Župan občine Tolmin je na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 - popr. in 58/03 - ZZK-1) ter v povezavi s 43. členom Statuta občine Tolmin, dne 8.11.2006 sprejel
PROGRAM PRIPRAVE
strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine Tolmin
1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo strategije prostorskega razvoja
občine in prostorskega reda občine
1.1 Temeljne določbe
S tem programom se pričnejo postopki priprave Strategije prostorskega razvoja Občine Tolmin (v
nadaljevanju SPRO) in prostorskega reda (v nadaljevanju PRO) Občine Tolmin, ki sta krovna prostorska
akta občine.
Namen SPRO Tolmin je, da v skladu s strategijo prostorskega razvoja Slovenije določi vizijo prostorskega
razvoja občine ter usmeritve za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru in njegovo trajnostno rabo.
PRO Tolmin je temeljni izvedbeni prostorski akt občine. Namen PRO je, da v skladu z SPRO Tolmin ter ob
upoštevanju pravil iz Prostorskega reda Slovenije določi območja namenske rabe prostora, določi pogoje in
merila ter ukrepe za načrtovanje v prostoru in pripravo lokacijskih načrtov občine ter pogoje za pripravo
projektov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov.
1.2 Ocena stanja
Kot podlaga za izdelavo programa priprave SPRO in PRO je bila v okviru projektne naloge "Analiza stanja in
teženj občine Tolmin" opravljena obširnejša ocena stanja in teženj v občini na področju dosedanjega
prostorskega razvoja in urejanja prostora tako glede prebivalstva, gospodarskega razvoja, poselitve,
družbene javne infrastrukture, kulture, kmetijstva, gozdarstva in rudnin, ohranjanja narave, kulturne krajine in
gospodarske javne infrastrukture.
Občina Tolmin leži v severozahodni Sloveniji na stiku med alpskim, predalpskim in dinarskim svetom. Meji
na občine Kobarid, Bohinj, Železniki, Cerkno, Idrijo, Novo Gorico ter Kanal, del na zahodu pa meji
neposredno na Italijo, zato jo štejemo kot obmejno občino. V današnjem obsegu meri 382 km2 v kateri živi
12.198 prebivalcev (po popisu iz leta 2002). V občini Tolmin je 72 naselij, združenih v 23-ih krajevnih
skupnostih. Največje naselje po številu prebivalcev je Tolmin, v katerem živi 30 % vseh prebivalcev občine.
Ostala večja naselja so še ob glavni prometni osi skozi občino.
1.2.1 Medobčinsko sodelovanje
Medobčinsko sodelovanje v goriški regiji ni dovolj razvito na različnih področjih kot so razvoj urbanega
regionalnega sistema, razvoj delovnih mest oziroma poslovnih in proizvodnih con, ureditev boljših prometnih
povezav in komunalne infrastrukture, vzpostavitev regionalnih povezav okoljskih dejavnosti, turizma, ipd.
1.3 Razlogi za pripravo
V letu 2003 je začel veljati nov Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-1), ki predpisuje izdelavo
povsem novih prostorskih aktov na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Državni zbor RS in Vlada RS
sta na podlagi ZUreP-1 sprejela dva ključna državna prostorska akta - Strategijo prostorskega razvoja
Slovenije (Ur. list RS št. 76/2004, v nadaljevanju: SPRS) in Prostorski red Slovenije (Ur. list RS št. 122/2004,
v nadaljevanju: PRS). Za zagotovitev prostorskih aktov, usklajenih z novo prostorsko zakonodajo ter novimi
strateškimi dokumenti, mora tudi občina začeti s pripravo novih prostorskih aktov občine, to je Strategije
prostorskega razvoja občine in Prostorskega reda občine.
Prostorske sestavine - Dolgoročni družbeni plan občine Tolmin za obdobje 1986 - 2000 in Družbeni plan
občine Tolmin za obdobje 1986- 1990, ki so bili izdelane v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v okviru
sistema družbenega planiranja, zaradi spremenjenega družbenega, ekonomskega in pravnega sistema v
Republiki Sloveniji, kljub naknadno sprejetim spremembam opredelitev, ne zagotavljajo več želenega
usmerjanja prostorskega razvoja. Veljavne prostorske sestavine dolgoročnega plana je treba nadomestiti z v
ZUreP-1 določeno prostorsko strategijo, ki bo opredelila prostorski razvoj občine Tolmin in usmeritve za
urejanje prostora na območju občine Tolmin v novih družbeno gospodarskih pogojih.
1.4 Pravna podlaga
Pravna podlaga za pripravo SPRO in PRO so določila ZureP-1, ki v:
- odstavku 12. člena ZUreP-1 določa, da urejanje prostora v občinski pristojnosti obsega tudi
predpisovanje podrobnejših meril in pogojev za urejanje prostora ter načrtuje prostorske ureditve
na območju občine in izvaja prostorske ukrepe za uresničevanje občinskih prostorskih aktov;
- 27. členu ZUreP-1 določa da se prostorski akt začne pripravljati na podlagi programa priprave
prostorskega akta,
- 4. odstavku 171. člena ZUreP-1 določa da morajo občine začeti s pripravo SPRO in PRO po
uveljavitvi prostorskega reda Slovenije in sprejeti prostorski red občine najkasneje v treh letih po
uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, to je do 20. julija 2007;
- 22. členu obravnava možno sočasno pripravo prostorskih aktov občine.
2. Predmet in programska izhodišča SPRO in PRO z območjem njenega urejanja
2.1 Predmet in programska izhodišča za izdelavo SPRO
Predmet SPRO je določitev zasnove prostorskega razvoja in prostorskih usmeritev za umeščanje dejavnosti
v prostor tako, da se ob upoštevanju varstvenih zahtev zagotavlja celovit, usklajen in vzdržen prostorski
razvoj občine Tolmin in izhodišča za prostorsko načrtovanje na lokalni in širši ravni. Zasnova prostorskega
razvoja oziroma zasnova prostorskih ureditev ima podlago v sprejetih državnih prostorskih aktih: SPRS in
PRS. Poleg navedenega mora SPRO upoštevati tudi izhodišča Regionalne zasnove prostorskega razvoja za
Goriško statistično regijo, ko bo le ta sprejeta.
Vsebina SPRO je podrobneje opredeljena v Pravilniku o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave
strategije prostorskega razvoja občine in vrstah njenih strokovnih podlag (Ur. list RS št. 17/2004; v
nadaljevanju: Pravilnik o SPRO), v skladu s katerim se SPRO pripravi.
Občina Tolmin bo, v kolikor bo izražen interes za izdelavo skupnih elementov izdelave prostorskih aktov,
predvsem na področju turizma, prometa, infrastrukture, deponiranja odpadkov ter drugih skupnih projektov,
usklajevala svoje interese z interesi sosednjih občin.
2.2 Predmet in programska izhodišča za izdelavo PRO
Predmet PRO je oblikovanje pravil za urejanje prostora v občini. PRO je temeljni izvedbeni prostorski akt
občine, ki je podlaga za pripravo občinskih lokacijskih načrtov ter določa lokacijske pogoje za pripravo
projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj po zakonu ki ureja graditev objektov. Prostorski akt bo izdelan v
skladu s SPRO Tolmin in z pravili Prostorskega reda Slovenije.
PRO se pripravi v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave prostorskega reda občine ter
vrstah njegovih strokovnih podlag (Ur. list RS št. 127/2004; v nadaljevanju: Pravilnik o PRO).
3. Ureditveno območje SPRO in PRO
SPRO in PRO se izdela za celotno območje občine Tolmin.
4. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki sodelujejo pri pripravi SPRO in PRO
Pripravljavec plana Občina Tolmin mora pred začetkom priprave SPRO in PRO Ministrstvu za okolje in
prostor poslati obvestilo o svoji nameri. Obvestilo mora vsebovati podatke o vrsti, vsebini in ravni
natančnosti, za katero bo plan izdelan, vključno z ustreznim kartografskim prikazom določenih ali
načrtovanih posegov ali območja, ki ga plan obsega.
Pripravljavec plana Občina Tolmin je pred sprejemom tega programa priprave v skladu z določili Zakona o
varstvu okolja (Ur. list RS št. 41/2004) in Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04) Ministrstvu
za okolje in prostor poslala obvestilo o svoji nameri. Ministrstvo je Občini Tolmin dne 5. 6. 2006 izdalo
odločbo št. 35409-117/2006, da je za SPRO in PRO Tolmin postopek celovite presoje vplivov na okolje
potreben.
Nosilci urejanja prostora pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1 in posredujejo občini strokovne
podlage razvoja in/ali varstva s svojega področja za pripravo SPRO in PRO.
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in strokovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski
razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor poda izhodišča za razvoj poselitve, prostorski
razvoj in graditev;
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje poda izhodišča za preprečevanje onesnaževanja
okolja, varstva narave in ravnanje z vodami;
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za okolje poda izhodišča za varstvo
okolja;
4. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami poda izhodišča
za rabo voda in priobalnih zemljišč;
5. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost poda izhodišča in
usmeritve za področje gospodarskega razvoja Slovenije, spodbujanje investicij in krepitev
konkurenčnih sposobnosti gospodarstva;
6. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg poda izhodišča za področje preskrbe in
državnih blagovnih rezerv;
7. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo poda izhodišča za racionalno rabo energije in
energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture ter rabo potencialnih
nahajališč mineralnih surovin;
8. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem poda izhodišča za razvoj turizma in turistične
ponudbe na nacionalni ravni;
9. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije poda izhodišča za razvoj
elektronskih komunikacij na državni ravni;
10. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega
cestnega prometa;
11. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega
železniškega prometa;
12. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega
letalskega prometa;
13. Ministrstvo za promet, Direktorat za pomorstvo, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega
vodnega prometa;
14. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega
cestnega omrežja in državnih kolesarskih poti, razen omrežja avtocest;
15. Ministrstvo za promet, Uprava RS za civilno letalstvo poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj
civilnega letalstva, letališč in vzletišč;
16. Družba za avtoceste RS poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega avtocestnega omrežja;
17. Javna agencija RS za železniški promet poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj železniškega
omrežja;
18. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve opredeli izhodišča prostorskega razvoja ter
režimov urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe;
19. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
20. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami opredeli
izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
21. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo pripravi izhodišča za rabo
in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč;
22. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo
pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje gozdov ter izhodišča za razvoj dejavnosti lovstva in ribištva;
23. Ministrstvo za zdravje, Direktorat za zdravstveno varstvo poda izhodišča za razvoj omrežja ustanov
zdravstvene dejavnosti;
24. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za razvoj šolstva poda izhodišča za razvoj omrežja
izobraževalnih in znanstvenih ustanov osnovnega in srednjega šolstva;
25. Ministrstvo za šolstvo in šport, Direktorat za šport poda izhodišča za razvoj športa in športne
infrastrukture.
26. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Direktorat za visoko šolstvo poda izhodišča za
razvoj omrežje visokih in znanstvenih ustanov višjega in visokega šolstva.
27. Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino poda izhodišča za varstvo kulturne
dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne;
28. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poda izhodišča za zagotovitev ustreznega števila in
strukture delovnih mest ter razvoja socialne infrastrukture;
29. Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in splošne zadeve poda
izhodišča za ravnanje s skupnim premoženjem države, investicijami in stanovanjskimi zadevami;
30. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko poda izhodišča za usklajen in trajnosten
regionalni in lokalni prostorski razvoj;
31. Zavod za gozdove Slovenije poda izhodišča za področje gozdarstva nacionalnega pomena;
32. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave poda izhodišča za ohranjanje narave;
33. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine na
nacionalni ravni;
34. Geoplin, d.o.o. poda izhodišča za področje transporta in skladiščenja zemeljskega plina;
35. ELES Elektro - Slovenija, d.o.o. poda izhodišča za področje prenosa električne energije;
36. Telekom Slovenije, d.d. poda izhodišča za področje telekomunikacij in zvez državnega pomena;
37. Regijska razvojna agencija Severne Primorske poda izhodišča in programe za razvoj
severnoprimorske regije;
38. Idrijsko - Cerkljanska razvojna agencija poda izhodišča in programe za lokalni razvoj;
39. Posoški razvojni center poda izhodišča in programe za razvoj Tolminske;
40. Lokalna turistična organizacija Sotočje poda izhodišča in programe za razvoj turizma v občini;
41. Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin poda izhodišča za področje gozdarstva lokalnega pomena;
42. Soško gozdno gospodarstvo poda izhodišča za področje gozdarstva lokalnega pomena;
43. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Nova Gorica poda izhodišča za ohranjanje
narave;
44. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica poda izhodišča za varstvo kulturne
dediščine lokalnega pomena;
45. Elektro Primorska, d.d., PE Tolmin poda izhodišča za področje prenosa in distribucije električne
energije lokalnega pomena;
46. Telekom Slovenije, d.d., PE Nova Gorica poda izhodišča za področje telekomunikacij in zvez
lokalnega pomena;
47. Komunala Tolmin d.d. poda izhodišča za področje komunalne infrastrukture lokalnega pomena;
48. Občina Tolmin poda izhodišča za področje razvoja gospodarstva, družbene javne infrastrukture
(zdravstva, šolstva, športa, socialnega varstva, javne uprave,...) lokalnega pomena, turizma,
kmetijstva, prometa (lokalnih cest) in druge infrastrukture lokalnega pomena;
49. Druga ministrstva in nosilci urejanja prostora na lokalnem nivoju v skladu z interesom sodelovanja
pri pripravi SPRO in PRO glede na prostorsko relevantnost dejavnosti.
K oddaji usmeritev na področju prostorskega razvoja na lokalni ravni bodo pozvane tudi interesne skupine in
organizirana javnost.
5. Strokovne podlage za pripravo SPRO in PRO
5.1 Obstoječe strokovne podlage in drugi akti
Pri izdelavi SPRO in PRO Tolmin naj izdelovalec upošteva naslednje obstoječe strokovne podlage, v kolikor
le te niso v nasprotju z izhodišči ZUreP-1 ali drugih predpisov sprejetih po izdelavi strokovne podlage ali
programskimi izhodišči določenimi v tem programu priprave:
- Strategija prostorskega razvoja Posočja, ICPE, 2000;
- Regionalni razvojni program statistične regije Goriška 2002 - 2006 , Severnoprimorska mrežna
regionalna razvojna agencija , 2001;
- Strategija razvoja turizma v občini Tolmin, LTO Sotočje Tolmin, 2001;
- Energetska zasnova občine Tolmin , IBE , 2004;
- Analiza stanja in teženj Občine Tolmin, Locus d.o.o., 2006;
- Razvojni program porečja Idrijce , ICRA d.o.o. Idrija, 2005.
Upoštevajo se tudi druge strokovne podlage, študije, elaborati raziskave in drugo strokovno oziroma
ekspertno gradivo, izdelano za obravnavano območje, v kolikor le te niso v nasprotju z izhodišči ZUreP-1 ali
drugih predpisov.
5.2 Obvezne strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov
V skladu s sprejetim Prostorskim redom Slovenije (Ur. list RS št. 122/2004 z dne 12.11.2004) so obvezne
strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov:
1. analiza stanja in teženj v prostoru,
2. analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru,
3. študija ranljivosti prostora,
4. druge strokovne podlage.
5.3 Strokovne podlage pripravljavca
Pripravljavec v sodelovanju z izdelovalcem zagotovi izdelavo naslednjih strokovnih podlag, ki temeljijo na
vsebinskih izhodiščih izdelave obveznih strokovnih podlag in se izdelajo za naslednje vsebine oz. področja:
1. Analiza stanja in teženj prostorskega razvoja občine Tolmin;
2. Analiza razvojnih možnosti prostorskega razvoja za izbrane dejavnosti (bivanje, obrtne dejavnosti in
manjši industrijski obrati, družbene dejavnosti, turizem) z bilanco zemljišč za gradnjo;
3. Strokovne podlage za poselitvena območja in poselitev izven poselitvenih območij;
4. Podrobnejše strokovne podlage za potrebe izdelave urbanističnih zasnov za mesto Tolmin in drugih
naselij, za katera se ob pripravi SPRO planira intenzivnejši razvoj oziroma naselja, ki zahtevajo
celovit koncept prostorskega razvoja ter dopolnitev obstoječih strokovnih podlag poselitve z izdelavo
variantnih rešitev;
5. Strokovne podlage s področja krajine in za potrebe izdelave krajinske zasnove oziroma podrobnejših
določil za usmerjanje dejavnosti v odprtem prostoru, s poudarkom na turizmu;
6. Strokovne podlage s področja lokalne javne gospodarske infrastrukture, vključno z izdelavo
programa opremljanja zemljišč za gradnjo;
7. Okoljsko poročilo v skladu z Zakonom o varstvu okolja in Zakonu o ohranjanju narave;
8. Analize ranljivosti (privlačnosti in ustreznosti) za posamezne dejavnosti;
9. Druge strokovne podlage, ki izhajajo iz nadrejenih prostorskih aktov ali zahtev pristojnih nosilcev
urejanja prostora in obravnavajo vsebine, ki so v skladu z veljavno zakonodajo v pristojnosti Občine
Tolmin.
Strokovne podlage se pripravijo na osnovi projektnih nalog, ki jih pripravi občinska strokovna služba skupaj z
izbranim izdelovalcem SPRO in PRO, ob upoštevanju izdelane "Analize stanja in teženj občine Tolmin".
Posamezni nosilec urejanja prostora v skladu s programom priprave SPRO in PRO pripravljavcu na njegovo
zahtevo predloži strokovne podlage s svojega področja, pri čemer mora upoštevati raven podrobnosti
obravnavane problematike.
Strokovne podlage morajo vsebovati:
- podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti,
- predlogi morebitnih strateških razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca
urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi,
- drugi pogoji in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.
Nosilci urejanja prostora posredujejo strokovne podlage za SPRO najmanj v natančnosti, ki je predpisana s
Pravilnikom o SPRO ter v digitalni obliki v skladu z 31. členom Pravilnika o SPRO.
Nosilci urejanja prostora posredujejo strokovne podlage za PRO najmanj v natančnosti, ki je predpisana s
Pravilnikom o PRO ter v digitalni obliki v skladu z 31. členom Pravilnika o PRO.
6. Način pridobitve strokovnih rešitev
Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z določili Zakona o urejanju prostora. Občina odda izdelavo
strokovnih podlag ter izdelavo SPRO in PRO z izbiro najugodnejšega izdelovalca v skladu z Zakonom o
javnih naročilih.
7. Navedba in način pridobitve geodetskih podlag
SPRO se prikaže na državni topografski karti v merilu 1:50.000. Urbanistična zasnova se prikaže na
digitalnih orto-foto načrtih in topografskih načrtih v merilu 1:5.000 ali 1:10.000. Uporabljajo se še: digitalni
orto foto večjih meril, temeljni topografski načrt 1:5000, topografske karte 1:25.000 ter digitalni katastrski
načrt. Vse geodetske podloge morajo biti novelirane.
PRO se prikaže na digitalni topografski karti merila 1:5000, kombinirani s podatki digitalnih katastrskih
načrtov. Uporabi se zadnje veljavno stanje digitalnih katastrskih načrtov pred začetkom izdelave PRO.
Za izdelavo strokovnih podlag za pripravo SPRO in PRO se uporabijo tudi druge geodetske podlage državne
geodetske službe in podatki lokalne geodetske službe oziroma nosilcev javnih pooblastil za izvajanje lokalnih
javnih gospodarskih služb.
V primerih iz 27. člena tega pravilnika PRO (ukrepi za izvajanje prostorskega reda občine) se grafični načrti
izdelajo v skladu s predpisi za izdelavo geodetskih načrtov, ki ustrezajo najmanj natančnosti merila 1:1000.
Geodetske podatke državne geodetske službe pridobi in uporablja občina v skladu s pravili državne
geodetske službe in na lastne stroške.
8. Roki priprave SPRO in PRO
Priprava SPRO in PRO bo potekala v skupnem postopku. Ob sodelovanju nosilcev urejanja potekala po
priloženem terminskem planu. Vzporedno s pripravo SPRO in PRO je potrebno izvesti postopek celovite
presoje vplivov na okolje po ZVO-1 in postopek presoje sprejemljivosti izvedbe SPRO in PRO po ZON-B.
Pomembnejši mejniki pri pripravi SPRO in PRO občine so:
Faza v postopku
Rok izvedbe
Presoja MOP o potrebi vodenja postopka celovite presoje vplivov na okolje
junij 2006
Prva prostorska konferenca
september 2006
Sprejem programa priprave
november 2006
Pridobitev smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora
januar 2007
Izdelava strokovnih podlag za SPRO in PRO
april 2007
Izdelava variantnih rešitev za urbanistično zasnovo
junij 2007
Izdelava predloga SPRO in PRO
september 2007
Izdelava in revizija okoljskega poročila po zakonu o varstvu okolja (ZVO-1) in Zakonu o ohranjanju narave (ZON-B)
Druga prostorska konferenca
oktober 2007
Obravnava in sprejem predlogov SPRO in PRO na občinskem svetu
november 2007
Javna razgrnitev in javne obravnave
januar 2008
Izdelava in sprejem stališč do pripomb iz javne razgrnitve
februar 2008
Izdelava dopolnjenega predloga SPRO in PRO
marec 2008
Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora k dopolnjenemu predlogu SPRO in PRO
maj 2008
Pridobitev sklepa Ministrstva za okolje in prostor po ZVO-1 in ZON-B
junij 2008
Sprejem odloka o SPRO in PRO
julij 2008
Pridobitev sklepa ministra za prostor o skladnosti SPRO in PRO z ZUreP-1 in prostorskimi akti države
Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja tudi spremembo prostorske zakonodaje, ki naj bi bistveno posegla v
proceduro sprejema prostorskega akta. V primeru spremembe prostorske zakonodaje se bo postopek
sprejema in posledično terminski plan prilagodil novim predpisom.
9. Obveznosti v zvezi s financiranjem SPRO in PRO
Pripravljavec zagotovi sredstva za izdelavo SPRO, PRO in potrebnih strokovnih podlag iz njegove
pristojnosti ter za pridobitev geodetskih podlag. Finančna sredstva zagotovi pripravljavec v okviru sprejetega
proračuna za leto 2006 in predvidenih sredstev v naslednjih proračunskih obdobjih.
10. Objava programa priprave SPRO in PRO
Ta program priprave se objavi v Uradnih objavah Primorskih novic in začne veljati z dnem objave.
Številka: 3500-0001/2006
Datum: 8. 11. 2006
ŽUPAN OBČINE TOLMIN
Ernest Kemperle