Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS št. 18/84, 37/85,29/86 ter Ur. l. RS št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) in 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik št. 27/95, 13/98) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 50. seji dne 20. 11. 1998 sprejel
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične
zasnove Maribora
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
S tem odlokom Se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljevanju: PUP) za območje urbanistične zasnove Maribora, ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. Grajska u!. 7, pod številko 593/96 v oktobru 1998.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji iz 1. člena obsegajo:
A. TEKSTUALNI DEL
1. Obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor
2. Pogoji in soglasja
B. GRAFIČNI DEL
1.
Območje urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji
1:14000
2.
Delitev prostora in namembnosti na območja urejanja kot osnova za določitev možnih posegov -pregledni katastrski načrti v merilu
1:5000
Situacija vodovodnega in kanalizacijskega omrežja z vodovarstvenimi pasovi
3.
Situacija plinovodnega in vročevodnega omrežja
4.
Situacija elektroenergetskega omrežja in pošt
5.
Situacija telekomunikacijskih central in koridorjev
3. člen
S PUP se ureja območje urbanistične zasnove Maribora, ki je identično območju iz kartografskega dela odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor, (MUV št. 7/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98). Meje obravnavanih območij urejanja so prikazane na karti št. 1. grafičnega dela iz 2. člena tega odloka.
4. člen
S PUP se:
1. trajno urejajo območja, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih aktov
S 1
C 1 - del
S 2-del
C 2-del
S 3
C 3-del
S 4
S 6-del
I 4-del
S 8-del
17
S 10/1-del
1 8-del
S 13
19-del
S 14/1, S 14/2
I II-del
S 16-del
S 17-del
O 2
S 18-del
O 5
S 20-del
O 8
S 21-del
O 11
S 22-del
S 23-del
T 1
S 24/1-del
T 2-del
S 25-del
T 4-del
S 26
K 5
S 27-del
K 7/1, 7/2
S 28-del
K 8
S 29
Z 1/1, Z 1/2
S 31-del
Z 5
S 32
Z6
S 33
Z 9/1
S 34-del
Z 11
S 35
Z 12
S 36-del
Z 13/1, /3. /4. /5, /6
S 37-del
Z 14
S 38-del
Š 2
S 39
Š 3
S 41-del
Š 4
S 48
Š 9
S 50
Š11
S 52/1
2. urejajo območja, za katera je predvidena izdelava zazidalnih načrtovali ureditvenih načrtov
15-del
S 10/3, S 10/2
I 11-del
T 3
K 4-del
K 9-del
S 40-del
Z 2-del
S 46/1-del
Š 5
Š 7
C 4
Š 8/1
C 5
C 6
C 9
C 10
3. urejajo območja, za katera je predvidena izdelava lokacijskih načrtov infrastrukturnih objektov in naprav, ki so razvidna iz karte št. 1. »Območje urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji M 1:14.000«
4. urejajo območja, za katera je predvidena izdelava podrobnih PUP:
I 5-del
I 6
S 30
I 8
I 12
S 36 -del
I 13
S 44/1, 44/2
I 14
S 45
S 46/1,2
O 3
S 49
O 6
S 51/1, 51/2,
O 7
S 52/2
O 10
CI-del
K 4
C 7
C 8
Z-2 -del
I 1
Z 3 -del
I 2
I 3
5. člen
S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se za posege v prostor določajo:
- Merila in pogoji glede vrste dopustnih posegov
- Merila in pogoji za namembnost objektov
- Merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov
- Merila in pogoji za posege na zelenih površinah
- Merila in pogoji za začasne objekte
- Merila in pogoji glede prometnega urejanja
- Merila in pogoji glede komunalnega opremljanja zemljišča
- Merila in pogoji za funkcionalno zemljišče
- Merila in pogoji za varovanje okolja
- Merila in pogoji za posege v prostor z vidika obrambe in zaščite
6. člen
Namembnost posegov v prostor mora biti skladna z usmeritvami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor in z določili tega odloka.
7. člen
Delitev prostora in namembnosti na območja urejanja kot osnova za določitev možnih posegov je prikazana v karti št. 1. grafičnega dela iz 2. člena tega odloka.
Območja urejanja imajo naslednje pretežne namembnosti:
S - površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti
C - površine za centralne dejavnosti
I - površine za proizvodne dejavnosti
O - površine za obrtne dejavnosti
T -površine za transportne dejavnosti
K - površine za komunalne dejavnosti
Z - parkovne, rekreacijske in ostale zelene površine
Š - športne površine
G - gozdne površine
k - kmetijske površine
8. člen
Vrste posegov v prostor in njihovo oblikovanje morajo upoštevati naslednje morfološke enote:
- območja večstanovanjskih stavb
- območja za individualno stanovanjsko gradnjo - redka pozidava
- območja za individualno stanovanjsko gradnjo - gosta pozidava
- območje centra mesta - karejska zazidava
- območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo
- območja za proizvodne dejavnosti
- območja za komunalne dejavnosti
- območja za transportne dejavnosti
- območja obrtnih dejavnosti
- večji kompleksi varstva naravne in kulturne dediščine
- pokopališča
- območje odprtega prostora
- območje gozdnih in kmetijskih površin
- stavbna zemljišča razpršene gradnje
2. VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV
9. člen
2.1. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA OBMOČJA, KI SE TRAJNO UREJAJO S PROSTORSKIMI
UREDITVENIMI POGOJI
Na območjih, ki se trajno urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji (l. odstavek 4. člena), so možni naslednji posegi:
•
tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah
funkcionalne izboljšave - rekonstrukcije in adaptacije
dopolnilne in nadomestne gradnje objektov in naprav
gradnje, ki pomenijo zaokrožitev obstoječih gradbenih struktur
nadzidave in dozidave zaradi funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov.
spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih v okviru namembnosti morfološke enote
odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb s ciljem očiščenja stavbnega fonda nefunkcionalnih oz. neestetskih sestavin
objekti in naprave za potrebe obrambe in zaščite
vodnogospodarske ureditve
novogradnje objektov in naprav javne infrastrukture.
Dopolnilne gradnje so možne ob komunikacijah ali urejenih dovozih na zazidljivih parcelah, kjer so zagotovljeni priključki na vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje, javno cestno omrežje in kanalizacijsko omrežje oz. je do izgradnje le-tega dopustna gradnja greznico
Nadomestne gradnje so možne, če so v skladu s plansko predvideno namembnostjo in ureditvijo območja in če jih je možno izvesti na obstoječem funkcionalnem zemljišču.
10. člen
Poleg posegov iz 1. odstavka 9. člena so na posameznih območjih morfoloških enot dovoljeni še:
1. v območjih večstanovanjskih stavb
- gradnja večstanovanjskih stavb,
- gradnja parkirnih in garažnih objektov,
- gradnja objektov storitvenih dejavnosti,
- gradnja objektov družbenih dejavnosti,
- urejanje zelenic, otroških igrišč, peš poti in ploščadi, skupaj z mikrourbano opremo,
Na zemljiščih, ki ležijo neposredno ob prometnicah primarnega (regionalnega in magistralnega) in sekundarnega cestnega sistema, je izjemoma dovoljena gradnja administrativno poslovnih objektov in spremljajočih objektov, ki služijo širšemu zaledju prebivalstva, v kolikor s svojo dejavnostjo ne povzročajo prekomernih motenj v bivalnem okolju in na lastnem funkcionalnem zemljišču zadovoljujejo potrebe po parkiriščih.
2. v območjih individualne stanovanjske zazidave
-
gradnja istovrstnih stanovanjskih objektov
gradnja objektov osnovne oskrbe
gradnja objektov storitvenih dejavnosti
gradnja objektov družbenih dejavnosti za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva, objektov in naprav za potrebe kulturnih dejavnosti in rekreacije tamkajšnjih prebivalcev in za potrebe delovanja krajevnih organizacij in skupnosti
urejanje zelenic, otroških igrišč, peš poti in ploščadi, skupaj z mikrourbano opremo
gradnja dopolnilnih in pomožnih objektov (garaže, drvarnice ipd.), na funkcionalnem zemljišču stanovanjske hiše.
Prizidave so dovoljene do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40 % pozidane nasproti 60 % nepozidane površine parcele.
gradnja gospodarskih objektov in delavnic v kombinaciji s stanovanjskimi objekti, v kolikor s svojo dejavnostjo ne povzročajo prekomernih motenj v okolju.
Na zemljiščih, ki ležijo neposredno ob pomembnejših prometnicah, je izjemoma dovoljena gradnja oz. sprememba namembnosti objektov za spremljajoče dejavnosti, npr. proizvodne ali storitvene, v kolikor s svojo dejavnostjo ne povzročajo prekomernih motenj v bivalnem okolju in na lastnem funkcionalnem zemljišču zadovoljujejo potrebe po parkiriščih.
3. v območjih centralnih dejavnosti
gradnja objektov za administrativne, finančne, trgovske, storitvene, gostinske dejavnosti, zabaviščnih objektov, objektov za kulturne dejavnosti in prireditve ipd.
gradnja stanovanjskih objektov
gradnja objektov in urejanje površin za šport in rekreacijo
urejanje zelenic, peš poti in ploščadi, skupaj z mikrourbano opremo
gradnja parkirnih in garažnih objektov.
4. v območjih za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo
gradnja objektov družbenih dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno funkcijo območja.
gradnja parkirnih in garažnih objektov
5. v območjih proizvodnih dejavnosti
gradnja proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje, poslovno administrativnih objektov ter spremljajočih objektov in naprav, ki so potrebni za osnovno dejavnost (parkirišča, zelenice, javne poti idr.).
6. v območjih komunalnih dejavnosti
gradnja proizvodnih objektov, ki dopolnjujejo osnovno dejavnost, nanje vezanih poslovno administrativnih objektov, spremljajočih objektov in naprav (parkirišča. zelenice. javne poti idr.).
urejanje zelenih površin v smislu varovalnih pasov.
7. v območjih pokopališč
funkcionalni objekti za potrebe osnovne namembnosti
8. v območjih transportnih dejavnosti
gradnja proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje, trgovskih objektov, nanje vezanih poslovno administrativnih objektov ter spremljajočih objektov in naprav, ki so potrebni za osnovno dejavnost (parkirišča, zelenice, javne poti idr.).
9. v območjih obrtnih dejavnosti
gradnja objektov in naprav za proizvodne, obrtne, servisne in skladiščne dejavnosti ter spremljajočih objektov in naprav. ki so potrebni za osnovno dejavnost (parkirišča, zelenice. javne
poti idr.).
10. v območjih varstva naravne in kulturne dediščine
so dopustni posegi v skladu z odlokoma.
11. zelene površine
V obrečnem prostoru: urejanje objektov, funkcionalno vezanih na obrečno in vodno površino, urejanje kolesarskih stez in peš poti. Na vodotokih: ureditve brežin, kaskad, ojezeritve, poglobitve. V največji meri je potrebno ohraniti naraven potek vodotoka in visokodebelno vegetacijo, ureditve pa izvajati z naravnimi materiali.
V mestnih gozdovih, ki so razvrščeni v zelene površine
urejanje igralnih športnih površin ter funkcionalnih objektov, kjer so prostorske možnosti ( jase, degradiran prostor)
urejanje trim stez, kolesarskih in peš poti.
Na vstopnih mestih v mestne gozdove je dovoljeno urejati parkirne površine, ki so namenjene uporabnikom mestnih gozdov. Parkirne površine ne smejo posegati v gozdni rob in gozd.
Na območjih športnih parkov, športnih igrišč
urejanje novih športnih površin in preurejanje obstoječih
funkcionalno in oblikovno dopolnjevanje s površinami in objekti (parkirišča, garderobe idr.).
V parkih, na parkovnih ureditvah trgov
urejanje novih igralnih površin in dopolnjevanje obstoječih
urejanje peš poti in vodnih površin
zamenjava ostarele vegetacije
javna stranišča.
V drevoredih in ostalih urejenih zelenih površinah obcestnega prostora
nadomestitev ostarelega drevoreda ali nadomestitev ostarelih dreves.
rekonstrukcija in urejanje parkirišč ob pogoju. da se zagotovijo normalni pogoji rasti za rastline.
Na zelenih površinah, ki niso navedene v predhodnih točkah
urejanje kmetijskih zemljišč
sanitarno-tehnične izboljšave v okviru obstoječih funkcionalnih zemljišč
Na teh površinah so izjemoma dopustne gradnje objektov in naprav posebnega javnega pomena.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati naravne značilnosti prostora: prvotne struge vodotokov, pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves oz. ob izvedbi melioracije ponovno zasaditi vegetacijo.
Na območjih kmetijskih zemljišč
vodnogospodarske ureditve,
postavitev turističnih oznak,
postavitev naprav za potrebe raziskovalne in dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).
Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje
dozidave, nadzidave in adaptacije, nadomestne gradnje obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov, pomožnih in začasnih objektov v okviru obstoječih funkcionalnih zemljišč
gradnja prizidkov k obstoječim objektom
rekonstrukcije objektov in naprav.
11. člen
2.2. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA OBMOČJA, ZA KATERA JE PREDVIDENA IZDELAVA ZAZIDALNIH
ALI UREDITVENIH NAČRTOV
Na območjih, za katera je predvidena izdelava zazidalnih ali ureditvenih načrtov (2. odstavek 4. člena), so možni naslednji posegi:
Nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov v okviru obstoječega funkcionalnega zemljišča. Pri tem je potrebno upoštevati gabarit in višino objektov, ki se nadzida oz. dozida.
Rekonstrukcija objektov in naprav brez večjih kapacitativnih, gabaritnih, oblikovnih in namenskih sprememb, rekonstrukcija podstrešja, podstrešna nadzidava objektov z ravnimi strehami.
Odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb zaradi očiščenja stavbnega fonda nefunkcionalnih oziroma neestetskih sestavin s ciljem prezentacije kulturne dediščine oz. ekološke sanacije.
12. člen
2.3. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA OBMOČJA, ZA KATERA JE PREDVIDENA IZDELAVA LOKACIJSKIH
NAČRTOV
Na območjih, za katera je predvidena izdelava lokacijskih načrtov (3. odstavek 4. člena), je možna
rekonstrukcija objektov in naprav brez večjih kapacitativnih, gabaritnih, oblikovnih in namenskih sprememb
13. člen
2.4. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA OBMOČJA, ZA KATERA JE PREDVIDENA IZDELAVA PODROBNIH
PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV
Na območjih, za katera je predvidena izdelava posebnih prostorskih ureditvenih pogojev (4. odstavek 4. člena), so možni
vsi posegi iz 11. člena in
novogradnje na že oblikovanih samostojnih parcelah kot plombe med obstoječo zazidavo v skladu z namembnostjo območja.
14. člen
3. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN DRUGIH
POSEGOV V PROSTOR
S ciljem, da se upoštevajo obstoječe urbanistične značilnosti mesta, je pri lociranju objektov v območjih iz 4. člena potrebno upoštevati sledeče tipe stavbnih območij:
A. Karejska zazidava - center mesta
B. Območje individualne stanovanjske gradnje - redka pozidava
C. Območje individualne zazidave - gosta pozidava
D. Območje večstanovanjskih stavb
E. Območja proizvodnih hal, paviljonov
15. člen
Novogradnje, nadzidave, prizidave in ostali posegi v prostor naj vzdržujejo vzpostavljeno oblikovno identiteto in homogenost območja. Zato naj se prilagajajo okoliškim objektom in ureditvam po:
- zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča
- odmiku od sosednjih objektov
- višini in gradbeni črti
- naklonu streh in smereh slemen
- barvi streh in fasad
- načinu izvedbe ograj in ostalih posegov v prostor.
Te zahteve se smiselno upoštevajo tudi pri oblikovanju pomožnih objektov.
Na območjih, ki so bila urejena na osnovi prostorskega izvedbenega načrta, morajo novi posegi v prostor upoštevati načelo kontinuitete v oblikovanju ter vzdrževati in izpopolnjevati vizualno enotnost.
16. člen
Lega objektov:
Novogradnje na prostorsko in funkcionalno zaokroženih območjih morajo upoštevati gradbeno linijo objektov. če je ta jasno začrtana (izražena).
1. Odmiki od objektov in parcelnih mej v območjih individualne stanovanjske zazidave:
V območjih prostostoječih objektov morajo biti novi objekti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje ter da so upoštevani požarnovarstveni, sanitarni in drugi tehnični pogoji.
Odmik objekta od parcelne meje mora biti 4,0 m. Taje lahko tudi manjši s soglasjem soseda, in če so zagotovljeni pogoji glede osončenja.
Odmiki stanovanjskih in gospodarskih objektov od javnih poti morajo biti najmanj 5 m, manjši odmik je možen le v primerih, če je pogojen z obstoječo gradbeno linijo ali s pogoji glede varovanja kulturne dediščine.
2. Gabariti objektov:
Praviloma se morajo novogradnje objektov in adaptacije prilagoditi obstoječim gabaritom kvalitetnih gradenj v območju
Dopustni so tudi višji gabariti, kadar je namen vzpostaviti vizualni poudarek (prostorska dominanta, npr. lokacija v križišču, zaključek stavbnega niza ).
Industrijski in objekti obrti se morajo v horizontalnem in vertikalnem gabaritu prilagajati optimalni izrabi prostora in upoštevati naravne in ustvarjene danosti prostora ter tehnologijo.
3. Oblikovanje objektov:
Poleg pogojev, navedenih v 15. členu tega odloka, je potrebno upoštevati še naslednje pogoje:
Stanovanjski objekti:
Oblikovanje mora izhajati iz tipologije širšega območja
V območjih, kjer so okna na strehah značilna za obstoječo zazidavo, so ~ dovoljena tudi pri novogradnjah.
Kritina mora biti prilagojena lokalnim razmeram.
Prizidki in nadzidave se morajo prilagoditi obstoječemu objektu.
Proizvodni in obrtni objekti
okolico objektov je potrebno intenzivno zazeleniti.
pri oblikovanju fasad ob javnih prometnicah je potrebno
uporabljati kvalitetne materiale.
4. Drugi posegi
Kioske, gostinske vrtove in začasne objekte je dopustno postavljati na prostorih, kjer njihova lokacija dopolnjuje javni prostor, ne moti njegovih ambientalnih in funkcionalnih značilnosti, ne ovira prometa in vzdrževanja komunalnih naprav.
Pomožne objekte je dovoljeno graditi v skladu z odlokom o pomožnih objektih, vendar morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni s sosednjimi objekti.
Nasipe in odkopne brežine je potrebno zavarovati pred erozijo. Potrebna je zatravitev ali zasaditev z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru, da naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati take elemente za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zasaditev z grmovnicami. Škarpe morajo biti obložene z naravnimi materiali.
4. MERILA IN POGOJI PROMETNEGA UREJANJA
17. člen
Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor je v varovalnih pasovih javnih cest dovoljena le s soglasjem pristojnega upravnega organa.
18. člen
Priključki nekategoriziranih cest na kategorizirane ceste se lahko gradijo in rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega upravnega organa. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji gradnje.
Dovozne ceste in pristopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na ceste nižje kategorije in preko teh na ceste višje kategorije. za vse dovozne cest in priključke so potrebna soglasja pristojnega organa.
Do vsake gradbene parcele mora biti zagotovljen trajen dovoz in dostop s ceste ali javne poti. Izjemoma so dovoljeni dovozi in dostopi preko zasebnih zemljišč ob predložitvi dokaza o služnostni pravici.
Pri določanju lokacije novih objektov je potrebno zagotoviti, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto ali pot. Prometnotehnični elementi priključkov morajo ustrezati prometnim zahtevam glede na namembnost objekta.
Na koncu slepih ulic morajo biti urejena obračališča.
19. člen
Na prometnih površinah zunaj vozišča je možno skladno z veljavnimi predpisi in soglasjem pristojnega organa graditi objekte spremljajočih dejavnosti kot so: avtobusna postajališča, parkirišča, bencinske servise, objekte za vzdrževanje cest, površine za kontrolo cestnega prometa in podobno.
Pri gradnji naštetih objektov je upoštevati veljavne predpise o prometnem in prostem profilu ceste.
20. člen
za zagotovitev varnega odvijanja prometa skozi naselje in urejanje prometnega režima v naselju je ob vozišču možno graditi dodatne vozne pasove, izključevalne in vključevalne pasove, parkirne pasove, kolesarske in pasove za pešce, kolesarske steze in pločnike. Za tovrstne gradnje je pridobiti soglasje pristojnega organa.
21. člen
Za varno odvijanje kolesarskega prometa je ob kolesarskih pasovih in kolesarskih stezah iz 20. člena tega odloka možno graditi daljinske, glavne, regionalne in občinske kolesarske poti. Na pomembnih ciljih kolesarskih voženj je potrebno urejati parkirna mesta za kolesa v skladu s tabelo, manjša odstavna mesta pa morajo biti sestavni del mikrourbane opreme.
VRSTA OBJEKTA OZ. OBMOČJA
ENOTA
PRIPOROČENO ŠTEVILO PARKIRNIH MEST ZA KOLESA
Trgovski center
• glavni
• četrtni
• v soseščini
100 m² bruto etažne površine
2 - 3
2 - 4
3 - 4
Poslovni prostori:
• brez poslovanja s strankami
• s poslovanjem s strankami
1 - 2
Izobraževalne ustanove:
• osnovna šola
• srednja šola
• višja ali visoka šola
100 učencev/dijakov/študentov
15 - 20
30 - 35
20 - 30
Športni centri:
• športna hala
• športno igrišče s stojišči
• športno igrišče brez stojišč
• bazen
kapaciteta za 100 obiskovalcev
eno igrišče
100 m² vodne površine
10 - 15
7 - 10
Zabaviščni objekti:
• gledališče
• koncertna dvorana .
• kino
• velika diskoteka (v mestu)
• velika diskoteka (izven mesta)
100 obiskovalcev
5 - 10
10- 15
15- 20
2 - 5
Zdravstvene ipd. ustanove:
• mestna bolnišnica
• regijska bolnišnica
• dom za ostarele
100 postelj
10 - 20
Rekreacijski predeli:
• rekreacijsko območje
• park z atrakcijami
20 - 35
22. člen
Za parkiranje osebnih vozil je urediti parkirne pasove ob vozišču, parkirišča, garažne hiše in podzemne garaže.
Pri organiziranem parkiranju, ki je delno na pločniku, je potrebno razmejiti z belo linijo parkirišče in peš hodnik. Širina prostega peš hodnika ne sme biti ožja od 1,5 m, izjemoma, tj. v zatečenih prostorskih omejitvah in na kratkih razdaljah, pa ne ožja od 1,2 m.
Število potrebnih parkirnih mest je določiti skladno s tabelo, kjer je število parkirnih mest odvisno od dejavnosti.
TABELA ZA DOLOČITEV POTREBNIH PARKIRNIH MEST V ODVISNOSTI OD DEJAVNOSTI DEJAVNOSTI
DEJAVNOST
ŠTEVILO PARKIRNIH MEST
1. STANOVANJSKA POSLOPJA
ENODRUŽINSKE HIŠE
2 PM/ stanovanjsko enoto+ 10% za obiskovalce
POSLOPJA S STANOVANJI
1,1 PM/ stanovanjsko enoto+ 10% za obiskovalce
VIKENDI IN POČITNIŠKE HIŠE
1 PM/ stanovanjsko enoto
MLADINSKI IN OTROŠKI DOMOVI
1 PM/10 postelj
ŠTUDENTSKI DOMOVI
1 PM/2 postelji
DELAVSKI DOMOVI
DOMOVI ZA OSTARELE
1 PM/8 postelj
2. PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI
PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI- SPLOŠNO
1 PM/30m2 neto koristne površine
UPRAVNI PISARNIŠKI PROSTORI S ŠTEVILNIM OBISKOM
1 PM 120m2 neto koristne površine
3. PRODAJNI PROSTORI
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE
1 PM 130m2 prodajne površine- najmanj 2 PM
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE Z MAJHNIM OBISKOM
1 PM 150m2 prodajne površine- najmanj 2 PM
NAKUPOVALNI CENTRI
1 PM/15m2 prodajne površine
4. PRIREDITVENI PROSTORI
GLEDALIŠČA, KONCERTNE DVORANE, VEČNAMENSKE DVORANE
1 PM/5 sedežev+ 1PM 12,5 zaposlenih
KINO, ŠOLSKE DVORANE, PREDAVALNICE
1 PM/5 sedežev
CERKVE
1 PM/20 sedežev
5. ŠPORTNE NAPRAVE
ŠPORTNI OBJEKTI BREZ GLEDALCEV
1 PM / 250m2 površine
ŠPORTNI STADION S PROSTOROM ZA GLEDALCE
1 PM / 250m2 površine+ 1 PM / 10 gledalcev
ŠPORTNE DVORANE BREZ GLEDALCEV
1 PM / 50m2 dvoranske površine
ŠPORTNE DVORANE S PROSTOROM ZA GLEDALCE
1 PM / 150m2 dvoranske površine+
1PM /10 gledalcev
JAVNA KOPALIŠČA (ZUNANJA)
1 PM / 200m2 površine
POKRITA JAVNA KOPALIŠČA
1 PM / 5 garderobnih omaric
POKRITA JAVNA KOPALIŠČA S PROSTOROM ZA GLEDALCE
I PM /5 garderobnih omaric+ 1PM /10
gledalcev
TENIS IGRIŠČA
4 PM / igrišče+1PM / 10gledalcev
KEGLJIŠČA
4 PM / stezo
ČOLNARNE
1 PM / 2 čolna
STRELIŠČA
1 PM / 1 tarčo
DRSALIŠČA
1 PM/ 2 gledalca+ l PM / 5 igralcev
VZPENJAČE, VLEČNICE, SEDEŽNICE
1 PM/ 6 oseb (dnevna frekv.) ali 1 PM / 2 osebi (urnafrekv.)+ 1 PM/3 zaposlene
6. GOSTILNE IN PRENOČIŠČA
GOSTILNE LOKALNEGA ZNAČAJA
1 PM / 8 sedežev
POMEMBNEJŠA GOSTIŠČA
1 PM / 4 sedeže+ 1PM / 2,5 zaposlenih
HOTELI, PENZIONI ,ZDRAVILIŠČA IN DRUGI OBJEKTI S PRENOČIŠČI
1 PM /3 postelje+ 1 PM /4 sedeže v restavraciji + 1 PM/ 2,5 zaposlenih
MLADINSKI DOMOVI ZA PRENOČEVANJE
1 PM / 10 postelj
7. ZDRAVSTVENE USTANOVE
BOLNIŠNICE
1 PM / 3 zaposlene+ 1 PM/10 postelj
ZDRAVSTVENI DOMOVI - SPLOŠNO I
1 PM / 30m2 neto koristne površine
MANJŠI ZDRAVSTVENI DOMOVI IN AMBULANTE
1 PM / 2 zaposlena+ 1 PM / 30m2 neto koristne površine, najmanj 3 PM
8. ŠOLE
OSNOVNE ŠOLE
1 PM / 30 učencev
SREDNJE ŠOLE
1 PM /2 5 učencev+ 1 PM /10 učencev starejših od 18 let
POSEBNE ŠOLE ZA MOTENE V RAZVOJU
1 PM / 15 učencev
VISOKE ŠOLE
1 PM /3 študente
OTROŠKI VRTI
1 PM / 20 otrok, najmanj 2 PM
9. INDUSTRIJA, OBRT
OBRTNI IN INDUSTRIJSKI OBRATI
1 PM / 50m2 neto koristne površine ali 1 PM/3 zaposlene
SKLADIŠČA, DEPOJI, TRGOVINA NA DEBELO, RAZSTAVNI IN PRODAJNI PROSTOR
1 PM / 80m2 neto koristne površine ali 1 PM / 3 zaposlene
DELAVNICE ZA SERVIS MOTORNIH VOZIL
6 PM / 1 popravljalno mesto
AVTOMATSKE AVTOPRALNICE
5 PM / 1 pralno napravo
SAMOPOSTREŽNE AVTOPRALNICE
3 PM / 1 pralni prostor
10. POKOPALIŠČA
VELIKA POKOPALIŠČA
1 PM / 2000m2 površine
MALA POKOPALIŠČA
1 PM / 500m2 površine minimalno 10 parkirnih mest
Pri urejanju parkirnih površin je potrebno predvideti 5 % garažnih ali parkirnih mest za invalidne osebe, vendar najmanj eno, ki mora biti označeno.
Potrebno število PM, določenih v tabeli, je zagotoviti na lastni parceli. Kadar to ni možno, je potrebno število PM zagotoviti na javnih prometnih površinah ali v javnih garažah skladno s soglasjem pristojnega organa Mestne občine Maribor.
23. člen
Pri križanjih cest z železniškimi progami in pri gradnji v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru je upoštevati veljavne predpise s področja železniškega prometa in pridobiti soglasja pristojnega organa.
24. člen
Za privezovanje in spravljanje čolnov in jadrnic na reki Dravi na Mariborskem in Bresterniškem jezeru (plovno območje) je dovoljeno urejati pristanišča in pristane.
25. člen
Pri gradnji v bližini letališča je upoštevati določbe veljavnega zakona s področja zračnega prometa, ki se nanašajo na višino in položaj objektov, inštalacij in ovir, ki ne smejo segati v zračni prostor, ki je opredeljen z letališko cono. Horizontalna-projekcija letališke cone je podana v grafični prilogi št. 1, višina pa je omejena z 1,2% vzponom od roba letališke steze.
5. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE INFRASTRUKTURE
26. člen
Splošni pogoji
Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki, merilnoreducirne postaje, ipd., morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu katerega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
V naseljih in območjih, kjer je zgrajeno javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, je priključitev nanj obvezna.
Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. Energetski in telekomunikacijski vodi (razen električni vod 110 kV in več) morajo biti zemeljski, prav tako vsi novi in sanirani priključki.
Pogoje za priključitev podajo upravljalci komunalnih in energetskih naprav in vodno gospodarstvo na območjih varovanja pitne vode.
Posegi v varstvenih pasovih navedenih omrežij in naprav so možni pod pogoji upravljalcev.
27. člen
Vodovodno omrežje
V naseljih in območjih, kjer ni vodovodnega omrežja, si mora investitor zgraditi ustrezno vodooskrbno napravo (lastno zajetje ali vodnjak ali kapnica) po predhodni bakteriološki ocenitvi sposobnosti vira v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji.
Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno cementne kritine.
Uporabniki tehnoloških vod morajo uporabljati zaprte sisteme.
28. člen
Kanalizacijsko omrežje
Zgradi se čistilna naprava, na lokaciji v komunalni coni K-II. Celotno omrežje fekalne in mešane kanalizacije na območju urejanja se izvede v obliki sistema, ki se konca z iztokom, oz. čiščenjem v centralni čistilni napravi. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja je priključitev nanj obvezna.
V območjih, kjer ni javnega kanalizacijskega omrežja, je potrebno urediti locen sistem kanalizacije. Na sistem kanalizacije morajo biti priključeni vsi objekti.
Na območjih vodovarstvenih pasov mora biti vsa grajena kanalizacija vodotesna. Fekalna kanalizacija mora biti vodotesna povsod, tudi na območjih izven vodovarstvenih pasov.
Do izgradnje kanalizacije je odpadne vode možno odvajati v vodotesne individualne greznice brez odtoka. Pri tem je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov, navodila za gradnjo gnojišč in greznic in sanitarno tehnične predpise.
Izpuščanje strupenih snovi v kanalizacijo in v podtalnico ni dovoljeno. Za to vrsto odplak se izvede ločeno zbiranje in odvoz strupenih snovi na posebno določeno mesto.
Fekalnih in industrijskih odplak ni dovoljeno odvajati v vodotoke.
Vse meteorne vode morajo biti speljane v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico ali v odprte jarke, meteorne vode s površin, kjer se odvija motorni promet, morajo biti speljane preko lovilcev olj.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je potrebno upoštevati vse veljavne predpise in pogoje za varovanje okolja.
Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod v javno kanalizacijsko omrežje, morajo biti pred izpustom v odvodnik ustrezno očiščene oz. nevtralizirane v individualnih čistilnih napravah.
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno ali interno kanalizacijo. Na območjih varstvenih pasov podtalnice do izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav ni dopustna kompleksna gradnja.
29. člen
Elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava
Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljalca. Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. Nizkonapetostni priključki v mestu in naseljih morajo biti zemeljski.
Izgradnje nove javne razsvetljave in sanacija obstoječe se izvede z enotno opremo za celotno sosesko ali naselje.
Omrežje javne razsvetljave mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti, izjemoma se kabel polaga v cestišče.
30. člen
Plinovodno in vročevodno omrežje in ogrevanje
Na področju oskrbe s toplotno energijo (plin, toplotno ogrevanje) je potrebno upoštevati veljavne predpise.
Razvoj sistemov ogrevanja in priključevanje porabnikov nanje naj poteka v skladu z energetsko karto. Objekti v izven mestnih naseljih se ogrevajo z ekološko neoporečnimi gorivi (kurilno olje, tekoči naftni plin, zemeljski plin in biomasa, upoštevaje nove tehnologije).
31. člen
Telekomunikacijsko omrežje
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega omrežje morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste.
32. člen
Kabelsko razdelilno omrežje
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki kabelsko razdelilnega omrežja morajo biti zemeljski. Nameščanje. satelitskih anten (krožnikov)je prepovedano na ulično stran objektov oz. na ulične fasade. '
33. člen
Ravnanje z odpadki
Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta tako, da niso vizualno izpostavljena, odjemna mesta pa morajo biti dostopna vozilom za odvoz smeti. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena znotraj ograje, vendar ne na vidno izpostavljenih lokacijah.
Ravnanje s komunalnimi ter posebnimi in nevarnimi odpadki se izvaja v skladu z zakonodajo in predpisi Mestne občine Maribor.
6. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
34. člen
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:
omejitve rabe zemljišč: namembnost in velikost objekta na parceli, konfiguracija terena, poteki komunalnih vodov, odmiki od prometnic in druge omejitve
urbanistične zahteve: dostopi in dovozi, parkirna mesta, interventne poti, funkcionalno zelenje
sanitarno-tehnične zahteve: osončenje, prezračevanje, hrup.
Del potreb, ki jih sicer zagotavlja funkcionalno zemljišče objekta, je mogoče zagotoviti tudi na drugem zemljišču kot skupno funkcionalno zemljišče.
V primeru, da so omejitve v prostoru takšne narave, da ni možno zadostiti vsem merilom za določitev funkcionalnega zemljišča, je potrebno predhodno pridobiti soglasje pristojnih organov in organizacij (npr. cestna služba, spomeniška služba),
7. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA IN VARSTVO PRED POŽAROM
35. člen
Posegi v prostor so dopustni. v kolikor izpolnjujejo predpise o varstvu okolja. Pri tem je posebej zagotoviti zaščito bivalnega okolja:
obvezno dvourno osončenje 21.12. vsaj enega bivalnega prostora in ustrezen odmik od prometnic ter parkirnih površin
obvezno ločevanje stanovanjskih con od proizvodno industrijskih in obrtnih z intenzivnim pasom zelenja in ustrezno razdaljo ali celo polno zidano ograjo.
Za zaščito delovnega okolja je upoštevati ustrezno osončenje, prezračevanje in protihrupne zaščite.
Novi posegi naj obstoječe okolje pozitivno dopolnjujejo in vzdržujejo, kar pomeni, da se kulturne. estetske, zgodovinske in naravne vrednote ohranjajo v duhu kvalitetnih značilnih lastnosti prostora in arhitekture.
36. člen
Požarno varnost je potrebno zagotoviti:
- z odmiki do sosednjih obstoječih objektov
- z zadostno širino cestnih površin oz. ulic
- s požarnimi zidovi pri daljši zazidavi.
- z dostopi do objektov najmanj z dveh strani.
- s prehodi z ulic na dvorišča (pasaže), ki so tako dimenzionirani, da bo možno izvesti intervencijo z
vsemi vrstami gasilskih vozil.
8. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
37. člen
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami in predpise, ki urejajo potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem.
9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati odloki o naslednjih prostorskih izvedbenih aktih:
ZAP.
ŠT.
EVID.
NASLOV PIA
SPREJETO
V MUV
1
001
Zazidalni načrt za soseski-27 in S-2S
11/70
2
002
Zazidalni načrt za sosesko S-28 Lackova cesta v Mariboru
3
Sprememba zazidalnega načrta za sosesko S-28 Lackova cesta v Mariboru
10/74
4
003
Zazidalni narčt za kopališki center ob Koroški cesti v Mariboru
13/70
5
004
Zazidalni načrt za del soseske S-44 Miklavž na Dravskem polju - obrtna cona
18/71
6
005
Sprememba zazidalnega načrta za del stanovanjske soseske S-15/2 Studenci med Limbuško in Erjavčevo ulico
15/83
7
006
Zazidalni načrt za del soseske S - 34 Pobrežje v Mariboru
11/72
8
Sprememba zazidalnega načrt za del soseske S-34 Pobrežje v Mariboru
6/74
9
Sprememba zazidalnega načrta za del soseske S-34 Pobrežje v Mariboru
1/85
10
007
Sprememba zazidalnega načrta za del soseske S-38 Tezenska dobrava v Mariboru
11
Manjši odmik od zazidalnega načrta za del soseske S-38 Tezenska dobrava v občini Maribor - Tezno
15/85
12
008
Zazidalni načrt za sosesko S-10/3 nad elektrarno Otok v Mariboru
13
009
Zazidalni načrt za del soseske S-31 na pobrežju
13/73
14
010
Zazidalni načrt za del stanovanjske soseske "-14 zahod v Mariboru
2/74
15
Sprememba zazidalnega načrta za del stanovanjske cone S-14 v občini Maribor -Tabor
22/83
16
011
Zazidalni načrt za del stanovanjske soseske S-21-jug ob Regentovi ul. v Mariboru
013
Zazidalni načrt del stanovanjske soseske S-8 "Himo-jug" v Mariboru
3/74
18
014
Zazidalni načrt za del naselja Miklavž-S1/1 "Nad gramoznico"
19
015
Zazidalni načrt za del naselja S. Hoče S-5/1 "Ob gozdu"
20
016
Zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko S-31/2 med C. XIV. divizije, Šolsko, Greenwiško in Istrsko ulico
4/74
21
Sprememba zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko S-31/2 med Šolsko, Greenwiško in Istrsko ulico
12/75
22
Sprememba zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko S-31/2 v občini Maribor
19/81
23
017
Zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko S-17 Studenci južno od Erjavčeve ulice
5/74
24
018
Zazidalni načrt za del stanovanjske soseske S-38/2 Tezenska dobrava
25
019
Zazidalni načrt za del stanovanjske soseske S-2 Košaki - sever
26
020
Zazidalni načrt za severozahodni del stanovanjske soseske S-30 Razvanje
27
021
Zazidalni načrt za del stanovanjske soseske S-23 ob Ul. Proletarskih brigad med C. zmage, Radvanjsko c., Metelkovo in Livadno ulico
22/74
28
Sprememba zazidalnega načrta za del stanovanjske soseske S-23 ob Ulici proletarskih brigad med Cesto zmage, Radvanjsko cesto, Metelkovo ulico in Livadno ulico
16/77
29
022
Zazidalni načrt za del stanovanjske soseske S-27 Pekre - center
2/75
30
Sprememba zazidalnega načrta za del stanovanjske soseske S.72/2, Pekre - center
31
023
Zazidalni načrt za del centralne cone C-5 med Titovo in Tržaško cesto ter železnico
32
024
Zazidalni načrt delov stanovanjskih sosesk S-22 in S-23 Nova vas I v Mariboru
33
025
Zazidalni načrt stanovanjske soseske S-25 Rožna dolina
2/76
34
Sprememba zazidalnega načrta stanovanjske soseske S-25 Rožna dolina v občini Maribor - Tabor
14/79
35
24/80
36
026
Zazidalni načrt za del industrijske cone I-6 Tezno
37
027
Zazidalni načrt za S-41 in S-32 Brezje I in II
7/79
38
Sprememba zazidalnega načrta za del stanovanjskih sosesk S-32 in S-41 - Brezje
10/85
39
028
Zazidalni načrt za S-9 območja Visoke tehnične šole
3/79
40
030
Zazidalni načrt za Novo vas II/A
41
Zazidalni načrt za del stanovanjske soseske S-23, Nova vas II/A
42
031
Zazidalni načrt za C-1 in C-2, mestno središče v Mariboru
11/79
43
Sprememba zazidalnega načrta C-1 in C-2 v občini Maribor - Rotovž
6/84
44
Sprememba zazidalnega načrta za mestno središče v Mariboru
6/85
45
032
Zazidalni načrt za del soseske S-21
46
033
Zazidalni načrt za industrijsko cono I-9
47
Sprememba zazidalnega načrta za industrijsko cono I-9
9/85
48
034
Zazidalni načrt za industrijsko cono I-I Melje
20/80
49
035
Zazidalni načrt za industrijsko cono I-7 Vesna
1/80
50
036
Zazidalni načrt za I-II Konstruktor v Hočah
8/80
51
Sprememba zazidalnega načrta za del industrijske cone I-II Hoče
13/87
52
037
Zazidalni načrt za S-37 Tezno
53
Sprememba zazidalnega načrta za S-37 Tezno
17/84
54
Sprememba zazidalnega načrta S-37 Tezno
17/85
55
039
Zazidalni načrt za I-3 in del stanovanjske soseske S-16
16/80
56
Sprememba zazidalnega načrta za I-3 in del stanovanjske soseske S-16
4/86
57
040
16/81
58
Sprememba zazidalnega načrta za del soseske S-21
7/82
59
23/86
60
041
Zazidalni načrt za S-27 Pekre
61
Zazidalni načrt za del soseske S-27 Pekre
16/84
62
042
Zazidalni načrt za I-4 Elektrokovina
63
Sprememba zazidalnega načrta za I-4 Elektrokovina
19/86
64
043
Zazidalni načrt za del industrijskega gradbene cone v Hočah
65
Sprememba zazidalnega načrta za del industrijske gradbene cone v Hočah
66
045
Zazidalni načrt za S-36 Tezno
15/84
67
046
Zazidalni načrt za transportno cono T-1 in T-2
68
Sprememba zazidalnega načrta za transportno cono T-1 in T-2
69
048
Zazidalni načrt za del soseske S-9 med Koroško c., reko Dravo in Strmo ulico
70
Sprememba zazidalnega načrta za del S-9 med Koroško cesto, reko Dravo in Strmo ulico
24/86
71
Sprememba zazidalnega načrta za del soseske S-9 med Koroško cesto, reko Dravo in Strmo ulico
1085
72
049
Zazidalni načrt za del soseske S-33 Greenwich
8/83
73
050
Zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko S-15/2 Studenci med Limbuško c. in Erjavčevo ul.
74
053
Zazidalni načrt za del soseske S-22 ob Ljubljanski ulici v Mariboru
75
Sprememba zazidalnega načrta za del stanovanjske soseske S-22 ob Ljubljanski ulici v Mariboru
76
054
Zazidalni načrt za del industrijske cone I-7-Center za skladiščenje plinov
20/83
77
Sprememba zazidalnega načrta za del industrijske cone l-7 Center za skladiščenje plinov
8/85
78
056
Zazidalni načrt za del centralne cone C-7
79
057
Zazidalni načrt za S-6 Osnovna šola Prežihov Voranc
19/84
80
058
Zazidalni načrt za del industijske cone I-4
17/83
81
Zazidalni načrt za industijsko cono I-4
82
059
Zazidalni načrt za industrijsko cono I-10 Swaty
83
060
Zazidalni načrt za S-29 - Nova vas II/B
84
062
Zazidalni načrt za S-24-Osnovna šola Gustav Šilih
85
063
Zazidalni načrt za del obrtne cone Hoče
86
064
Zazidalni načrt za del I-6 Metalna
29/84
87
065
Zazidalni načrt za del S-34 B4 (opuščena gramoznica)
88
066
Zazidalni načrt za del soseske S-16 Merinka
21/84-prev.
89
067
Zazidalni načrt za S-24 Studenci I
21/84
90
Sprememba zazidalnega načrta za del soseske S-24 Studenci I
12/87
91
068
Zazidalni načrt za obrtno cono S-38 Tezno
92
070
Lokacijski načrt za Ptujsko cesto od Ruske ulice do Panonske ceste
93
073
Zazidalni načrt za dele S-1 in S-2 Košaki
94
080
Zazidalni načrt za del C-7 Avtoprevozništvo
19/87
95
082
Lokacijski načrt za regulacijo Radvanjskega potoka
96
085
Ureditveni načrt za del območja S-39, obrtna cona na Pobrežju
19/88
97
091
Prostorski ureditveni pogoji za del soseske S-34/2 na Pobrežju
5/88
98
092
Prostorski ureditveni pogoji za del območja urbanistične zasnove mesta Maribor v občini Maribor - Pobrežje
22/88
99
Sprememba prostorskih ureditvenih pogojev za del območja urbanistične zasnove mesta Maribor v občini Maribor - Pobrežje
3/89
100
093
Prostorski ureditveni pogoji za del območja urbanistične zasnove mesta Maribor v občini Maribor - Tezno
23/88
101
094
Prostorski ureditveni pogoji za del območja urbanistične zasnove mesta Maribor v občini Maribor - Tabor
1/89
102
095
Prostorski ureditveni pogoji za del območja urbanistične zasnove mesta Maribor v občini Maribor - Rotovž
103
097
Zazidalni načrt za območje I-2 (Gozdno gospodarstvo Maribor)
104
Sprememba zazidalnega načrta za del industrijske cone I-2 Limbuš, območje gozdnega gospodarstva Maribor
11/89
105
098
Prostorski ureditveni pogoji za del industrijske cone I-2, območje Marles
106
107
099
Ureditveni načrt za območje C-5 Strojna
108
143
Zazidalni načrt za del K-2 (obrtna cona na Pobrežju)
prev.
109
148
Ureditveni načrt za del območja S-32 Brezje
9/89
110
150
Zazidalni načrt za del soseske S-23
4/90
111
152
Ureditveni načrt Primat TOZD Kovinsko pohištvo (Melje)
112
160
Zazidalni načrt dela območja I-3 ob Valvazorjevi ulici - Dom smreka
113
182
Zazidalni načrt za del območja I-1 - Bohova - mlekarna
17/79
114
183
Zazidalni načrt za območje I-7 Elkom
115
195
Zazidalni načrt za industrijsko cono Melje
116
197
Lokacijski načrt za daljnovod 110 kV Maribor - Lenart
117
201
Lokacijski načrt za del magistralne ceste Maribor - Dravograd (M3) od odseku od križišča Gosposvetske c. in Turnerjeve ul. do HE Mariborski otok
1/90
118
Zazidalni načrt za del območja S-28, Mlada lipa
Zasnove infrastrukturnih omrežij in naprav ter načrti funkcionalnih zemljišč iz navedenih aktov se v smislu prostorskih ureditvenih pogojev uporabljajo kot strokovne podlage za urejanje območij, za določanje funkcionalnih zemljišč in za izdelavo podrobnejših strokovnih podlag.
39. člen
V primeru, ko bodo načrtovani posegi v prostor presegli značaj posegov, ki so dopustni po tem odloku, se za takšno območje urejanja izdela prostorski izvedbeni akt. Vrsto prostorskega izvedbenega akta določi pristojen organ občine glede na naravo načrtovanih posegov.
40. člen
Nazor nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor, Izpostava Maribor.
41. člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom, podjetjem in skupnostim pri Zavodu za prostorsko načrtovanje Mestne občine Maribor in v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih, ki jih urejajo.
42. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Predsednik Mestnega sveta
Številka: 35201-229/95-1700 Mestne občine Maribor
Datum: 20. november 1998 Borut Ambrožič, dipl. ing. agr., s.r.