokovno utemeljeno.

8. Na naravni vrednoti, kjer se rastišče vzdržuje s tradicionalno kmetijsko rabo, se upošteva zlasti naslednje usmeritve:

– način in količina gnojenja se ne spreminjata glede na tradicionalen način gnojenja, na rastišča se ne vnaša mineralnih gnojil, pri času košnje se upošteva življenjski cikel rastlin, po možnosti se kosi po semenitvi, intenzivnosti paše se ne povečuje nad tradicionalno.

9. Naravno vrednoto se obiskuje na način, da se zaradi fizičnega učinka hoje ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču. Obiskovalce se usmerja na določene poti. V primeru, da gre za majhna rastišča zelo ogrožene vrste, se obiskovanje naravne vrednote lahko prostorsko omeji ali prepove.

10. Naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, vendar na način, ki ne spremeni življenjskih razmer na rastišču.

Na območju vpliva na naravno vrednoto:

1. Ne slabša se kvalitete površinskih in podzemnih vod, tako da se ne slabšajo življenjske razmere na rastišču.

2. Objekte in naprave se gradi oziroma namešča v takšni oddaljenosti od rastišča, da se ne spremenijo življenjske razmere na rastišču, vključno s tem, da se ne spremeni osenčenosti oziroma osončenosti rastišča.

Zoološke naravne vrednote;

1. Gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja na način in v takem obsegu, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za živali. Na način in v obsegu iz prejšnjega stavka se izvaja tudi odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije, spreminjanje vodnih razmer (npr. osuševanje, dviganje ali spuščanje gladine podtalnice, poplavitev, zamenjava sladke vode s slano in obratno), spreminjanje temperature vode, spreminjanje kislosti oziroma alkalnosti tal, odstranjevanje zemlje, ruše ali kamninske podlage, zasipavanje, nasipavanje, vključno z odlaganjem odpadnih materialov. Pri tem se izkoristijo vse možne tehnične rešitve, da se naravna vrednota čim manj poškoduje.

2. Posege, dejavnosti in aktivnosti na naravni vrednoti se izvaja tako, da se način in čas opravljanja posegov, dejavnosti in aktivnosti kar najbolj prilagodita življenjskim ciklom živalim; posege, dejavnosti in aktivnosti se izvaja v času, ki ne sovpada z obdobji, ko živali potrebujejo mir, npr. sekanje grmišč se opravlja po gnezditvenem času ptičev, kmetijska in druga opravila, ki lahko uničijo gnezda ali mladiče, se opravljajo po gnezdenju ali poleganju mladičev in na način, da se živali lahko umaknejo.

3. Živali se ne vznemirja, preganja, nabira, zastruplja ali drugače uničuje.

4. Sestave zoocenoze se ne spreminja z naseljevanjem živali tujerodnih vrst.

5. Eksplozij ali drugih dejanj, ki povzročajo močan hrup ali vibracije, se ne izvaja.

6. Ponoči se naravne vrednote ne osvetljuje. Jame ali dele jam, kjer so kolonije netopirjev se ne osvetljuje oziroma se osvetljuje le minimalno in za čim krajši čas.

7. Ne slabša se kvalitete površinske, podzemne in morske vode, tako da se ne slabšajo življenjske razmere za živali.

8. Zrak se ne onesnažuje s prahom, aerosoli ali strupenimi plini, tako da se ne slabšajo življenjske razmere za živali.

9. Naravno vrednoto se obiskuje na način in v času, ki je za živali najmanj moteč. Obiskovalce se usmerja na določene poti. V primeru, da gre za živalsko vrsto, ki je na človekovo prisotnost izjemno občutljiva, se obiskovanje naravne vrednote lahko časovno (npr. v času razmnoževanja) ali prostorsko omeji ali prepove.

10. Rekreacijske in športne aktivnosti se preusmerja na spoznavanje in doživljanje narave.

11. Naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, vendar v času in na način, ki za živali ni moteč. Naravno vrednoto se uredi tako, da je ljudem omogočeno spoznavanje in doživljanje živali v njenem naravnem okolju.

Na območju vpliva na naravno vrednoto:

1. Posege in dejavnosti ter druge aktivnosti se izvaja tako, da le-ti ne vplivajo negativno na življenjske razmere za živali na naravni vrednoti.

Ekosistemske naravne vrednote:

1. Gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja na način in v takem obsegu, da se populacije rastlinskih in živalskih vrst pretežno ohranijo. Na način in v obsegu iz prejšnjega stavka se izvaja tudi odstranjevanje ali spreminjanje vegatacije, spreminjanje vodnih razmer (npr. osuševanje, dviganje ali spuščanje gladine podtalnice, poplavitev, zamenjava sladke vode s slano in obratno), spreminjanje kislosti oziroma alkalnosti tal, odstranjevanje zemlje, ruše ali kamninske podlage, zasipavanje, nasipavanje, vključno z odlaganjem odpadnih materialov. Pri tem se izkoristijo vse možne tehnične rešitve, da se naravna vrednota čim manj poškoduje.

2. Ne slabša se kvalitete površinske, podzemne in morske vode, tako da se ne slabšajo življenjske razmere za rastline in živali.

3. Zrak se ne onesnažuje s prahom, aerosoli ali strupenimi plini, tako da se ne slabšajo življenjske razmere za rastline in živali.

4. Sestave biocenoze se ne spreminja z naseljevanjem živali tujerodnih vrst.

5. Na naravno vrednoto se ne vnaša gensko spremenjenih organizmov.

6. Naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, z nadelavo poti, razgledišč, opazovališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami in opozorili, vendar tako, da se ne spremenijo lastnosti ekosistema in da je z dodatnimi ukrepi zagotovljeno, da prisotnost obiskovalcev ne bo vznemirjala živali (npr. skrite opazovalnice). Obiskovalce se usmerja na določene poti.

7. Rekreacijska in športna aktivnost, ki negativno vplivata na rastline in živali, se ne izvajata, preusmerjata se na doživljanje in spoznavanje narave.

Na območju vpliva na naravno vrednoto:

1. Posege in dejavnosti ter druge aktivnosti se izvaja tako, da le-ti ne vplivajo negativno na življenjske razmere za rastline in živali na naravni vrednoti.

Drevesne naravne vrednote:

1. Vej, listov, debel, drevesne skorje in korenin se ne lomi, seka, obsekava ali drugače poškoduje, razen če gre za sanacijske ukrepe na drevesu.

2. Življenjske razmere na rastišču se ohranja nespremenjene, zato se ne odstranjuje zemlje, razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča oziroma površine nad koreninami, s hojo, vožnjo ali kako drugače ne tepta tal, ne poplavlja rastišča, spreminja višine podtalnice, kislosti oziroma alkalnosti tal, spušča škodljivih tekočin ali plinastih snovi na rastišče ter ne odlaga odpadkov.

3. Podlago se na rastišču utrjuje le tako, da se omogoči zadostno zračnost in vodoprepustnost tal nad koreninskim sistemom.

4. Na rastišče se praviloma ne postavlja objektov ali naprav. V primeru, da drugih prostorskih možnosti ni, se manjše objekte, kot so odri, kioski, spominska obeležja, vodnjaki, svetilke, klopi in podobno, postavlja v primerni oddaljenosti na način, da se ekološke razmere na rastišču ne spremenijo ter da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.

5. Na deblo, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles, kot so plakati, obvestila, svetilke, nosilci žičnih vodov, table, omarice, antene in podobno.

6. Znanstveno-raziskovalno poseganje ali poseganje pred sanacijo za ugotovitev stanja drevesa (jemanje lesnih izvrtkov ali vzorcev iz debla, vej, korenin) se izvaja tako, da se s posegom ne poslabša zdravstveno stanje drevesa.

7. Naravno vrednoto se lahko opremi za obisk, ogled in predstavitev javnosti z označevalnimi in pojasnjevalnimi tablami, klopmi ipd., vendar le na način, da se s posegom in ogledovanjem ne poškoduje drevesa in ne spremeni življenjskih razmer na rastišču.

Na območju vpliva na naravno vrednoto:

1. Objekte in naprave se gradi oziroma namešča v takšni oddaljenosti od drevesa oziroma njegovega rastišča, da se ne spremenijo življenjske razmere na rastišču, vključno s tem, da se ne spremeni osenčenosti oziroma osončenosti drevesa ali rastišča.

(5) Naravne vrednote na katerih se ogledovanje in obiskovanje omeji, se za namene ogledovanja in obiskovanja območje predhodno uredi in opremi tako, da se jih opremi z oznakami z napotili glede priporočenega ravnanja ob ogledovanju ali obisku ali se zagotovi fizična zaščita. Naravno vrednoto se lahko označi v naravi na način, določen s predpisom, ki ureja označevanje zavarovanih območij naravnih vrednot.

(6) Na EPO se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti na teh območjih, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Za izvajanje posegov v naravo na ekološko pomembnih območjih ni treba pridobiti naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja.

(7) Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:

– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;

– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;

– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;

– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.

Pri izvajanju posegov in dejavnosti, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.

Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:

– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,

– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.

(8) Na Natura območjih se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. Varstvene usmeritve za ohranitev Natura območij se upošteva pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin na način, kot je to določeno z zakonom, ki ureja ohranjanje narave.

(9) Za vsak poseg v evidentirano območje zavarovane narave, je obvezno pridobiti in spoštovati usmeritve in projektne pogoje ter pridobiti soglasje pristojne službe za ohranjanje narave.

48. člen

(varstvo okolja in naravnih dobrin)

(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, prizidave, nadzidave ter spremembe namembnosti in vsi ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene.

(2) Za vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja se v skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje.

(3) Na območju celotne občine, kakor tudi na območju nezazidanih stavbnih zemljišč v času gradbenih del, ob odstranitvi rodovitnega zgornjega dela tal, se rodovitni del tal uporabi za sanacijo degradiranih površin ali na območjih urejanja.

49. člen

(varstvo kmetijskih zemljišč)

(1) Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih se izvede tako, da:

– ne bodo dodatno obremenjevala okolja,

– ne bodo ovirali kmetijske dejavnosti na sosednjih kmetijskih zemljiščih in dostopa do njih,

– ne bodo uničili ali poškodovali obstoječe kmetijske proizvodne infrastrukture, kot so melioracijski jarki in namakalni sistemi, poljske prometnice ipd.,

– uporabniki teh ureditev ne bodo povzročali škode na kmetijskih kulturah.

(2) V EUP, kjer so izvedene hidromelioracije oziroma kmetijske operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo se infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji locira ob obstoječe ceste ali primerne površine tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov. Na teh zemljiščih se vzdržuje in obnavlja drenažni sistem in osnovna odvodnja s kmetijskih zemljišč. Na območju izvedenih kmetijskih operacij se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(3) Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo občinskega prostorskega načrta oziroma na način kot ga predpisuje zakonodaja.

50. člen

(varstvo gozdov)

(1) V prostoru z majhnim deležem gozda je treba linijske infrastrukture objekte načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

(2) Gozdnih kompleksov ni dovoljeno krčiti. Linijski objekti se naj načrtujejo ob že obstoječih infrastrukturnih objektih. V gozdnih kompleksih je prav tako prepovedana neorganizirana turistična in rekreativna dejavnost.

(3) Za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, izda soglasje ZGS, po predhodni pridobitvi mnenja upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom.

(4) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.

(5) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na območju gozdov, je možna le ob predhodnem soglasju Zavoda za gozdove.

(6) Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki še niso opredeljena kot gozd, kar pomeni, da niso vključena v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote, je dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino, brez predhodnega dovoljenja za krčitev gozda.

(7) Ohranja se vse obstoječe gozdne prometnice, ter priključke teh cest na ceste višjega reda, ki so predpogoj za gospodarjenje z gozdom. Zato se na vseh gozdnih prometnicah ne sme načrtovati drugih dejavnosti, ki bi kakorkoli negativno vplivale na normalno gospodarjenje z gozdom.

(8) Zagotoviti ustrezno prometno povezavo med gozdom in javnimi cestami.

(9) Potrebno je ohraniti gozdne ostanke in obmejke, biokoridorje med posameznimi kmetijskimi površinami. Za posege v to drevnino izda ZGS lastniku strokovna navodila za poseg.

(10) Pri novogradnjah, naj znaša odmik novo zgrajenih objektov od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino. Kolikor to ni možno, investitor nosi vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru pada drevesa, oziroma njegovih delov na parcelo oziroma zgrajene objekte.

(11) Za divja odlagališča odpadkov v gozdu, kolikor ni možno ugotoviti povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, odgovarja lastnik zemljišča na katerem se odlagališče nahaja.

(12) Gozdove v Občini Velika Polana se varuje v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje Zavoda za gozdove.

51. člen

(raziskovalni prostor za geotermični energetski vir, pridobivalni prostor za izkoriščanje ogljikovodikov)

(1) Celotno območje občine je opredeljeno kot raziskovalni prostor za raziskovanje geotermičnega energetskega vira; skrajni jugovzhodni del območja občine je opredeljen kot pridobivalni prostor za izkoriščanje ogljikovodikov (nafte in zemeljskega plina). Na celotnem območju se omogoči raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin v skladu z zakonodajo.

(2) Na območju celotne Občine Velika Polana je možna ureditev in postavitev objektov in naprav za raziskovanje, črpanje in distribuiranje geotermalne vode. Po opustitvi raziskovanja se območje sanira v prvotno stanje. Oblika in velikost objektov se prilagodi namenu. Območja se lahko ogradijo.

(3) Na območju pridobivalnega prostora za izkoriščanje mineralnih surovin se posegi izvajajo v skladu z zakonodajo.

52. člen

(varstvo vodotokov)

(1) Zunanja meja priobalnega zemljišča pri reki Ledavi, ki je voda 1. reda, sega 15,0 m od meje vodnega zemljišča, v odprti krajini pa 40,0 m, pri ostalih potokih (Črni potok, Črnec, Libovija in ostali manjši) pa 5,0 m. Na vodnem in priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni izjemoma v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah.

(2) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.

(3) Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov.

53. člen

(varstvo vodnih virov)

(1) Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se upošteva pogoje iz državnih ali občinskih predpisov.

(2) Na območje Občine Velika Polana sega III. varstveni pas – zunanji varstveni pas vodnega zajetja, ki je zavarovan z Odlokom o zavarovanju vodnih virov (Uradni list RS, št. 91/99) in varuje vodna zajetja Hotiza, Kapca, Kot, Gornji Lakoš, Gaberje na območju Občine Lendava. III. Zunanje varstveno območje oziroma vodovarstveno območje III; območje z blagim režimom varovanja (zadrževalni čas podzemne vode je tolikšen, da obstane le še najbolj rezistentno onesnaženje – mineralna olja, detergenti, fenoli, atrazini).

(3) Za vsak poseg v varstvenih pasovih morajo investitorji pridobiti vodnogospodarsko soglasje pristojnega upravnega organa in zdravstvenega inšpektorata.

(4) Pri izvajanju posegov na tem območju je treba upoštevati določila navedenega odloka. V vodovarstvenih pasovih so dovoljeni le posegi v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki določajo kriterije za določitev vodovarstvenih območij, oziroma posege, za katere iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje sledi, da je tveganje za onesnaženje zaradi tega posega sprejemljivo in v skladu s predpisi o vodovarstvenih območjih.

54. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Pri graditvi objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva predpise, ki opredeljujejo ukrepe za zagotavljanje varnosti pred poplavami, erozijo in plazovi. Za zagotavljanje zaklanjanja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v prostor upošteva predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Na območjih z omejitvami (vodovarstvena, poplavna območja) se posege načrtuje v skladu z omejitvami za posamezno območje:

– na vodovarstvenih območjih se upošteva občinske in državne predpise o varstvu vodnih virov,

– na poplavnih območjih se upoštevajo predpisi s področja varstva, urejanja in rabe voda.

Za vse posege na območjih z omejitvami (vodovarstvena območja, poplavna območja) se mora pridobiti vodno soglasje.

(3) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Kolikor predvidena območja poselitve posegajo na poplavna območja, je treba upoštevati pogoje in omejitve iz področnih predpisov. Skladno z določili veljavnih predpisov in ugotovljenimi razredi nevarnosti je treba načrtovati posege ter morebitne potrebne omilitvene ukrepe, na poplavno ogroženih območjih znotraj območja občinskega prostorskega načrta. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij.

(4) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.

(5) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.

(6) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

(7) Ne glede na določbe petega in šestega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.

(8) Za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo strokovne podlage za posamezna hidrografska območja v okviru priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta.

(9) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.

(10) V Občini Velika Polana ni posebnih požarno ogroženih območij. V vseh naseljih delujejo gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov. Pri gradnji objektov se upošteva ukrepe varstva pred požarom, ki jih določajo predpisi o varstvu pred požarom. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, zagotovljeni odmiki med objekti, ustrezne protipožarne ločitve, prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upošteva se tudi požarna tveganja.

(11) Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za spodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem, železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu.

(12) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

(13) V objektih, ki so določeni s predpisi, da se gradijo zaklonišča, je v vseh novih objektih potrebna ojačitev prve plošče.

(14) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti.

55. člen

(obrambne potrebe)

Na območju Občine Velika Polana ni objektov ali naprav za obrambne zadeve, zato posebni pogoji za obrambo niso definirani.

6. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja

56. člen

(varstvo vodnih virov in kmetijskih zemljišč)

Za varstvo vodnih virov in kmetijskih zemljišč se upošteva določila 49. in 53. člena tega odloka.

57. člen

(elektromagnetno sevanje)

(1) V Občini Velika Polana je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko in visoko frekvenčne vire EMS, kjer se glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, upošteva naslednje stopnje varstva pred sevanjem:

– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje).

– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.

– V obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni namembnost stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem pasu EMS ni možna gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem.

(2) Novogradenj, nadzidav in dozidav stavb z varovanimi prostori iz območja I. stopnje varstva pred sevanjem ali npr. objektov z bivalnimi ali drugimi prostori, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje (iz območja I. stopnje varstva pred sevanjem), ni dovoljeno umeščati v vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja, ki obsega (merjeno od središčne osi daljnovoda do roba vplivnega območja na višini 1 m):

– za daljnovode 110 kV 11–14 m na vsako stran,

– za daljnovod 220 kV 18–24 m na vsako stran,

– za daljnovod 400 kV pa 42–46 m na vsako stran.

(3) Jakost električnega polja neposredno v okolici posamezne manjše transformatorske postaje predvidoma ne presega 20 % mejne efektivne vrednosti, zato po 10. členu Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) transformatorska postaja ni pomemben vir sevanja. To mora biti potrjeno s prvimi meritvami elektromagnetnega polja (jakosti električnega polja in magnetnega pretoka), ki jih mora po rekonstrukciji opraviti investitor v skladu s 17. členom uredbe. Meritve naj se opravi ob posamezni novi transformatorski postaji.

(4) Za bazne postaje mobilne telefonije, katerih nazivna inštalirana moč presega 100 W, je treba pred postavitvijo v prostor pridobiti strokovno mnenje glede sevalnih obremenitev, natančno preučiti njihov vpliv in predvideti morebitne omilitvene ukrepe. Brez strokovnega mnenja, da so EMS baznih postaj pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi, ni mogoče pridobiti potrebnih dovoljenj za postavitev. Za vsako bazno postajo, ki je vir elektromagnetnega sevanja, mora investitor zagotoviti prve meritve. Rezultati meritev, ki so jih v okolici baznih postaj izvedle pooblaščene organizacije Agencije RS za okolje, kažejo, da obremenitev bivalnega in naravnega okolja z EMS nikjer ne presega mejnih vrednosti, ki jih določa predpis. Običajna izpostavljenost ljudi sevanjem baznih postaj v Sloveniji je več kot 100-krat manjša od mejnih vrednosti.

58. člen

(varstvo zraka)

(1) Pri novogradnjah se zagotovi takojšen, pri obstoječih objektih pa postopen prehod na uporabo ekološko čistih virov energije. Zagotovitvi se racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov.

(2) Pri novogradnjah in rekonstrukcijah se upošteva energetske standarde, ki jih določajo predpisi s področja učinkovite rabe energije v stavbah.

(3) Pri gradbenih delih je ob suhem in vetrovnem vremenu potrebno redno vlažiti območja posegov.

59. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju po podrobni namenski rabi prostora.

(2) Na mirnih območjih na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, se določa I. stopnja varstva pred hrupom, razen za območja naselij na zavarovanem območju ter območji cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge, območja prometne infrastrukture, območja gozdov na površinah za izvajanje gozdarske dejavnosti, na območjih za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter območjih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, za stanovanjske površine: za stanovanjske površine (SS), stanovanjske površine za posebne namene (SB) in površine za turizem (BT) določa II. stopnja varstva pred hrupom.

(4) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in površin podeželskega naselja (SK), mešanem stanovanjskem območju (SSm), območju centralnih dejavnosti (C), območju športnih centrov BC, območju zelenih površin (Z) in na površinah razpršene poselitve (A) določa III. stopnja varstva pred hrupom.

(5) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, za območja proizvodnih dejavnosti (I) določa IV. stopnja varstva pred hrupom.

(6) Za območja prometnih površin (P), območja energetske infrastrukture (E), območja okoljske infrastrukture (O) in območja komunikacijske infrastrukture (T) se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom.

(7) Na območju odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod mirna območja na prostem, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom.

(8) Za območja voda se za vse površine razen za površin vodne infrastrukture in površine na mirnem območju na prostem, določi III. stopnja varstva pred hrupom. Za površine vodne infrastrukture se določi IV. stopnja varstva pred hrupom.

(9) Na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina tega območja je lahko tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.

(10) Ne glede na določila prejšnjega odstavka se na območjih med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom lahko s tehničnimi ali konstrukcijskimi ukrepi varstva pred hrupom zagotovi, da vrednosti kazalcev hrupa na objektih z varovanimi prostori oziroma območjih s I. in II. stopnjo varstva pred hrupom ne bodo presežene.

(11) Na posameznem območju poselitve lahko na pobudo občine in na podlagi ustrezne dokumentacije minister, pristojen za okolje stopnjo varstva pred hrupom razvrsti v II. območje varstva pred hrupom. Stopnja varstva pred hrupom je navedena v izvedbenem delu tega odloka za vsako PNRP posebej.

(12) Zahteve glede načrtovanja dejavnosti, novogradnje objektov, rekonstrukcije in spremembe namembnosti obstoječih objektov, spremljanje stanja, skratka ravnanja in obveznosti v zvezi z okoljskim hrupom se upošteva določbe zakona o varstvu okolja in njegove podzakonske akte s področja varstva naravnega in življenjskega okolja pred hrupom.

60. člen

(osončenost in svetlobno onesnaženje)

(1) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v naselju. Na podlagi predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja se pri gradnji nove javne razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %, razen za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W ali je povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave (najkasneje do 31. decembra 2016).

(2) Na celotnem območju Občine Velika Polana je potrebno zmanjšati porabo električne energije za osvetlitev javnih površin ter zmanjšanju svetlobnega onesnaženja, in sicer z:

– dosledno zamenjavo vseh obstoječih svetilk razsvetljave, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0 %,

– uvedbo časovnih intervalov osvetlitve (npr. izklop posameznih svetilk (vsaka druga) na javno manj obremenjenih območij javnih površin, in sicer glede na obremenitev površin),

– zamenjava obstoječih sijalk z varčnimi sijalkami.

(3) Dosledno upoštevanje načina osvetljevanja, ki jih predpisujejo predpisi za posamezna območja osvetlitve (razsvetljava proizvodnega objekta, razsvetljava poslovne stavbe, razsvetljava objektov za oglaševanje ...).

(4) Pri omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih varovanih prostorov:

+----------------------+--------------------+-------------------+

|   Okoljsko območje   |    Osvetljenost    |   Osvetljenost    |

|                      | od sončnega zahoda |   od 24. ure do   |

|                      |     do 24. ure     |  sončnega vzhoda  |

+----------------------+--------------------+-------------------+

|območje, ki je s      |        2 lx        |       0 lx        |

|predpisom             |                    |   1 lx (samo za   |

|določeno kot naravna  |                    |osvetljenost zaradi|

|vrednota              |                    |razsvetljave javne |

|                      |                    |     površine)     |

+----------------------+--------------------+-------------------+

|naselje, ki ni mesto  |        5 lx        |       1 lx        |

+----------------------+--------------------+-------------------+

|mesto                 |       10 lx        |       2 lx        |

+----------------------+--------------------+-------------------+

|območja visoke nočne  |       25 lx        |       5 lx        |

|dejavnosti v mestih z |                    |                   |

|več                   |                    |                   |

|kot 20 000 prebivalci*|                    |                   |

+----------------------+--------------------+-------------------+

* Območje visoke nočne dejavnosti je območje, na katerem vsaj polovico časa od sončnega zahoda do sončnega vzhoda potekajo dejavnosti javnega preživljanja prostega časa (npr. turistična, kulturna, športna dejavnost …). Območje, ki obsega tlorisno površino, manjšo od 3000 m2, se ne obravnava kot območje visoke nočne dejavnosti.

(5) Mejne vrednosti za osvetljenost se nanašajo na osvetljenost, izmerjeno na sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je pravokotna na zastekljeno površino okna. Oddaljenost okna od osvetljene površine se izračuna kot razdalja med oknom in najbližjim robom osvetljene nepokrite površine, izmerjena v vodoravni smeri.

(6) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.

61. člen

(neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam)

Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir ter ustrezna parkirna mesta.

62. člen

(spremljanje stanja okolja)

(1) Poleg zakonsko predpisanega spremljanja stanja okolja, ki ga izvaja država oziroma njene pooblaščene službe, občina spremlja stanje okolja in izvaja ukrepe iz okoljskega poročila pri izvajanju občinskega prostorskega načrta za naslednje kazalce stanja okolja:

(2) Tla:

– delež najboljših kmetijskih površin v primerjavi z vsemi kmetijskimi površinami,

– razmerje med trajnimi travniki in vsemi kmetijskimi površinami,

– delež pokritosti občine s kanalizacijskim omrežjem,

– delež PE priklopljenih na čistilne naprave,

– spremljanje kvalitete oziroma onesnaženosti tal.

(3) Površinske vode:

– kakovosti površinskih vodotokov (kemijsko in ekološko stanja voda),

– število objektov, ki se nahaja znotraj poplavnih območij vodotokov.

(4) Podzemne vode:

– kakovost podzemne in pitne vode glede na kemijske in bakteriološke parametre v pitni vodi,

– vzpostavljeno vodovodno omrežje za oskrbo s pitno vodo.

(5) Narava:

– prisotnost in stanje vrst in habitatnih tipov na območjih notranjih con Natura območij in EPO na območju Občine Velika Polana.

(6) Kulturna dediščina

– tipi kulturne dediščine ter poročilo o njihovem ohranitvenem stanju v Občini Velika Polana,

– stopnja ogroženosti enot dediščine, ki temelji na oceni stanja in uporabe.

(7) Zrak in podnebne spremembe:

– način ogrevanja stavb,

– povprečni letni dnevni promet.

(8) Varstvo pred hrupom:

– površine stopnje varstva pred hrupom po območjih podrobnejše namenske rabe prostora.

(9) Svetlobno onesnaženje:

– letna poraba električne energije svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca.

(10) Ravnanje z odpadki:

– število neurejenih (črnih) odlagališč,

– število zbirnih mest ločenih frakcij na območju občine,

– količina ločeno zbranih odpadkov v primerjavi s celotno količino odpadkov.

7. Skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo objektov

63. člen

(tehnični in drugi pogoji gradnje objektov)

(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije in sončne svetlobe, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi ipd.). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.

(2) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov.

(3) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. Pri obstoječih objektih ter tudi pri objektih, kjer gre pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, se lahko ohranijo obstoječi nakloni streh in obstoječe kritine, če pri predvidenih delih ne gre za poseg v strešno konstrukcijo ali menjavo strehe. Za vzdrževalna dela se štejejo dela, ki so navedena v predpisu o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje in se lahko izvajajo v vseh EUP.

(4) Na vseh objektih in napravah so možna investicijska vzdrževalna dela in redna vzdrževalna dela ter rekonstrukcije. Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta.

(5) Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, vzdrževanje in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih v soglasju s sosedom, kar velja tudi za objekte, kjer gre pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt.

(6) Objekti, ne glede na zahtevnost, kot so garaže, objekti storitvenih dejavnosti, nadstreški, vetrolovi, zimski vrtovi, pokrite terase se lahko gradijo tudi pred ali ob stanovanjskem objektu pod pogojem, da upoštevajo obstoječo gradbeno linijo, kolikor gradbena linija ni izrazita je gradnja možna pod pogojem, da objekt zagotavlja prometno varnost in je v soglasju z upravljavcem ceste. Ograje, škarpe, dovozi, dvorišča, parkirišča, podporni zidovi ipd. se gradijo v okolici objektov. Objekti, ki nimajo višine, pa se lahko gradijo do meje oziroma na mejo v soglasju s sosedom.

(7) Vrtne ute, paviljoni lahko imajo tudi šotorasto ali stožčasto streho s poljubnim naklonom. Nadstreški za avto imajo lahko tudi usločeno obliko strehe. Sakralni objekti, antene, opazovalnice, preže, silosi, vodovodni stolpi in podobni gradbeno inženirski objekti se oblikovno, višinsko prilagodijo namenu (silosi in antene v skladu s pogoji iz tega odloka), strehe so poljubnih oblik, naklonov in kritino.

(8) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni.

(9) Za nezahtevne in enostavne objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih, kot funkcionalna navezava na obstoječe stavbno zemljišče veljajo PIP-i iz EUP na katero se navezuje predvidena gradnja. Kolikor gre za ureditev kmetijske dejavnosti v odprti krajini veljajo PIP- i, ki so predpisani za razpršeno poselitev z oznako podrobne namenske rabe A.

IV. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE

64. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati: Odlok sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Lendava (Uradne objave, št. 13/87, 2/89 in Uradni list SRS, št. 57/92 in 11/95) in srednjeročnega plana (Uradne objave št. 21/88, 2/89, 17/90 in Uradni list SRS, št. 57/92 in 11/95) (za območje Občine Velika Polana) ter že spremenjenih prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava za območje Občine Črenšovci v letu 1997 (Uradni list RS, št. 21/95, 81/97) (za območje Občine Velika Polana) in Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava za območje Občine Velika Polana (Uradni list RS, št. 85/02, 6/04) ter izvedbeni akti o prostorskih ureditvenih pogojih) Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 15/98, 37/98) (za območje Občine Velika Polana) ter Odlok o uskladitvi prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Črenšovci s prostorskimi sestavinami planov Občine Velika Polana (Uradni list RS, št. 6/04, popravek 63/07).

65. člen

(dokončanje postopkov)

Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in druge posege v prostor, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega akta, se končajo po določilih prostorskih aktov, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.

66. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

67. člen

(veljavnost)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu.

 

Št. 05-27/14-I OS

Velika Polana, dne 29. julija 2014

 

Župan
Občine Velika Polana
Damjan Jaklin l.r.

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor