Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 1

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje VP 25/1 Ločica – območje za proizvodne dejavnosti obsega:

-          Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje VP 25/1  Ločica – območje za proizvodne dejavnosti, Ur. glasilo Občine Velike  Lašče, št. 1/09,

-          Popravek  Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje VP 25/1 Ločica – območje za proizvodne dejavnosti, Ur. glasilo Občine Velike Lašče, št. 3/09,

-          Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje VP 25/1  Ločica – območje za proizvodne dejavnosti, Ur. glasilo Občine Velike  Lašče, št. 3/16,

-          Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje VP 25/1 Ločica – območje za proizvodne dejavnosti – 2, Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 3/2017,

-          Ugotovitveni sklep, Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 1/18,

-          Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje VP 25/1 Ločica – območje za proizvodne dejavnosti – 3, Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 2/18,

 

 

Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje VP  25/1 Ločica – območje za proizvodne dejavnosti

Neuradno prečiščeno besedilo

 

I.        Uvodne določbe

1.   člen

                                               (predmet podrobnega prostorskega načrta)

 

S tem odlokom se  sprejme občinski podrobni prostorski načrt za novo proizvodno cono v  Občini Velike Lašče za območje urejanja z oznako VP 25/1  Ločica (v nadaljevanju OPPN).

1. a  člen

(predmet sprememb in dopolnitev OPPN)

 

(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za novo proizvodno cono v Občini Velike Lašče za območje urejanja z oznako VP25/1 Ločica  - območje za proizvodne dejavnosti (Uradno glasilo občine Velike Lašče, št. 1/09, popravek 3/09, 3/16), v nadaljevanju spremembe in dopolnitve OPPN – skrajšano SD OPPN, ki jih je izdelal Urbis d.o.o. Maribor, pod številko projekta 2016/OPPN-012.

(2) Spremembe in dopolnitve OPPN se nanašajo na povečanje območja zaradi uskladitve z veljavnim OPN in prilagoditvijo načrtovanih prostorskih ureditev.

 

2.   člen

(namen prostorske ureditve)

 

Namen  izdelave OPPN je  ureditev proizvodne cone ob  državni cesti G2-106, južno od naselja Turjak. V območju se locira in  razvija proizvodne,  predelovalne in  storitvene dejavnosti občine Velike Lašče.

                                                                      

 

3.   člen

(strokovne osnove)

 

 Strokovne osnove za izdelavo OPPN so:

 -           Navezava  poslovno proizvodne cone VP 25/1 Ločica na cesto G2-106; Univerza v  Ljubljani, Fakulteta za  gradbeništvo in geodezijo, Prometnotehniški inštitut, Ljubljana 2007;

 -           Geološka  sestava  na severozahodnem delu območja poslovne cone Ločica s  smernicami za posege v prostor; izdelal Geologija d.o.o., Idrija, december 2007;

 -           Izgradnja  javnega vodovodnega omrežja za poslovno – proizvodni  kompleks na  Turjaku (ureditveno območje VP 25/1 – Ločica); JP Vodovod –  Kanalizacija d.o.o.;  Ljubljana, št.  projekta 244 V, januar 2008;

-           okoljsko  poročilo za  občinski podrobni prostorski načrt; OIKOS d.o.o., Domžale, februar 2008,

-           Geodetski načrt območja;

-           Idejne zasnove za ureditev energetske  in komunalne infrastrukture;

-           Idejne zasnove prometne ureditve.

 

4.   člen

(sestavni deli OPPN)

 

 Podrobni prostorski načrt obsega besedilo in kartografski del:

 I.        Besedilo odloka

 II.     Kartografski del

 -           izsek iz odloka o  dolgoročnem planu  občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986 - 2000 in družbenem planu Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986 – 1990 za območje občine  Velike  Lašče (Ur.l. RS, št. 11/86, 23/91, 71/93, 62/94, 70/98, Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št.4/04),

 -     katastrski načrt z mejo ureditvenega območja,

 -     prikaz območij varovanj,

 -     prikaz povezav,

 -     oblikovanje terena,

 -     prometna ureditev,

 -     razmejitev območja urejanja,

 -     prostorska ureditev,

 -     zbirna  karta komunalnih vodov,

 -     nova parcelacija.

 

4. a člen

(sestavni deli SD OPPN)

 Spremembe in dopolnitve OPPN obsegajo besedilo in kartografski del:

 I.         Besedilo odloka

 II.        Kartografski del

 1. Prikaz namenske rabe prostora

 1.1  Izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela prostorskega plana           M - 1 : 5000

 1.2 Izsek iz veljavnega OPPN – Prostorska ureditev                                              M - 1 :1000

 2. Prikaz ureditvenega območja sprememb in dopolnitev OPPN z načrtom parcel

 2.1 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem                                               M - 1 : 1000

 3. Prikaz območja sprememb in dopolnitev OPPN in načrtovanih ureditev v širšem prostoru

 3.1 Pregledna situacija širšega območja načrtovanih rešitev                        M - 1 : 5000

 4. Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji

4.1 Ureditvena situacija                                                                                          M - 1 : 1000

4.2 Prikaz ureditve s funkcionalno oblikovalskimi pogoji                            M - 1 : 1000

4.3 Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja na gospodarsko

javno infrastrukturo                                                                                                 M - 1 : 1000

4.4 Prometno tehnična situacija s prikazom priključevanja na obstoječo prometno

ureditev                                                                                                                   M - 1 : 1000

5. 5. Prikaz območja sprememb in dopolnitev OPPN z načrtom parcel

5.1 Načrt parcelacije                                                                                   M - 1 : 1000«

 

5.   člen

(priloge  OPPN)

 

Priloge  OPPN so:

1.       izvleček iz  strateškega prostorskega akta,

2.       prikaz stanja prostora,

3.       strokovne podlage,

4.       smernice  in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5.       obrazložitev  in utemeljitev OPPN,

6.       spis postopka priprave in  sprejemanja OPPN,

7.       povzetek za javnost,

8.       okoljsko poročilo,

9.       zakoličbeni podatki.

                                                          

5.a člen

(priloge SD OPPN)

 

Priloge sprememb in dopolnitev OPPN so:

1.      Izvleček iz občinskega prostorskega načrta (OPN)

2.      Prikaz stanja prostora za obravnavano območje

3.      Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve

4.      Seznam nosilcev urejanja prostora, smernice in mnenja

5.      Obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta

6.      povzetek za javnost

 

II.    Ureditveno območje OPPN

6.   člen

(ureditveno območje OPPN)

 

(1)Ureditveno območje OPPN zajema parcele: 1919/4, 1920, 1922, 1923, 1925/2, 1926, 1927, 1928, 1929 1930, 1931, 1932, 3585/2, 3611/2, 3611/3, 3611/5, 3996/2, 3996/3 in 4002/4-del (cesta) ; vse k.o. Turjak (1711). Celotno območje sprememb in dopolnitev OPPN zajema parcelne številke: del 1926, del 1927, del 1933/2, del 1931, 1928, 1929, 1930; vse k.o. Turjak (1711).

(2) Površina ureditvenega območja OPPN znaša 62.866,9 m2. Meja ureditvenega območja OPPN je  prikazana na karti »Območje podrobnega prostorskega načrta« (list 2) v merilu M 1:1000, ki je sestavni del OPPN.

Ureditveno  območje je razdeljeno na naslednje funkcionalne enote:  F1, F2,  F3, F4, F5, F6 in  F7.

Ureditveno območje sprememb in dopolnitev zajema funkcionalne enote F5 in F6, pri čemer se del funkcionalne enote F6 spremeni v funkcionalno enoto F5 in sicer na skrajnem severnem delu območja, na parcelni številki 1931 k.o. Turjak (1711).

 

7.   člen

(vplivno območje)

 

(1)    Vplivno območje OPPN bo v času gradnje zajemalo vsa  zemljišča znotraj ureditvenega območja, ki so navedena v 6. členu tega odloka ter parcele oz. dele parcel izven območja urejanja, na katerih se izvedejo objekti in ureditve, potrebne za izvedbo tega OPPN :

 -        za ureditev navezave gozdne ceste Malo Smrečje: parc.št.: 1925/1,1928, k.o. Turjak;

 -        za ureditev nadomestnih gozdnih vlak: parc.št.: 1919/1,k.o. Turjak;

 -        za  ureditev križišča  na  cesti G2-106: parc.št.:3585/1, 3611/1, 3611/4, 3611/6, 3611/7, 3996/4, 

          4068/1 vse k.o. Turjak;

 -        za priključitev na obstoječe  elektro omrežje:  parc.št.:1933, 1937/2, 1940, 2059, 2061, 2064,

          2065, 2067, 2085, 2174/1, 2176, 2177,  2179, 2180, 2184, 2185, 2187, 2189, 2190, 2191,2192,

          2196, 2197, 2272/2, 2278, 4012/1, 4014, 4036 vse k.o. Turjak;

 -        za priključitev na  obstoječe vodovodno  omrežje: parc.št.:19/4, 1919/1, 3616, 3995, 4068/1 vse

          k.o. Turjak;

(2)Vplivno območje v času gradnje je  prikazano na  karti »Prikaz povezav« v  merilu M 1: 1000, ki je sestavni del tega OPPN.

(3)     Vplivnega  območja med obratovanjem proizvodne cone z  razpoložljivimi podatki ni  mogoče določiti.  Zato naj se vplivno območje v  času obratovanja določa  posebej v okviru strokovne ocene vplivov na okolje oz. poročila o vplivih na okolje za posamezno dejavnost proizvodne cone.

 

8.   člen

(dovoljeni posegi)

 

(1) Na celotnem ureditvenem območju tega OPPN so dovoljeni naslednji posegi:

-           posek in odstranitev obstoječega rastlinja,

-           prestavitve  obstoječih  komunalnih,  energetskih in  telekomunikacijskih vodov, skladno z 

            pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora,

-           izkop, nasutje, utrjevanje, predobremenitve, odvodnjavanje in ostali posegi v zvezi z  sanacijo

            in pripravo stavbnega zemljišča,

-           izvedba prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske in okoljske infrastrukture,

-           gradnja objektov,

-           ureditev parkirnih, manipulacijskih in drugih funkcionalnih površin,

-           ureditve  grajenega javnega  dobra,

-           postavitev enostavnih objektov v obsegu in po določilih tega OPPN,

-           ozelenitev in zasaditev prostih površin,

-           izvajanje ukrepov za omilitev in sanacijo vplivov na okolje,

-           dozidave  objektov  v  gabaritih  in  za  namen,  kot  je  po  določilih  tega  podrobnega

             prostorskega načrta določeno za novogradnje,

-           spremembe  namembnosti objektov v obsegu in po določilih tega podrobnega prostorskega

             načrta.

9.   člen

(rušitve, prestavitve in nadomestne povezave)

 

(1)      Za  potrebe  tega  OPPN  se  prestavi  del  obstoječega  TK  omrežja,  ki  poteka  preko ureditvenega območja.

(2)    Zaradi prekinitve se nadomesti naslednje ceste in poti:

 -           lokalna  cesta do  naselja  Laporje, se izvede preko ceste z oznako C3, od  katere se  uredi 

             priključek na obstoječo lokalno cesto izven območja OPPN,

-           gozdna  cesta se nadomesti oz. se prevozi za  potrebe gozdnega gospodarjenja izvajajo po cesti

             z oznako C5 od katere je  uredi priključek na obstoječo gozdno cesto izven območja OPPN;

 -           za potrebe gozdnega gospodarjenja se izven območja urejanja uredijo nadomestne  gozdne

             vlake (ki so bile z ureditvijo na območju urejanja ukinjene) po navodilih Zavoda za  gozdove,

             KE Škofljica.

(3)    Dovoljene so rušitve že zgrajenih objektov.

 

 

III.    Opis rešitev načrtovane prostorske ureditve

10.   člen

(namembnost)

 

(1)Namembnost je določena  glede  na funkcionalne enote.

(2)V  vseh funkcionalnih enotah, razen na območju funkcionalne enote F 7, so  dovoljene poslovne in skladiščne dejavnosti.

(3) Poleg tega dejavnosti iz 2. odstavka tega člena so v posameznih funkcionalnih enotah dovoljene še naslednje dejavnosti:

-          F1 in F2  – trgovske, gostinske, druge storitvene dejavnosti in zdravstvena dejavnost;

-          F3, F4 in F5 –  proizvodne in predelovalne dejavnosti ter klavno predelovalna dejavnost, trgovska dejavnost, dejavnosti vezane na promet in transport (vzdrževanje cestišč, javnih površin, parkiranje tovornih vozil, vzdrževanje in popravila vozil, strojev in naprav), zbirni center za ravnanje z odpadki;

-          F6 trgovska dejavnost, gostinska dejavnost in dejavnosti vezane na promet in transport (vzdrževanje cestišč, javnih površin, parkiranje tovornih vozil, vzdrževanje in popravila vozil, strojev in naprav);

V funkcionalni enoti F7 so dovoljene komunalne dejavnosti oz. ureditev skupne čistilne naprave ter pripadajočih ureditev. 

 

11.   člen

(prostorska zasnova)

 

(1)     Izhodišče  prostorske  zasnove je razporeditev dejavnosti z  reprezentativnimi programi z  več obiska v pas ob državni cesti. Tu so predvidene storitvene dejavnosti: poslovne  in trgovske dejavnosti, skladiščenje in  gostinske dejavnosti.  Dejavnosti povezane s  pogostimi tovornimi  prevozi, večjimi manipulativnimi in skladiščnimi površinami ter  zahtevnejšimi tehnološkimi  procesi so  umeščene v notranjost obravnavanega območja. Pri  dejavnostih s tehnološko funkcionalnim procesom, ki zahteva gradnjo hal, naj bo  lokacija le teh predvidena v ozadju, ob javni cesti pa naj se predvidijo upravni prostori.

(2)    Posebna  prostorska  oz.  funkcionalna  enota  (F7) je  predvidena za ureditev skupne čistilne naprave. Lokacija je predvidena ob SV meji  območja, v bližini obstoječega vodotoka, kamor se bodo odvajale ustrezno prečiščene odpadne vode.

(3)    Organizacija prostora  ima naslednje elemente:

 -           ob državni cesti zeleni  pas z  zasaditvijo drevja;

 -           ob cestah z oznako C2  in C3 v smeri proti funkcionalnim enotam F1 in  F2  se usmerjajo dejavnosti z večjim obiskom strank.

 -           ob JV meji območja urejanja se v  smeri vidne izpostavljenosti proti naselju Laporje in med državne ceste – je  predviden zeleni pas z drevjem in  grmovnicami.

(4)    V primeru panoge, ki se ne  deli na  klasične prostorsko –  funkcionalne dele, so dopustne tudi  drugačna ureditve, kot so prikazane na karti "Prostorska ureditev" (list 8) , vendar mora  ureditev slediti redu na način, da je na cesto orientiran najbolj reprezentativen del.

(5)   Stranice  vseh objektov  morajo biti  vzporedne z  notranjim javnim cestnim omrežjem.

(6)Dopustna je  ureditev  manipulativnega dvorišča oziroma površin  okrog vseh objektov. Parkirna mesta so lahko  razporejena tudi kjerkoli drugje na parceli (obvezna pa so ob javni cesti).

(7)  Zeleni pas in vsaj ena vrsta parkiranja je obvezna tudi za takšne dejavnosti.

 

12.   člen

(regulacijske omejitve)

 

(1)   Posegi v prostor morajo upoštevati naslednje regulacijske omejitve:

-           Regulacijska  linija (RL) omejuje površine v  javni rabi, ki so dostopne vsakomur pod  enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi;

-           Gradbena  meja (GM) je linija, ki je objekti  ne smejo  presegati, lahko pa se jo dotikajo ali pa so  odmaknjeni od  nje v  notranjost. Gradbena meja se lahko preseže do 1,5 m z nadstreški in za zaščite vhodov, pri postavitvi med sosedskih ograj in ureditvi dostopov, klančin ter dvigal za invalide.

 -           Gradbena  linija (GL) je linija, ki sejo morajo dotikati fasade novogradenj, ki se gradijo na zemljiščih ob tej liniji. Dovoljeni so le manjši zamiki delov fasade.

 -           Funkcionalna  enota  (F) je  površina,  ki se  ureja z enotnimi merili in  pogoji, vsebuje  eno ali več gradbenih parcel.

-            V funkcionalni enoti F5 je kartografsko prikazano območje pozidave(črtkana črta), kamor se lahko umestijo objekti. Prikazani so načelni tlorisi stavb, možna je drugačna lega stavb, drugačnega tlorisa, oblike in velikosti, vendar vse v območju pozidave, kar se natančno opredeli v projektni dokumentaciji. Črte območja pozidave ni dovoljeno presegati, objekti se je lahko dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost. Objekti lahko presegajo območje pozidave le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, loggie, zunanje stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno.

Glede na zasnovo pozidave in stavb se zarisana parcelacija spremeni in prilagodi zasnovi, opredeljeni v projektni dokumentaciji.

 (2)     Prostorska  zasnova  je prikazana v  kartografskem delu OPPN na prikazih  "Razmejitev območja urejanja" (list 7) in "Prostorska ureditev" (list  8).

 

13.   člen

(pogoji za  gradnjo enostavnih objektov)

 

(1) V  skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

-           majhna stavba,

-           majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave

-           pomožni objekti v javni rabi,

-           ograje,

-           podporni zidovi,

-           mala komunalna čistilna naprava,

-           nepretočna greznica,

-           rezervoar,

-           priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,

-           samostojna parkirišča,

-           objekt za oglaševanje,

-           pomožni komunalni objekt.

(2) Postavitev enostavnih objektov ne sme ovirati rabe prostora, objektov in sosednjih parcel, izgradnje, rabe in vzdrževanja javne infrastrukture. Prav tako ne sme ovirati prometa, zmanjševati preglednosti in varnosti za vse uporabnike.

(3) Ograje je dovoljeno postaviti na ali ob parcelni meji. V primerih večjih gradbenih enot v funkcionalni enoti je možno ograditi samo zemljišče določeno z gradbenimi mejami in gradbenimi linijami. V primeru združenih več gradbenih enot v enovit objekt je možno ograditi tudi funkcionalno zemljišče.

 

14.   člen

(pogoji za oblikovanje objektov)

 

(1)Objekti  se lahko  gradijo samo klasično, s  prefabriciranimi elementi,  betonskimi ali jeklenimi konstrukcijami. Stavbni niz znotraj  posameznih funkcionalnih  enot je dopustno graditi strnjeno ali z  medsebojnimi odmiki, ki morajo znašati minimalno 3 m.

(2)  Glavni  vhodi v objekte morajo biti  obrnjeni proti  notranji cestni mreži.

(3)   Strehe  so lahko ravne ali eno ali dvokapne z naklonom do 12stopinj. V kolikor so strehe z  naklonom, mora potekati smer slemena objektov:

 -           v funkcionalnih enotah F1 in F2 obvezno vzporedna z cesto C2 ali C3,

 -           v funkcionalni enoti F6 morajo objekti ob cesti i C4 imeti sleme  vzporedno z  cesto, ostali objekti pa pravokotno na cesto C4;

 -           za  ostale  objekte  v  drugih  funkcionalnih  enotah  je  smer  poljubna  oziroma  se  mora prilagati že  zgrajenim objektom.

 (4)    Barva  kritine  je lahko  samo v odtenkih sive  barve. Strešine se zaključujejo za  fasadnimi venci, brez  napuščev. Možna je izvedba nadstreškov nad vhodi in dovozi.  Nadstreški morajo biti izvedeni z lahkimi konstrukcijami in nakloni enakimi ali manjšimi kot  pri strehah.

(5)    Barve  fasad  morajo  biti umirjene in oblikovane tako,  da čim manj izstopajo iz  krajinske slike širšega območja. Na  fasadah obrnjenih proti  notranji cestni mreži so  možni barvni poudarki, ki lahko zasedejo največ 30% fasadne površine orientirane proti cestni strani.  Fasade objektov na JZ strani proizvodne cone (prot  državni cesti) morajo biti oblikovane  enotno. Fasade objektov, ki so daljše od 50 m, višje kot 7 m  ali imajo površino  večjo od 230 m2  morajo biti  arhitekturno  ali vizuelno  členjene. Sestavni del projekta za  pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) mora biti tudi barvna študija fasad.

 (6)    Pri oblikovanju objektov so  izjemoma možni oblikovni poudarki, ki odstopajo od  enotne podobe objektov in  jih potrdi pristojna  občinska služba.  Obdelani morajo biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD).

(7)    Objekti  znotraj  funkcionalnih enot morajo biti  oblikovani enotno in med seboj skladno. Objekti, ki se gradijo fazno,  morajo biti oblikovno skladni s prejšnjimi  fazami objekta in z objekti znotraj funkcionalne enote v kateri se  gradijo.

(8)    Enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z ostalimi objekti v funkcionalni enoti.

(9)    Na območju  tega OPPN je dovoljeno postavljati ograje skladno z 4. odstavkom 13. člena tega odloka. Ograje morajo biti transparentne, visoke  največ je 2 m ter žičnega ali rešetkastega polnila. Ograje ne smejo ovirati izvedbe  prometnic s  predpisanim svetlim  profilom, njihova  oblika, materiali in višina pa mora biti  usklajena s  prometno varnostnimi predpisi. Ograje morajo biti sive in enotno oblikovane v vsej proizvodni coni.

(10)    Dopustna  je postavitev  označevalnih - reklamnih napisov. Napisi smejo biti osvetljeni,  vendar ne utripajoče oz.  kakorkoli spreminjajoče. Dopusten je le spreminjajoč prikaz ure ali zunanje temperature.

 

15.   člen

(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)

 

(1)      Pri izvajanju vkopov, nasipov in ostalih zemeljskih del se mora upoštevati reliefne značilnosti in geomehanske lastnosti hribine.

(2)    Vkopne brežine v dolomitni  hribini morajo imeti naklon 1:1,  pri strmejših brežinah se mora predvideti delno varovanje (pozidavo) zdrobljenih  (milonitnih) con ali izvedba podpornih zidov  preko celotne brežine. Vkopne  brežine v  glinastem sloju  morajo imeti naklonu 1:3.

(3)     Nasipne  brežine  morajo imeti naklon 2:3.  Nasipi se  morajo biti  izvedeni na raščeno kamninsko podlago (dolomit), v  ravninskem delu pa tudi  na glinasti podlagi. Nasipi  morajo biti iz zmrzlinsko odpornega materiala (dolomitni ali apnenčev grušč, drobljenec.

(4)     Nasipne brežine se lahko nadomesti s podpornim zidom. Ti morajo biti strukturirani ali obloženi z  lokalnim kamenjem – dolomitom.

(5)    Za  določitev potrebnih varovalnih ukrepov pri izvedbi izkopov in ostalih zemeljskih del je  potrebna obvezna prisotnost geologa –  geomehanika v  času pripravljalnih del in v času gradnje, ki določi potrebne ukrepe  na samem terenu.

(6)    Vse zunanje površine funkcionalnih enot, razen prometnih in manipulacijskih, se zatravi.

(7)    Na gradbeni parceli poslovne stavbe je potrebno zagotoviti zeleno površino v  najmanj 10 % funkcionalne površine.

(8)    Ob robovih vseh  občinskih  cest je obvezna ozelenitev. Minimalna širina zelenega pasu je 1,5 meter. Pas mora  potekati vzporedno s  cestiščem. Ob  nekaterih cestah se  predvidi enostranski enojen drevored. Zeleni pas je v tem primeru širok minimalno 3 m. Zelene pasove je dopustno prekiniti zaradi uvoza ali izvoza

(9)   Zeleni  pas  je obvezen ob državni cesti G2-106.  Zeleni pas mora biti  zatravljen in  zasajen z  drevjem.  Zeleni pas je  obvezen tudi  vzdolž JV meje območja OPPN – v smeri vidne  izpostavljenosti proti naselju Laporje in  državni cesti; predvidena je  zasaditev z  srednje visokimi grmovnicami ter  drevjem.

(10)    Prestavljeno  strugo  vodotoka se delno  kanalizira, brežine pa  zatravi in mestoma  zasadi z  obrežno  vegetacijo.

(11)    Rastlinske  vrste  s koreninami ne smejo segati v  varovano območje komunalnih vodov,  krošnje dreves ne smejo ovirati prometa.

(12)     Vse zelene površine je  potrebno načrtovati tako, da jih je možno  vzdrževati (košnja, zalivanje). Zelene površine in rastlinje  morajo redno  vzdrževati lastniki parcel.

 

16.   člen

(lokacijski pogoji za projektiranje in  gradnjo)

 

(1)   Predvideni so štirje višinski gabariti in sicer:

-           pP – pritličje proizvodne višine (višina zaključnega venca 8 m),

-           P – pritličje,

-           P+1 – pritličje in nadstropje,

-           P+1+M – pritličje, nadstropje in mansarda.

(2)    Dopustna etažnost objektov je glede na funkcionalne enote (F) naslednja:

-           F 1, F 2: P+1+M  (objekt na J robu območja F2: P+1);

-           F 3, F4, F5: Pp (proizvodna višina) oz. P +1

-           F 6: P+1 oz. pP (proizvodna višina)

-           F 12: P

 (3)    Znotraj  funkcionalnih  enot  F1  in F 2 so za objekte  ali dele objektov dovoljene tudi nižje etažnosti od  predpisanih, vendar največ za višino  ene etaže. Deli objektov so lahko nižji za eno etažo, pri  čemer je višji del vedno  orientiran proti  notranji cesti.

(4)     Najvišja dopustna višina objektov je 12 metrov. Objekti  imajo lahko eno etažo pod nivojem terena oz. najglobje do 2 metra nad nivojem talne  vode. Strehe objektov  morajo biti  oblikovane skladno s 3.odstavkom 14. člena tega odloka.

(5)    Kapacitete območja:

 -           dopustna izraba gradbene parcele FI: do 0,8;

 -           dopustna zazidanost gradbene parcele: do 0,4

 

17.   člen

(odmiki)

 

(1) Vsi objekti oziroma njihove skrajne točke  morajo biti od meje  območja urejanja tega OPPN  oddaljeni najmanj 4,0 m. Dopustna so lokalna odstopanja, vendar  ne več kot v dolžini  dveh metrov in ne za več kot 1 meter prekoračitve.

(2) Prejšnji odstavek ne  velja za  objekte, ki so predvideni v  neposredni bližini gozdnega roba. Ti objekti oziroma njihove skrajne točke morajo biti od gozdnega roba  oddaljeni minimalno 10 m.

 

18.   člen

(neoviran dostop)

 

(1)     Do vseh objektov v javni rabi mora biti zagotovljen neoviran dostop in vstop  (brez grajenih in  komunikacijskih ovir) za funkcionalno ovirane osebe.  Tem mora biti omogočen samostojen in varen dostop do prostorov, ki so namenjeni javni rabi in uporaba teh prostorov.

 

IV.   Zasnova projektnih rešitev gospodarske javne infrastrukture in  obveznost priključevanja objektov nanjo.

19.   člen

(Splošne določbe)

 

(1) Primarno in  sekundarno komunalno in energetsko omrežje, objekti in naprave morajo potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočena njihova  neovirana gradnja in  vzdrževanje.

(2)    Objekti  znotraj  ureditvenega  območja OPPN se priključujejo na komunalno in  energetsko omrežje in  naprave pod  pogoji in s  soglasjem upravljalca prizadete javne  gospodarske infrastrukture.

(3)    Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij naprav ter mest priključevanja zaradi ustreznejših rešitev ter  ustreznejše oskrbe in racionalnejše etapne izvedbe. S  spremembami mora soglašati upravljalec prizadete javne gospodarske infrastrukture.

(4)    Ureditev  komunalne in energetske  infrastrukture je  razvidna iz  grafične priloge "Zbirna karta komunalnih vodov"(list 9).

20.   člen

(Prometno  omrežje)

 

(1)   Za  navezavo  območja proizvodnih dejavnosti VP 25/1  Ločica na glavno cesto G2-106 je potrebno do  začetka obratovanja proizvodne cone izvesti  rekonstrukcija križišča na glavni  cesti G2-106 v  enotno nesemaforizirano križišče glavne ceste G2-106 z lokalno  priključno cesto za proizvodno cono in lokalno cesto Mali Osolnik ter s posebnimi levimi  pasovi in otoki za umirjanje na prednostni glavni cesti. Pri načrtovanju navezave območja na državno cesto je potrebno upoštevati novelirane rešitve v skladu s projektnimi pogoji, potrjenimi rešitvami ter s soglasjem DRSI.

(2)    Navezavo  vasi  Laporje na glavno cesto G2-106 se mora urediti po cestah C3 in C1 preko območja proizvodnih  dejavnosti VP25/1  Ločica ter  rekonstruiranega križišča iz 1. odstavka tega  člena. Po  izgradnji nove navezave vasi  Laporje na  glavno  cesto G2-106 se obstoječi priključek na glavno cesto ukine.

(3)    Za  priključevanje  območja proizvodnih dejavnosti VP 25/1 Ločica na glavno cesto G2- 106 iz 1.  odstavka tega člena, je  potrebno na osnovi pridobljenih projektnih pogojev Direkcije RS za ceste izdelati projekt PGD/PZI in nanj pridobiti soglasje Direkcije RS za  ceste.

(4)      Vse prometne površine na območju proizvodne cone morajo biti utrjene za vožnjo  motornih vozil do 9 ton osnega pritiska.

 (5)      Površine vozišč so lahko utrjene z betonskim, kamnitim oziroma asfalt betonskim obrabnim slojem.

(6)    Dostopi z javne  ceste se  morajo urediti za vsako parcelo posebej  ali za  več parcel  skupaj. Urejeni morajo biti tako, da omogočajo tekoče in  varno odvijanje prometa na javnih cestah.

(7)     V primeru, da je iz javne ceste dovoz urejen na  parcelo ali parcele mimo  vratarja ali zapornice, mora biti na  parceli izven javne ceste pred zapornico urejena površina za  ustavljanje vozil.  Vozila v  nobenem  primeru ne smejo stati  ali parkirati na javni cesti, niti  kako drugače ovirati prometa na njej.

 (8)     Javne ceste se ne smejo  nikjer zapirati, na njih je  prepovedano postavljati  začasne ali enostavne objekte ali druge ovire, ki bi posegale v svetli profil dostopne ceste in onemogočale tekoče in varno odvijanje tovornega, osebnega in intervencijskega prometa.

(9) Javne ceste so označene z oznakami odC1 do C7. Normalni prečni profili posameznih cest so:

 Cesta z oznako C1:

 -          enostranski hodnik za pešce                    1,5 m

 -          vozišče skupne širine                               7,5 m

 -          zeleni pas z drevoredom             6 – 8 m

 Cesta z oznako C2:

 -          zeleni pas z drevoredom             3 m

 -          enostranski hodnik za pešce                    1,5 m

 -          vozišče skupne širine                               6,5 m

 -          zeleni pas                                     1,5 m

 Cesta z oznako C3:

 -          zeleni pas z drevoredom             3 m

 -          enostranski hodnik za pešce                   1,5 m

 -          vozišče skupne širine                              6,5 m

 -          zeleni pas z drevoredom             6 m

 Cesta z oznako C4 in C7:

 -          enostranski hodnik za pešce                   1,5 m

 -          vozišče skupne širine                              6,0 m.

 Cesta z oznako C5 in C6:

 -          vozišče skupne širine                              7,5 m

 Cesta z oznako C8 (se izvede po potrebi):

 -           vozišče skupne širine             6,5 m

V primeru potreb po večjih ureditvenih površinah, večjih in drugačnih objektih, v primeru združevanja objektov ali drugačne postavitve, se ceste C6, C7 in C8 prilagodijo načrtovanim objektom oziroma se jih lahko tudi črta, v kolikor niso potrebne, kar se natančneje opredeli v projektni dokumentaciji, ko je znan investitor in njegove potrebe. Lokacija omenjenih cest se prilagodi dejanskim potrebam investitorja.

(10)    Parkirne  površine se mora  zagotoviti v  sklopu pripadajočega funkcionalnega zemljišča. Število potrebnih parkirnih mest se določi  glede na vrsto in obseg dejavnosti. Parkirne  vzorce prikazane v  kartografskem delu je možno spreminjati in  dopolnjevati glede na potrebe, ki bodo izhajale iz  podrobnega programa investitorja. Neutrjene parkirne površine niso dovoljene. Vsaj 10 % parkirnih mest mora biti dostopnih z javne ceste (za  obiskovalce, brez morebitnih zapornic).

 

21.   člen

(Elektro  omrežje)

 

(1)Vse nove objekte v  ureditvenem območju tega OPPN se mora priključiti na  elektroenergetsko omrežje.

(2) Vsi objekti se priključijo na zgrajeno TP Ločica OC Turjak. Za oskrbo posameznih objektov je potrebno zgraditi cevno PVC kanalizacijo za potrebe elektro vodov v skladu z izdelano projektno dokumentacijo. V predvidenih cestnih povezavah se zagotovi prostor za izgradnjo cevne PVC kanalizacije.

(3) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavno tipizacijo distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde s področja oskrbe z električno energijo, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Za elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo.

22.   člen

(Odvajanje  komunalnih in padavinskih voda)

 

(1) Vse nove objekte v ureditvenem območju tega OPPN se mora  priključiti na  kanalizacijsko omrežje.

(2)    Za  odvajanje odpadnih voda se zgradi  kanalizacijski sistem za komunalne  odpadne vode in čistilna naprava. Za  odvajanje meteornih voda se  zgradi ločen sistem za odvajanje meteornih voda. Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi.

(3)    Vse industrijske  odpadne vode se odvajajo v kanalizacijski sistem komunalnih odpadnih vod.  Industrijske odpadne vode se morajo pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje očistiti oz. nevtralizirati do tiste mere, ki jih sistem dopušča.

(4)     Odvajanje  padavinskih  odpadnih voda s prometnih in manipulativnih površin se mora  speljati preko peskolova in ustrezno dimenzioniranega lovilca maščob in olj v javno meteorno  kanalizacijo ceste, ki se zaključi z izlivom v vodotok

(5)    Padavinske  vode iz  streh objektov se ponika v ustreznih ponikovalnih poljih  lociranih na  parcelah posameznih lastnikov ali pa se jih spelje v vodotok. V kolikor se te vode ponika, morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih  površin, možnost ponikanja predvidenih vodnih  količin pa mora biti  računsko dokazana v  dokumentaciji za  pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD). V kolikor ponikanje ni možno, se lahko čiste meteorne vode spelje v obstoječi vodotok  prek zadrževalnih bazenov. V primeru izpusta meteornih voda v površinske vode je potrebno v projektni dokumentaciji izdelati hidravlični izračun prevodnosti struge na obravnavanem območju in dokazati pretočno sposobnost vodotoka.

(6)     Zagotovljeno  mora biti  redno vzdrževanje in  čiščenje peskolovov ter  lovilcev olj in maščob.

(7)   Do izgradnje čistilne naprave mora vsak objekt zagotoviti čiščenje komunalnih in po potrebi industrijskih odpadih voda lokalno na lastnem zemljišču (greznica, mala čistilna naprava ipd.) oziroma skupaj s sosednjimi objekti (v skladu s fazno izgradnjo). Po izgradnji skupne čistilne naprave se lokalni sistemi čiščenja komunalnih odpadnih voda opustijo, objekti se navežejo na skupno čistilno napravo. Očiščeno vodo iz lokalnih čistilnih naprav je treba speljati v odvodnik ali ponikovalnice, nastali mulj pa odvažati na večjo čistilno napravo ali ustrezno deponijo.

 

23.   člen

(Oskrba  z vodo)

 

(1)    Obstoječe  vodovodno  omrežje Turjak ni  dimenzionirano za  večje porabnike  vode. Zato je za zagotavljanje trajne  nemotene vodooskrbe obrtne  cone in  drugih porabnikov potrebno postopno pristopiti k obnovi celotnega vodovodnega sistema Turjak.

(2)   V prvi  fazi naj se obnovi primarni vodovod na odseku med vodohranom Veliki Osolnik in Zgornjim  Turjakom. Do  takrat iz  vodovodnega  omrežja ni  mogoče zagotavljati zadostnih količin vode za požarno  varstvo in je potrebo zagotoviti vodo za gašenje iz  drugih virov.

(3)    Za  napajanje območja proizvodnih  dejavnosti VP-25/1 Ločica s pitno vodo je potrebno zgraditi sekundarni vodovod, NL DN 150 ter NL DN 100.

 (4)     Pri načrtovanju in  gradnji priključevanja novega sekundarnega na obstoječi primarni vodovod se mora upoštevati Projektno nalogo »Izgradnja javnega vodovodnega omrežja za poslovno – proizvodni kompleks na  Turjaku (ureditveno območje VP 25/1 –  Ločica), izdelal  JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o., št. projekta 2446 V, januar 2008.

(5)    Vse nove objekte v  ureditvenem območju tega OPPN se mora priključiti na vodovodno omrežje.

 (6)    Nove vodovode se mora  opremiti s  sektorskimi zasuni,  zračniki, blatniki ter z nadtalnimi ali talnimi  hidranti, ki  naj bodo  postavljeni v  skladu s  Pravilnikom o tehničnih normativih za  hidrantno omrežje za  gašenje požarov  (Ur.l. SFRJ 30/91).  Kjer je potrebno, naj bodo  vgrajeni hidranti tipa  »hidrant –  blatnik«, ki  omogočajo prost iztok vode iz omrežja brez vmesnih  zapiralnih elementov.

(7)     Na celotni  trasi vodovoda je  potrebno ustanoviti  služnost za  gradnjo in  vzdrževanje v širini pasu 2x1 meter od osi vodovoda.

24.   člen

(Telekomunikacije)

 

(1)       Vse objekte v ureditvenem območju tega OPPN se lahko priključit na javno telekomunikacijsko (TK) omrežje.

(2)         Za priključevanje predvidenih objektov je  potrebno zgraditi nove  priključne telekumunikacijske vode od obstoječega in novo načrtovanega omrežja do načrtovanih objektov. Na mestih, kjer posegi (gradnja objektov in komunalne infrastrukture) tangirajo obstoječe TK  naprave je  potrebno le-te označiti in v  času gradnje ustrezno zaščititi oziroma  prestaviti. Ta dela mora izvesti Telekom Slovenije d.d.

(3)     Posamezni  investitorji morajo pred priključitvijo na javno telekomunikacijsko omrežje dobiti ustrezno soglasje Telekoma Slovenija d.d. in omogočiti Telekomu Slovenije d.d. izvedbo telekomunikacijskega omrežja na svojih parcelah (izdati soglasje za prekop prizadetih zemljišč in ustanoviti služnost za  vzdrževanje na  tangiranih parcelah).

 

25.  člen

(Javna razsvetljava)

 

(1)    Objekti  javne razsvetljave morajo biti locirani, kabelska trasa pa potekati v  zemljišču, ki je javna  površina. Za  enostavnejše servisiranje in  vzdrževanje je  treba predvideti tipske  elemente javne razsvetljave. Svetilke morajo biti med seboj oddaljene do 30 m.

(2)     Napajanje  javne razsvetljave se mora predvideti iz nove trafo postaje v  kateri se  uredi  prižigališče. Prižigališče naj bo  izdelano tako,  da se v njega lahko kasneje vgradi dodatno opremo zaradi razširitve  razsvetljave.

 

26.   člen

(Ogrevanje)

 

(1)    Ogrevanje je možno le z  ekstra lahkim kurilnim oljem ali utekočinjenim naftnim plinom, ki sta ekološko sprejemljiva energenta ter obnovljivimi viri energije.

(2)     Postavljajo  se lahko podzemni in  nadzemni plinohrami (plinski rezervoarji). Nadzemni morajo biti  locirani na vidno neizpostavljenih mestih. Možna je tudi oskrba s plinom iz  skupnega  plinohrama za  več stavb  skupaj. Pri  lociranju in  postavitvi plinohramov se mora upoštevati Pravilnik o  utekočinjenem naftnem plinu  (Ur.l. RS, št.: 22/91)  ter drugi tehničnim okoljski in varnostni predpisi ter  standardi.

(3)    Rezervoarji  za ekstra lahko kurilno olje se smejo postavljati v  posebnih objektih,  delih objektov  ali pod zemljo. Pri njihovi postavitvi se mora  upoštevati Pravilnik spravljanju in  hrambi kurilnega olja  (Ur.l. SFRJ, št.: 45/67,  sprem. Ur.l. RS, št.: 83/05) ter drugi  tehnični okoljski in varnostni predpisi ter standardi.

(4)      Na objektih  ali parcelah se smejo postavljati objekti,  omrežja in  naprave za  izrabo obnovljivih virov  energije, vendar pod pogojem, da ustrezajo funkcionalnim, oblikovnim in  drugim pogojem iz tega odloka.

 

V.   Rešitve  in ukrepi za varstvo kulturne dediščine, ohranjanje  narave, trajnostno rabo  naravnih dobrin ter varovanje okolja

 

27.   člen

(varstvo kulturne dediščine)

 

(1) V območju urejanja je enota kulturne dediščine Laporje – Arheološko najdišče Ločica, EŠD 29234, registrirano arheološko najdišče. Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je obvezna priloga tega akta, in drugih uradnih evidenc.

(2) Za registrirano kulturno dediščino navedeno v prvem odstavku tega člena velja varstveni režim, določen v občinskem prostorskem načrtu.

(3) Investitor na območju urejanja, na katerem načrtovane ureditve segajo na registrirano arheološko najdišče, zagotovi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav.

(4) Za vsak poseg v enoto registrirane kulturne dediščine je treba predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Za poseg v enoto kulturne dediščine se šteje vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo in spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa zemeljska dela, ki se ne štejejo za gradnjo.

(5) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba  pridobiti kulturno varstveno soglasje za raziskavo in odstranitve arheološke ostaline. Obseg in faznost predhodnih arheoloških  raziskav določi pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije z izdajo kulturno varstvenih pogojev.

(6) Obravnavano območje je potrebno narobnem delu krajinsko urediti in zasaditi z višinsko razgibano vegetacijo tako, da se bo vizualno ujemala z obstoječo vegetacijo(zasnova zelenih površina), skladno s 15.členom veljavnega odloka.

(7) Površine, ki so med gradnjo razgaljene, se mora sproti sanirati tako, da se ponovno zasujejo, utrdijo, humunizirajo, zatravijo in zasadijo (v primeru, da ne bodo pozidane ali drugače utrjene).

 

28.   člen

(ohranjanje  narave)

 

(1)   Območje obravnavano v tem OPPN se  nahaja na:

-           Območju      pričakovanih      naravnih      vrednot:        Območje      pričakovanih       odkritij       novih  nadzemnih objektov (Območje karbonatskih kamenin);

-           Ekološko  pomembnem območju: Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri  (rjavega medveda, risa in volka).

(2)     Pri načrtovanju objektov in drugih posegov v  prostor se mora upoštevati usmeritve, izhodišča   in   pogoji   za   ohranjanje   biotske   raznovrstnosti   v   strokovnem   gradivu »Naravovarstvene  smernice za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje VP 25/1  Ločica - območje proizvodnih dejavnosti "  (ZRSVN, OE  Ljubljana, avgust 2007)".

 

29.   člen

(varstvo flore, favne, biotopov)

 

(1)    Odstranjevanje  vegetacije,  ruše,  zemlje ali kamninske  podlage, zasipavanje in  nasipavanje naj se izvaja tako, da se  bistveno ne  spremenijo življenjske  razmere za  rastline in živali v okolici.

(2)     Posek gozdne in  grmovne  vegetacije zaradi izvedbe poslovno proizvodne cone zunaj območja tega OPPN  naj se omeji na minimum. Ohrani naj se obseg preostalega gozdnega koridorja južno od predvidene cone.

(3)     Pri načrtovanju objektov ob gozdnih površinah se mora zagotoviti odmik objekta od  gozdnega roba, ki mora znašati  najmanj 10 m.

(4)    Pred  pričetkom  gradbenih  del  je potrebno na  terenu na  ustrezen  način označiti (zakoličiti) gozdna zemljišča ali dele  gozdnih zemljišč, kjer je načrtovana krčitev gozda. Na tej osnovi se kasneje izvede označitev drevja za posek, ki jo bo  opravil pooblaščeni delavec Zavoda za  gozdove, Krajevna enota Škofljica. Posek drevja mora biti opravljen s sodelovanjem pooblaščenega delavca Zavoda za gozdove Slovenije.

(5)     Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila  Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s  sečnimi ostanki,  spravilu in  zlaganju gozdnih lesnih  sortimentov (Ur.l. RS, št. 55/94, 95/04) in  Uredbo o  varstvu pred požari v  naravnem okolju  (Ur.l. RS, št. 26/93). Posek in  spravilo lesa  naj se, kolikor je mogoče, opravljajo izven  gnezditvene in  paritvene sezone (to je med 1. marcem in 30. junijem).

(6)      Prizadete  gozdne  površine je potrebno po  končani gradnji sanirati. Zagotovi naj se  oblikovanje gozdnih robov, ki  naj bodo  zvezni in  blagi, vertikalno strukturirani, tako da bodo vplivi z roba v notranjost gozdnega sestoja čim manjši. Pri sanaciji naj se uporabi  avtohtone rastlinske vrste.

(7)     Morebitni  viški materiala v  času izvajanja plana se ne smejo odlagati znotraj gozdnih površin.

(8)    Zagotovi  naj  se ustrezne ukrepe za  zmanjšanje svetlobnega onesnaženja. Uporabljati se  morajo svetilke, ki  ne osvetljujejo  neba in širše okolice (svetijo v tla) ter žarnice z  čim manjšim  deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja naj bo tak, da v drugem  delu noči ostane prižgano minimalno število luči,  če je iz varnostnih razlogov to  potrebno.

 

30.    člen

(varstvo tal)

 

(1)    Rodovitna  prst na se skladno z 1.  odstavkom 35.  člena ustrezno  odstrani in  deponira, po  končanih zemeljskih delih pa naj se jo uporabi za  sanacijo.

(2)    Zagotovljeno  mora biti  redno vzdrževanje strojev, tako da je tveganje za  onesnaženje tal  zaradi razlitja čim manjše.

31.   člen

(zaščita  podtalnice in vodotokov)

 

(1)   Vse stavbe se obvezno  priključujejo na novo kanalizacijsko omrežje.

(2)   Meteorne vode s streh in  utrjenih površin  naj se  prednostno ponika, v kolikor je to možno. Meteorno vod iz utrjenih površin se mora ponikati preko peskolovov in lovilcev olj.

(3)     Vse povozne, parkirne in manipulativne površine ob objektih morajo biti  izvedene z vodotesno utrditvijo oziroma asfaltirane in  obrobljene z robniki ter  nagnjene proti iztokom, ki morajo biti opremljeni z peskolovi in lovilci olj.

(4)    Odvajanje  padavinskih voda iz  ureditvenega območja je potrebno predvideti na  način, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok iz urbanih površin.

(5)    Potrebno  je redno  čiščenje in  vzdrževanje kanalizacijskega sistema in čistilnih objektov. Pregledi lovilcev olj ter morebitno čiščenje naj se  opravljajo mesečno.

(6)    Komunalna  čistilna  naprava  mora biti  dimenzionirana in  izvedena tako, da ima zadostno kapaciteto čiščenja odpadnih vod za vse objekte v proizvodni coni.

(7)    Zaradi  zagotavljanja  potrebnih  pogojev  za nemoteno  delovanje čistilne naprave, morajo biti industrijske odpadne vode  pred izpustom v kanalizacijski sistem  nevtralizirane oziroma  predčiščene do tiste mere, kijih sistem dopušča.

(8)    Projektna  rešitev  odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti  usklajena s Pravilnikom o  nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in  čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode  (Ur.l. RS, št. 109/07), Uredbi o emisiji snovi in toplote  pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno  kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/2005, 45/2007), Uredbo o  emisiji snovi  pri odvajanju  odpadne vode iz komunalnih  čistilnih naprav (Ur.l. RS, št. 45/07) in Uredbo o  emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih  komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS,  št. 98/07) v primeru gradnje malih tipskih čistilnih naprav.

(9)      Dno temeljev objektov mora biti  najmanj 2 m višje od najvišjega znanega nivoja  podtalnice, sicer je potrebno s študijo dokazati neškodljivost posega,

(10)      Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z  morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to  je od  zgornjega roba brežine vodotoka 5 m. Kot  mejo vodnega  zemljišča se  šteje zgornji rob brežine  vodotoka.

(11)    Vsi posegi v  prostor  morajo biti  načrtovani  tako, da ne pride do  poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda, kar mora biti v projektni  dokumentaciji ustrezno  prikazano in  dokazano. Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je  strogo prepovedano, razen na krajših  razdaljah, ki  omogočajo dostop oz. prehod preko potoka, v primeru, da  gre za objekte javne prometne infrastrukture.

(12)    V času gradnje mora biti zagotovljeno redno vzdrževanje strojev, tako da je tveganje za  onesnaženje vode  zaradi razlitja čim manjše. V zemeljske nasipe in tampone se ne sme  vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izlutenjejam idr.) onesnažili tla in podzemno vodo.

(13)   Potrebno  je zagotoviti zadostne količine vode za potrebe cone predvsem za požarno vodo (alternativni vir  vode ali požarni  bazeni).

32.   člen

(varstvo zraka)

 

(1)      V obravnavano območje se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega onesnaževanja zraka.

(2)    Vsi izpusti v zrak iz  bodočih objektov (klimatski, zračniki idr.)  naj se  namestijo na  strehe objektov,  opremljeni pa  morajo biti z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi  zahtevami. Prezračevanje podzemnih garaž se izvede z  okni ali odvodnimi  kanali za odvod dima z izpustom nad teren.

(3)     Predvidi  se uporaba okolju bolj  prijaznih  energentov za  ogrevanje in  druge potrebe po toploti. V  nadaljnjih fazah naj se  preuči možnost  ureditve centralnega kurišča na plin za več objektov hkrati.

 

33.   člen

(varstvo pred hrupom)

 

(1)    Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa velja na območju proizvodne cone Ločica IV. stopnja varstva pred hrupom.

(2)      V obravnavano območje se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa, tako da  predpisane mejne ravni hrupa na območju ne bodo  presežene.

(3)    Vsi prostori v katerih bodo nameščeni hrupnejši agregati, naj se protihrupno izolirajo.

(4)   V primeru, ko je nivo hrupa v okolju že dosegel ali presegel dovoljeno raven, je umestitev novih  hrupnejših dejavnosti dopustna le,  če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi zmanjšati vpliv zunanjega hrupa tako, da v prostorih ne  presega dovoljene  ravni, oziroma če je moč s  smiselnimi protihrupnimi ukrepi zmanjšati vpliv  vira hrupa in/ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo  presežene mejne  ravni hrupa za območje.

 

34.   člen

(odstranjevanje odpadkov)

 

(1)     Na funkcionalnem zemljišču povzročitelja je za komunalne odpadke  potrebno urediti zbirna in prevzemna mesta. Zbirna mesta za odpadke  morajo biti  prometno dostopna, locirana v objektu ali na  tlakovani površini,  zaščiteni z  nadstrešnico ter  opremljena z odtokom z  lovilcem olj in maščob.

(2)      Znotraj  proizvodne  cone je na skupnih zbirnih mestih  predvideno ločeno zbiranje odpadkov. Zabojnike za ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov se locira na mesta, kjer je omogočen nemoten dostop za specialna komunalna in  smetarska vozila.  Kapaciteta posameznega zbirnega mesta mora ustrezati količinam glede na pogostost in  način odvoza.  Zbirna mesta za ločeno zbiranje odpadkov se lahko uredijo tudi na posameznih parcelah, v kolikor povzročitelj odpadkov sklene pogodbo z  prevoznikom teh odpadkov.

(3)    Organski  odpadki  se lahko  odlagajo le na način  (ustrezni smetnjaki ali ustrezno  varovane odlagalne površine), ki živalim (predvsem rjavemu  medvedu) preprečuje dostop do smeti.

(4)    Ostanke  iz lovilcev olj se zbira in sežiga pri pooblaščenih zbiralcih za tako dejavnost.

(5)   Povzročitelj  posebnih  in nevarnih odpadkov mora skladno z  poročilom o vplivih na okolje zagotoviti skladiščenje, transport in  odstranjevanje teh  odpadkov v skladu z določili presoje vplivov na okolje (PVO).

(6)     Gradbenih  odpadkov ni dopustno mešati s komunalnimi odpadki, temveč morajo biti odloženi na  odlagališču za inertne odpadke.

(7)    Prostore  za zbiranje odpadkov je treba načrtovati in izvesti tako, da je  omogočeno strojno  čiščenje.

 

VI.   Rešitve  in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in  drugimi nesrečami

 

35.   člen

(varstvo  pred  požarom)

 

(1)   Za  vse objekte je za  zaščito pred požarom treba zagotoviti:

 -           pogoje  za varen umik ljudi in  premoženja;

 -           odmike med  objekti oz.  ustrezno požarno  ločitev objektov;

 -           prometne  in delovne površine za intervencijska vozila;

 -           vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

(2)     Do vseh objektov v območju urejanja je  potrebno predvideti dostope in površine za  delovanje intervencijskih vozi v skladu s standardom SIST DIN 14090.  Intervencijske poti izven vozišč je dopustno ozeleniti. Vse povozne površine se morajo  dimenzionirati na 10 ton  osnega pritiska. Širina  intervencijskih poti mora biti  najmanj 3 m, na mestih delovanja pa utrjena  površina vsaj 3 m2 in 2 m2 površine brez zaprek, z  odmikom od objektov od 3 do 9 m. Najmanjši radij obračanja intervencijskih vozil  morajo biti 11,5 m. Vse intervencijske poti  morajo omogočati krožno vožnjo ali enostavno obračanje na manipulativnem dvorišču. Med  intervencijskimi potmi in objekti so dovoljene zasaditve z nizkimi grmovnicami ali manjšimi  drevesi, na  medsebojni razdalji od 8 m in visokimi največ 6 m. Za intervencijske poti se uporablja  celotno cestno  omrežje.

(3)     Požarno  varnost je  treba  zagotoviti v skladu z  zakonodajo, ki  ureja to  področje. V  hidrantnem omrežju je  potrebno zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov. Za dve urno  gašenje požara iz dveh hidrantov je potrebno zagotoviti 10 l/s.

(4)    Do obnove  primarnega vodovoda na  odseku med  vodohranom  veliki Osolnik in Zgornji Turjak ne bo mogoče zagotoviti zadostne količine vode za gašenje iz  vodovodnega omrežja. Zato se mora za  gašenje predvideti začasni požarni bazen, ki  naj se  uredi na  zelenici, vzhodno od  ceste C5. Požarni bazen  naj bo  velik 8,0 m x 8,0 m in globok 2,5  m. Okoli  njega naj se postavi ograja 10,0 m x 10,0 m in višine 2,0 m skladno s pogoji tega odloka.

(5)    Po rekonstrukciji v  predhodnem odstavku navedenega odseka  primarnega vodovoda se na  sekundarni vodovod  priključi še  hidrantno omrežje na območju proizvodnih dejavnosti VP 25/1 Ločica. Začasni požarni  bazen pa zasuje ter na površini vzpostavi raba predvidena s tem OPPN.

(6)   Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

 

35 a. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

 (1)               Območje sprememb in dopolnitev OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavna ogroženost ter visoki nivoji podzemnih voda, nahaja pa se na  potencialno erozijsko ogroženem območju.

Na podlagi geološko geomehanskega poročila območje ni plazovito, izvedejo se ustrezni ukrepi za odvod zalednih talnih vod. Temeljenje se izvede na izboljšana temeljna tla.

(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje. 

Predvidene stavbe in ureditve morajo biti projektirane za omenjeni projektni pospešek tal. V skladu z določili predpisa o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov morajo biti le-ti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili:

 - porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,

 - deformacij, večjih od dopustnih ravni,

 - škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih

 deformacij nosilne konstrukcije ali

 - škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.

(3) Za primere razlitja nevarnih snovi(olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:

-          nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,

-          nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

-          nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov ter

-          nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

(4) V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče skladno z veljavnimi predpisi.

 

35.    člen

Varovanje plodne zemlje in  ravnanje z viški materiala

 

(1)     Plast plodne zemlje je  potrebno  odstraniti na  celotnem območju poslovno proizvodne cone in jo začasno deponirati. Deponije prsti se izvedejo tako,  da se  ohrani njena  rodovitnost in da višina deponij ne presega 1,20 m.

(2)    Deponirano  plodno zemljo se uporabi za  humuziranje površin predvidenih za ozelenitev. S  preostalo količino deponirane plodne zemlje pa  razpolaga lokalna skupnost v skladu z občinskimi predpisi.

(3)    Pri zemeljskih delih za  ureditev platojev  poslovno proizvodne  cone bo nastalo približno 38.700 m3 viškov  izkopanega materiala. Za morebitne dodatne izravnave na območju obrtne  cone se bo na površinah javnega dobra na SV  začasno deponiralo približno 6.500 m3 materiala.

(4)     Preostalih  približno 32.200 m3 viškov izkopanega materiala pa se  glede na  kakovost  uporabi za  gradbene namene ali za  sanacije opuščenih odprtih kopov ter drugih degradiranih površin na območju občine.

 

VII.   Načrt parcelacije

36.    člen

(načrt parcelacije)

 

Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel, (ki so po Načrtu parcelacije, ki je prikazan na grafičnem listu 10 »Načrt parcelacije« v merilu 1:1000) v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev in podrobnejša parcelacija znotraj območja zaradi lastniške strukture in različnih dejavnosti.

Zarisani odmiki objektov in količbene točke se lahko spreminjajo v skladu z dovoljenimi odstopanji

 

 

VIII.   Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter  drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN

37.   člen

(Etapnost gradnje)

 

(1) Ta  podrobni prostorski  načrt se lahko izvaja v poljubnih gradbenih etapah s tem, da mora biti za celotno območje OPPN končana komunalna in prometna infrastruktura.

38.   člen

(obveznosti investitorja in izvajalcev del)

 

(1)   Investitor mora izven ureditvenega območja:

-           zagotoviti  načrtovanje  in izvedbo  navezave obrtne  cone  na glavno cesto G2-106 skladno s 1. in 2. odstavkom 20. člena tega odloka;

-           zagotoviti  izvedbo  nadomestnih gozdnih vlak in gozdnih cest (zaradi prekinjenih gozdnih vlak na območju  urejanja); Nadomestne prometnice se mora načrtovati na  podlagi sodelovanja z  Zavodom za  gozdove Slovenija, Krajevna enota Škofljica. Priključek na  gozdno cesto se izvede z notranjega  cestnega omrežja na območju OPPN, nove  gozdne vlake pa se  priključijo na gozdno cesto.

-           zagotoviti  priključevanje  na obstoječe  omrežje javne  gospodarske infrastrukture ter  zagotoviti služnost na parcelah, po katerih bo potekalo priključevanje;

(2)       Investitor  mora pred  začetkom gradnje zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav, na osnovi katerih bodo  naknadno določeni in posredovani pogoji za  varstvo arheološke dediščine. Investitor mora  prav tako  zagotoviti izvedbo  zaščitnih izkopavanja  potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki.

 (3)    Dodatne obveznosti investitorjev in izvajalcev so še naslednje:

 -           pri  izdelavi  projektne dokumentacije za  posamezne stavbe je treba pogoje temeljenja določiti s sodelovanjem geomehanika;

 -           upoštevati  je treba vse  rekonstrukcije in novogradnje javne  gospodarske infrastrukture na  katere bodo neposredno  vezani posegi tega OPPN;

-           pred  začetkom  del  je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov in  naprav ter  upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse  posege v območje objektov in  naprav in v njihove varovalne pasove,

-           vseh motnjah do katerih bi  eventualno  prišlo pri komunalni,  energetski in  telekomunikacijski oskrbi, je treba pravočasno obvestiti pristojne upravljavce in  uporabnike,

-           zagotoviti  ali  nadomestiti  je treba dostope in dovoze do obstoječih  objektov in  zemljišč; zagotoviti je potrebno neovirano rabo sosednjih objektov in zemljišč;

-           promet  v času gradnje mora biti organiziran tako, da ne bo  prihajalo do  zastojev in ne bo zmanjšana prometna varnost;

(4)     V času gradnje je  treba zagotoviti vse  potrebne varnostne ukrepe  in organizacijo na  gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje:

-           pri  gradnji  se lahko  uporabljajo le  gradbeni in  drugi materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin  (npr. organskih halogeniranih spojin), delovni stroji in  naprave pa  morajo biti brezhibni in ustrezni glede veljavnih predpisov;

-           na celotnem območju gradnje objektov, transportnih in drugih manipulativnih površinah je potrebno zagotoviti odvodnjavanje gradbenih jam in kontrolirano odvajanje površinskih voda, zbiranje in  odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te  nastajajo) in  zbiranje ter  odstranjevanje odpadkov,  gradbenega materiala ter posebnih in nevarnih odpadkov skladno z veljavno zakonodajo;

-           preprečevati     nekontroliran  raznos    gradbenega    materiala      z   območja     gradbišča       z  transportnimi sredstvi;

-           v  času  povečanih  količin  mokrih  padavin  mora  biti  urejeno  zbiranje  in  čiščenje padavinskih odpadnih vod;

(5)    Po končani gradnji mora investitor oz. izvajalec del zagotoviti:

-           sanacijo  v najkrajšem možnem  času vseh  morebitnih poškodb okoliških objektov, zemljišč, obstoječe infrastrukture in  naprav, nastale v  času gradnje.  Izvedena sanacija je  pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja;

 

39.   člen

(obveznost presoje vplivov na okolje)

 

(1)    Vsakokratni  investitorji, kateri so po veljavni  zakonodaji zavezani za  pripravo poročila o vplivih na okolje (PVO), morajo le tega pripraviti in  predložiti k PGD projektu. PGD  projekt mora  upoštevati omilitvene ukrepe, ki jih predpiše  PVO. Ti investitorji morajo pripraviti PVO tudi ob spremembi dejavnosti.

(2)     Vsakokratni  investitorji, ki niso zavezani za  pripravo PVO morajo pripraviti k  PGD projektu ekspertno mnenje ali oceno vplivov na okolje iz katere  je razvidno, da vplivi na okolje niso prekomerni. To je potrebno pripraviti tudi ob spremembi dejavnosti.

 

40.   člen

(odstopanja)

 

(1)    Pri realizacije tega OPPN so dovoljena  odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in  drugih razmer ter na podlagi  podrobnejših programskih in  oblikovalskih izhodišč  najdejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s  katerimi pa se ne  smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Nobeno od teh odstopanj ne sme biti v nasprotju z javnimi interesi, z njim morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. Velikost  parcele  se lahko  spremeni pod pogojem, da se ne posega v območje javnih površin in da je gradbena parcela  posameznega objekta oziroma sklopa objektov tako  velika, da je na njej možno urediti vse potrebne pripadajoče ureditve (dostopi, prometne  površine, intervencijske poti, komunalne ureditve).

(2)    Toleranca  v višinski regulaciji terena je lahko +/- 0,5 m.

(3)    Prekoračitev  gradbene  meje ni  dopustna, razen lokalno za največ  en meter prekoračitve v dolžini največ dva  metra.

(4)    Višinski  gabarit objektov je dovoljeno presegati z dimniki ali s  posameznimi višjimi deli objektov, v kolikor je to zaradi funkcioniranja objekta nujno potrebno. (5) Posamezna prekoračitev višinskega gabarita sme  preseči višinski gabarit za  največ 5 m, vendar ne sme imeti večje tlorisne površine od 25 m2. Višinski gabarit ni  dovoljeno preseči z  reklamnimi tablami in oznakami.

(6) Na  JV delu je možna tudi  drugačna ureditev odprtega prostora, tako da se z nasipavanjem okoliškega prostora  teren načrtovane cone višinsko poveže z okoliškim terenom brez ureditve brežine, ne  glede na to, pa se  omenjeni rob  cone zasadi.

 

41.   člen

(usmeritve  za določitev  meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti OPPN)

 

(1) Po izvedbi z OPPN predvidene ureditve je v funkcionalnih enotah od F1 do F 6 dopustno:

 -           spremembe  namembnosti v okviru osnovne dejavnosti,

 -           investicijsko-vzdrževalna  dela  in gradnje enostavnih  objektov iz 13. člena tega odloka,

 -           novogradnje in nadomestne gradnje obstoječih objektov ter rekonstrukcije, dozidave in

 -           nadzidave.  Spremembe  gabaritov  so  dopustne  v  okviru  GM  in  GL  z  upoštevanjem regulacijskih določil OPPN.

 

42.   člen

(vpogled)

 

(1) Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na  vpogled pri:

-           Občinski upravi, Občina  Velike Lašče,

-           Upravni enoti  Ljubljana, Izpostava Vič – Rudnik.

 

43.   člen

(uveljavitev)

 

(1) Ta odlok začne veljati osmi  dan po objavi v Uradnem  glasilu Občine Velike  Lašče.

 

 

Župan  Občine  Velike  Lašče

Anton  Zakrajšek, univ.dipl.inž., l.r.

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor