Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 1

 

 

Na podlagi zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03 – ZZK-1) in 17. člena statuta Občine Kungota (Uradni list RS, št. 12/04) je Občinski svet občine Kungota dne 15. 7. 2004 na 11. redni seji sprejel

 

 

O D L O K

 

 

o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor–Pesnica za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Maribor–Pesnica za obdobje 1986–1990 za območje Občine Kungota v letu 2003

 

 

1. člen

 

 

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor–Pesnica za obdobje od leta 1986 do 2000 (MUV, št. 4/86) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Maribor–Pesnica za obdobje od leta 1986 do 1990 (MUV, št. 1/87), obeh za območje Občine Kungota, spremenjenih v letu 1997 (Uradni list RS, št. 72/97).

 

 

Integralno besedilo navedenih planskih aktov, objavljeno kot Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor–Pesnica za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Maribor–Pesnica za obdobje 1986–1990 za območje Občine Kungota v letu 1997 (Uradni list RS, št. 72/97) se spremeni in dopolni tako, da novo integralno besedilo glasi, kot je navedeno v nadaljevanju.

 

 

2. člen

 

 

Besedilo v prejšnjem členu navedenih aktov se spremeni tako, da se glasi:

 

 

1. SKUPNI INTERESI IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

 

 

Osnovni cilj prostorskega razvoja Občine Kungota so: ohranjanje in varovanje okolja, skrb za ekološko ravnovesje, uravnotežena in smotrna namenska raba prostora, skladen prostorski razvoj, optimalno omrežje naselij in poselitev, prostorska možnost za razvoj pomembnejših delov naselij v občini ter dobra infrastrukturna opremljenost na celotnem območju občine.

 

 

Dosedanji razvoj je zlasti v preteklih desetletjih generiral neravnovesja v gospodarjenju s prostorom in naravnimi viri ter povzročil bolj ali manj ostra nasprotja med različnimi vrstami rabe prostora. Ta nasprotja se izražajo tudi v onesnaženosti, izkoriščenosti in ogroženosti dobrin splošnega pomena (vode, kmetijska zemljišča, gozdovi, zrak, naravna in kulturna dediščina). Nadaljnje urejanje prostora bo zato prvenstveno usmerjeno k sanaciji stanja in bo v vseh pogledih podrejeno ugotovitvam glede obstoječih in pričakovanih vplivov človekovih dejavnosti na okolje.

 

 

2. USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU

 

 

Varovali bomo dobrine splošnega pomena ter podpirali dejavnosti, ki imajo majhne oziroma obvladljive negativne vplive na okolje.

 

 

Pri razvoju poselitve bomo v največji meri upoštevali načelo izboljšanja kvalitete življenja v bivalnem okolju. Usmerjanje poselitve bo temeljilo na konceptu zmerne koncentracije prebivalcev v naseljih. Varovali bomo kmetijska zemljišča in ohranjali kulturno krajino. Upoštevali bomo značilnosti obstoječe (razpršene) poselitve ter prirodne pogoje za razvoj posameznih dejavnosti.

 

 

Na področju infrastrukture bomo načrtovali opremljenost območij in naselij v skladu s potrebami. Infrastrukturne vode bomo združevali v koridorje, da bo vizualna degradacija prostora čim manjša. Pri načrtovanju tras bodo poleg tehnoloških rešitev upoštevani še naravovarstveni vidiki in varovanje kmetijskih zemljišč in gozdov.

 

 

Naravne dobrine in krajinske vrednote prostora je potrebno varovati pred razvrednotenjem, že zgrajene danosti pa vključiti v naravno okolje in obvladati morebitne konflikte, ki jih le-te povzročajo.

 

 

Nove posege v prostor bomo načrtovali in usmerjali tako, da bodo v največji možni meri ohranjena krajinska razmerja v prostoru ter upoštevani zmogljivost okolja in prirodna primernost. Predlagane rešitve za nove posege v prostor ne bodo le tehnične oziroma ekonomske, temveč bodo vključevale tudi elemente za kvalitativno izboljšanje grajenih in prirodnih prostorskih struktur.

 

 

3. ZASNOVE RAZVOJA DEJAVNOSTI V PROSTORU – ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI IN NAMENSKA RABA PROSTORA

 

 

Zasnova razvoja in organizacije dejavnosti v prostoru ter rabe prostora temeljijo na ciljih in usmeritvah urejanja prostora v občini ter upoštevajo sedanjo rabo in prostorske omejitve, primernost prostora za posamezne dejavnosti, potrebe poselitve in nanjo vezanih infrastrukturnih omrežij ter potrebe po zmanjšanju obstoječih konfliktnih situacij med različnimi dejavnostmi ter rabami prostora.

 

 

Zasnova namenske rabe prostora je prikazana na karti št. 1 "Zasnova namenske rabe prostora".

 

 

3.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

 

 

Osnovna dolgoročna usmeritev na področju kmetijstva je ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč in izboljšanje proizvodne sposobnosti slabših kmetijskih zemljišč z ustreznimi agrotehničnimi ukrepi. Razvoj kmetijstva bo temeljil na primerni intenzivnosti izkoriščanja razpoložljivega kmetijskega prostora. Pri rajonizaciji kmetijskih kultur bodo upoštevani agropedološki in klimatski pogoji.

 

 

Kmetijska zemljišča na 25.722 hektarjih 1. območja so trajno namenjena za proizvodnjo hrane. 5.923 hektarjev 2. območja kmetijskih zemljišč je prav tako prvenstveno namenjenih kmetijski proizvodnji.

 

 

Namembnost kmetijskih zemljišč bo mogoče spremeniti le izjemoma v skladu z zakonom o urejanju prostora in v skladu s širšim javnim interesom, ugotovljenim v dolgoročnem planu občine. Zemljišča, ki jim bo namembnost spremenjena samo za določen čas (odlagališče odpadkov, gramoznica ipd.), mora začasni uporabnik tega prostora po izkoriščanju usposobiti pretežno v primarno rabo.

 

 

Za nadomestitev kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi posegov nanje trajno izgubljena za kmetijsko proizvodnjo, bo potrebno urediti in intenzivirati slabše produktivna kmetijska zemljišča tako, da bo zagotovljena enakovredna nadomestitev izgubljenega kmetijskega potenciala.

 

 

Usposabljanje oziroma urejanje kmetijskih zemljišč se bo izvajalo v ravninskih predelih in v gričevnatem svetu v skladu s potrebami in naravnimi možnostmi zemljišč. Z agrarnimi ukrepi bomo pripomogli k zagotovitvi pogojev za večanje kmetijskih proizvodnih enot.

 

 

Naravne možnosti na območju občine dopuščajo:

 

 

– osuševanje na 123 ha kmetijskih površin na lokacijah Zg. Kungota in Svečina;

 

 

– namakanje na 53 ha kmetijskih površin na lokaciji Ogrizkovo;

 

 

– agromelioracije na 233 ha na lokacijah Zg. Kungota in Svečina;

 

 

– agromelioracije – trajni nasadi na skupno 771 ha na večjem številu lokacij.

 

 

V zvezi z zasnovo in izvajanjem agrarnih operacij bo potrebno posebno skrb posvetiti rekultivaciji opuščenih vinogradov.

 

 

Iz nacionalnega programa namakanja je razvidno, da je na območju Občine Kungota predvideno poleg tega še 32,30 ha drugih namakalnih površin na območju Svečine, Špičnika in Slatinskega dola.

 

 

Območja možnega osuševanja in namakanja iz plana urejanja kmetijskih zemljišč so prikazane na karti št. 3 z naslovom "Zasnova vodnogospodarskih ureditev in agrarnih operacij".

 

 

Pred izdelavo projektne dokumentacije za agrarne operacije morajo biti ustrezno upoštevani prostorski izvedbeni akti za območje občine in omejitve, ki jih za izvedbo agrarnih operacij postavljajo morebitni sočasni oziroma drugi uporabniki prostora, na katerem so agrarne operacije predvidene (varstvo naravne in kulturne dediščine, novogradnja in rekonstrukcija cest, regulacije vodotokov ipd.). Agrarne operacije je potrebno zasnovati in izvesti celovito in sonaravno, ne pa zgolj v minimalnem tehničnem obsegu.

 

 

Kmetijski prostor ni le proizvodni prostor za pridobivanje hrane, temveč tudi naselitveni, rekreacijski in okoljevarstveni prostor, ki poleg tega mnogo prispeva k videzu kulturne krajine. Kot takega ga je potrebno upoštevati pri vsakem posegu v prostor in zlasti skrbeti za čim manjšo okrnjenje njegove prvobitnosti. Posamezna območja kmetijskega prostora bodo namenjena sočasni rabi prostora s stani dveh ali več dejavnosti (poleg kmetijstva npr. še rekreacija in turizem), pri čemer se te dejavnosti ne smejo izključevati oziroma ovirati druga drugo.

 

 

Kmetijska zemljišča so prikazana na karti št. 1 "Zasnova namenske rabe prostora".

 

 

3.2. GOZDOVI

 

 

Pri gospodarjenju z gozdovi bo pomembno uresničevanje naslednjih temeljnih razvojnih ciljev:

 

 

– zmanjšanje obsega posegov v gozdove in prilagoditev obsega sečnje reproduktivni sposobnosti gozda ter stanju njegove obolelosti (poseganje v gozdove le, ko bo to neobhodno potrebno za izgradnjo infrastrukturnih in drugih objektov);

 

 

– krepite okoljetvornih, kulturno pogojenih in proizvodnih funkcij gozda ter zagotavljanje skladnega razmerja med njimi in preko sonaravnega gospodarjenja z gozdom;

 

 

– zagotovitev ohranitve funkcij gozdov ne glede ne njihovo lastništvo;

 

 

– ohranjanje trajnosti gozdov ter njihove mnogonamenske (ekološke, socialne, proizvodne) funkcije in v tem sklopu razreševanje problema umiranja gozdov zaradi onesnaževanja okolja.

 

 

Območje občine je v celoti del mariborskega gozdnogospodarskega območja. Po planu je v Občini Kungota skupno 13.767 ha gozdnih površin. Vsi gozdovi imajo lesnoproizvodni pomen, varovalnih gozdov in gozdov s posebnim pomenom v občini ni.

 

 

Pri gospodarjenju z gozdovi bomo zlasti skrbeli za odpravljanje problemov, ki izhajajo iz razdrobljene lastniške strukture gozdov v občini.

 

 

Umiranje gozdov v občini zaenkrat ni problematično. Zaradi onesnaženosti zraka je zelo poškodovanih 1,6% gozdov, nepoškodovanih pa je 76,7% gozdov. Prizadetost gozdov zaradi onesnaženega zraka se bo zmanjšala le z ukrepi za sanacijo onesnaženosti zraka v Sloveniji (in Evropi). Škodo na drevesih zaradi divjadi bomo zmanjšali z ukrepi kot so ureditev pašnih površin za rastlinojedo divjad, tvorba mirnih con ipd. Skrbeli bomo za obnovo gozdov.

 

 

Površine, ki jih pokrivajo gozdovi, so prikazane na karti št. 1 "Zasnova namenske rabe prostora".

 

 

3.3. VODNI VIRI IN VODNOGOSPODARSKE UREDITVE

 

 

3.3.1. Vodni viri

 

 

Občina v celoti spada v vododeficitarno območje, večjih virov pitne vode tu ni (obstajajo le vodnjaki in izviri z majhno izdatnostjo), zato je občina v celoti vezana na vodne vire v sosednji Občini Maribor.

 

 

Za zagotovitev dodatnih količin pitne vode bomo sodelovali pri raziskovalnih delih na Selniški dobravi (v Občini Selnica) in pri ustreznih aktivnostih za zavarovanje podtalnice na Dravskem polju ter Limbuški dobravi (v občine Maribor, Miklavž in Starše). Vse nove, predvidene in potencialne vodne vire bomo normativno zavarovali in na njih po potrebi izvedli sanacijske ukrepe.

 

 

Zasnova oskrbe z vodo je prikazana na karti št. 2 "Zasnova oskrbe z vodo".

 

 

3.3.2. Vodnogospodarske ureditve

 

 

Vodnogospodarsko dejavnost bomo usmerjali v reševanje oziroma izvajanje ustreznih ukrepov na poplavnih območjih z namenom, da se zmanjša nevarnost pred poplavami in poveča poplavna varnost. Upoštevana bo naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora. Tiste rabe, ki bi lahko spremenile odtočni režim, bodo usmerjene izven poplavnih območij, ob upoštevanju specifičnosti odtočnega režima na posameznih povodjih.

 

 

Za dosego cilja obrambe pred ekstremnim delovanjem voda (in preprečitve škode v naseljih ter na infrastrukturnih objektih ter varovanjem človeških življenj) bo poskrbljeno, da bodo ekstremne vode čim dlje zadrževane na mestu nastanka, da bodo aktivirane razpoložljive retencijske površine, da bodo izvedeni preventivni hidrotehnični ukrepi in da bodo preventivno urejena erozijska območja v povirjih in drugih nestabilnih območjih.

 

 

Razvoj na posameznih področjih bo usmerjan izven naravno ohranjenih in ekološko pomembnih območij; na teh območjih bodo uvedeni posebni režimi rabe, ki bodo podčrtali njihov posebni pomen. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Pri poseganju na erozijsko ogrožena območja je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.

 

 

Degradirana in ogrožena obvodna območja bodo sanirana z renaturacijami vodotokov in drugih vodnih teles s pripadajočimi vplivnimi območji, z vzpostavitvijo nadomestnih habitatov in z uvajanjem posebnih režimov rabe tega prostora ter z izločanjem določenih rab prostora iz ogroženih območij.

 

 

Živalskim in rastlinskim vrstam v vodi in v obvodnem pasu je treba zagotavljati prehodnost oziroma zagotavljati strukturni in funkcionalni kontinuum.

 

 

Urejanje vodotokov je v občini potrebno tudi za odpravljanje posledic erozije ter hudourniškega delovanja, v odvisnosti od kmetijske politike pa tudi za odvodnjo za potrebe osuševanj in namakanj kmetijskih zemljišč. V okviru vodnogospodarskega planiranja bo poskrbljeno za usklajevanje vodnogospodarskih in sočasnih poselitvenih, prometnih, naravovarstvenih, gozdnogospodarskih, krajinskih in kmetijskih rešitev v zvezi z urejanjem in zaščito prostora. V okviru omenjenega usklajevanja bo preprečevana okrnitev bistvenih lastnosti vodotokov v prostoru in zagotovljen njihov nadaljnji obstoj, predvsem pa bodo preprečene spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih.

 

 

Pričeti bo potrebno tudi z recikliranjem vode in smiselno navezavo na druge potencialne uporabnike vode.

 

 

Za konkretizacijo ukrepov varovanja pred visokimi vodami bodo izdelane strokovne podlage, kjer bodo podrobno proučene visokovodne razmere in podana rešitev protipoplavne varnosti, predvsem poplavno ogroženih območij ob reki Pesnici na celotnem odseku, ob Svečinskem potoku na odseku dolvodno od naselja Plač, ob Plačkem potoku dolvodno od Zg. Vrtič ter ob vseh pritokih reke Pesnice v izlivnih odsekih.

 

 

Pri načrtovanih posegih bodo upoštevana določila 14. člena zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) v zvezi z varovanjem priobalnega zemljišča, in sicer 15 m od meje vodnega zemljišča pri reki Pesnici, ki sodi med vodotoke 1. reda ter 5 m od meje vodnega zemljišča pri vseh ostalih vodotokih, ki sodijo med vodotoke 2. reda.

 

 

Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1. – 2. razred kategorizacije pomembnosti vodotokov po naravovarstvenem pomenu, bodo izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe.

 

 

Pri načrtovanju odvodnje iz urbanih območij bo načeloma načrtovan ločen sistem odvajanja za padavinske in komunalne odpadne vode. Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin bo urejeno tako, da bo v največji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda iz urbanih površin; to bo doseženo z zadrževanjem padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče ipd.). Odvodnja padavinskih odpadnih vod iz parkirnih in manipulativnih površin ter površin, kjer lahko pride do obremenjevanja vode z vodi škodljivimi snovmi, bo urejeno preko peskolovov in lovilcev olj.

 

 

Za odvodnjo komunalnih odpadnih voda iz urbanih območij načrtujemo izgradnjo kanalizacije z navezavo na obstoječo kanalizacijo oziroma z zagotavljanjem končne dispozicije komunalnih odplak na čistilni napravi. Na območjih, kjer izgradnja kanalizacije ni načrtovana, bodo komunalne odpadne vode speljane v vodotesne greznice vrez iztokov.

 

 

Pri načrtovanju posegov bo ustrezno upoštevano dejstvo, da so v večini prostora občine prisotni srednje razviti erozijski procesi (III. kategorija). Na območju Plintovca je evidentirano žarišče globinske in bočne erozije ranga velikosti 100 – 950 m3/leto, na območju Plača pa žarišče globinske in bočne erozije ranga velikosti 1.000 – 1.950 m3/leto.

 

 

V zvezi s tem je pomembna usmeritev, da je nujno in tudi najbolj racionalno vlagati v preventivno ukrepanje in v vzdrževanje obstoječih protierozijskih objektov. Celoviti pristop k urejanju erozijskih območij temelji na preventivnem ukrepanju in ustreznem usmerjanju namenske rabe prostora tako, da se neustrezna raba usmerja izven erozijsko najbolj aktivnih območij. Zato je posege v prostor potrebno načrtovati tako, da bodo hribine obremenjene le do dopustne mere in da bo zlasti poskrbljeno za kvalitetno odvodnjavanje na novih objektih. Aktivne plazove v občini bo potrebno sanirati. Z namenom brzdanja erozijskih moči meteornih voda je prepovedano posegati v vrhnjo plast tal na večjih sklenjenih površinah.

 

 

Za posege na območju, kjer so znani erozijski procesi, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev.

 

 

Za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč bo v skladu z nacionalnim programom namakanja kmetijskih zemljišč izvedena izgradnja več manjših namakanih sistemov, temelječih na manjših vodnih akumulacijah.

 

 

Zasnova vodnogospodarskih ureditev je prikazana na karti št. 3 "Zasnova vodnogospodarskih ureditev in agrarnih operacij".

 

 

3.4. MINERALNE SUROVINE

 

 

Na območju občine ni raziskovalnih ali pridobivalnih prostorov s področja rudarstva – mineralnih surovin, ki bi bili opredeljeni kot obvezno izhodišče dolgoročnega plana države. To velja za energetske mineralne surovine ter za kovinske in nekovinske mineralne surovine.

 

 

V občini se nahajajo posamezni površinski kopi – opuščeni kamnolomi, in sicer litotamnijskega apnenca pri Ciringi in kremenovega peščenjaka pri Zg. Kungoti. Nekaj je tudi manjših površinskih kopov peska in mivke.

 

 

Opuščeni kamnolom pri Ciringi bo ustrezno saniran, z možnostjo manjših odvzemov naravnega kamna za različne potrebe spomeniško – restavratorskih del pod pogoji, ki jih zahtevajo posamezni predpisi s področja rudarstva in varstva okolja.

 

 

Trije opuščeni površinski kopi v bližini Zg. Kungote so samosanirani. locirani v gozdnatem terenu in vidni v zelo lokalnem okolje.

 

 

Morebitni drugi nelegalni površinski kopi, ki predstavljajo ekološko nevarnost za okolje, bodo ustrezno sanirani, da bi tako preprečili večje ekološke obremenitve okolja.

 

 

Za opredelitev novih ali obstoječih opuščenih območij izkoriščanja mineralnih surovin bo potrebno predhodno izdelati strokovno dokumentacijo vključno z bilancami potreb po določeni mineralni surovini in s celovitimi presojami vplivov tovrstnih posegov na okolje.

 

 

3.5. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA

 

 

3.5.1. Varstvo narave

 

 

Naravne vrednote predstavljajo z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, kulturne in krajinske identitete in kvalitete bivalnega okolja zelo pomembno prvino. Spričo tega bodo aktivno vključene v urejanje prostora, njihovo ohranjanje, celostno oziroma integralno varstvo, primerna raba, izboljšanje stanja, vzdrževanje in predstavitev pa bodo ena od usmeritev za druge dejavnosti v prostoru.

 

 

S sistemom varstva naravnih vrednot se zagotavljajo pogoji za ohranitev lastnosti teh sestavin prostora. Del tega sistema varstva so v okviru občinskega prostorskega plana opredeljena primerna namenska raba prostora in planske usmeritve, merila ter pogoji za poseganje v prostor. V sklop ukrepov varstva naravnih vrednot sodi tudi zaščita le-teh z ustreznim aktom. Zaščita z akti predstavlja enega od kriterijev za združevanje in porabo sredstev za sanacijo poškodovanih naravnih vrednot oziroma dediščine.

 

 

Pri prostorskem načrtovanju bodo med ostalim upoštevane tudi naslednje usmeritve in priporočila:

 

 

– usmerjati razvoj dejavnosti v prostoru tako, da bodo le-te ustvarjale ali ohranjale kvalitetna razmerja v krajini in da bodo prostorsko in časovno kontinuirane;

 

 

– varovati in ustrezno upoštevati vredne kamnine, geološke profile, naravno pogojene reliefne oblike tal in rastje, enako pa tudi površinske in podtalne vode;

 

 

– varovati strnjena življenjska območja prostoživečih živali in migracijske poti živali ter ohranjati biotope redkih in ogroženih rastlinskih ter živalskih vrst;

 

 

– varovati ekosisteme z visoko stopnjo naravne ohranjenosti, z veliko pestrostjo habitatov oziroma vrst ter redke ekosisteme ter preprečiti degradacijo ekosistemov nasploh;

 

 

– pri gradnji večjih utrjenih površin zagotoviti ukrepe za zagotavljanje povečane infiltracije in/ali zadrževanja padavin.

 

 

V okviru skrbi za ohranjanje narave bo na področjih urejanja prostora in varstva okolja poleg ohranjanja biotske raznovrstnosti rastlin in živali pozornost posvečena zlasti naravnim vrednotam. Le-te so redki, dragoceni ali znameniti naravni pojavi in drugi vredni deli žive ali nežive narave, naravna območja, ekosistemi, krajina ali oblikovana narava.

 

 

Na območju Občine Kungota ni zakonsko zavarovanih naravnih vrednot. Za zavarovanje predlagana območja in deli narave pa so:

 

 

– ekosistemska naravna vrednota Svečinski hrib, Plački vrh, Brloga;

 

 

– geomorfološka naravna vrednota Jama 2 v Repoluskovih pečinah;

 

 

– dendrološka naravna vrednota Koboldov hrast;

 

 

– dendrološka naravna vrednota Terčelov jesen;

 

 

– dendrološka naravna vrednota Lavrenčičevi platani;

 

 

– oblikovana naravna vrednota Parkovni nasad pri gradu v Svečini;

 

 

– oblikovana naravna vrednota Parkovni nasad pri gradu Pahte.

 

 

Poleg tega lahko na območju terciarnih plasti Slovenskih goric pričakujemo ugotovitev obstoja geoloških in geomorfoloških naravnih vrednot ter nove najdbe npr. miocenskih školjk, polžev, rakovic, morskih ježkov, septarijskih konkrecij ter rodolitov.

 

 

Kot obvezno naravovarstveno izhodišče je opredeljen za zavarovanje predlagani naravni spomenik Grušena–jesena (66).

 

 

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo varstvene usmeritve, varstveni režimi in pogoji, navedeni v naravovarstvenih smernicah. Za vse posege na območjih, ki so v naravovarstvenih smernicah opredeljena kot naravne vrednote, ekološko pomembna območja ali zavarovana območja, je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.

 

 

Površine, ki jih namenjamo oziroma opredeljujemo kot stavbna zemljišča, so s pristojno službo za varstvo narave že usklajena. Za vse ostale posege, ki jih s prostorskim planom eksplicitno ne opredeljujemo, bo pred odločitvijo o možnosti posega v prostor z navedeno službo posebej preverjena njihova sprejemljivost z vidika varovanja in ohranjanja narave.

 

 

Območja varstva naravne dediščine in ohranjanja narave so prikazana na karti št. 4 "Zasnova ohranjanja narave".

 

 

3.5.2. Varovanje kulturne dediščine

 

 

Nepremična kulturna dediščina predstavlja z vidika ohranjanja kulturne identitete in kvalitete bivalnega okolja zelo pomembno prvino. Spričo tega bo aktivno vključena v urejanje prostora, ohranjanje, celostno oziroma integralno varstvo, primerno rabo, izboljšanje stanja, vzdrževanje in predstavitev pa bodo ena od usmeritev za druge dejavnosti v prostoru.

 

 

S sistemom varstva nepremične kulturne dediščine se zagotavljajo pogoji za ohranitev lastnosti teh sestavin okolja in prostora. Del tega sistema varstva so v okviru občinskega prostorskega plana opredeljena primerna namenska raba prostora in planske usmeritve, merila ter pogoji za poseganje v prostor. V sklop ukrepov varstva nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena sodi tudi zaščita le-teh z občinskimi odlokom oziroma drugim ustreznim aktom. Zaščita z odloki predstavlja enega od kriterijev za združevanje in porabo sredstev za sanacijo poškodovane kulturne dediščine.

 

 

Pri prostorskem načrtovanju bodo med ostalim upoštevane tudi naslednje usmeritve:

 

 

– usmerjati razvoj dejavnosti v prostoru tako, da bodo le-te ustvarjale ali ohranjale kvalitetna razmerja v krajini in da bodo prostorsko in časovno kontinuirane;

 

 

– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo.

 

 

Kulturna dediščina na območju občine so območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, ki se nanašajo na arheološko, profano stavbno, sakralno stavbno, memorialno in naselbinsko dediščino. Seznam območij in objektov kulturne dediščine je zajet v Strokovnih podlagah za varstvo kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kungota, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor v juniju 2003.

 

 

Kulturna dediščina v občini še ni zavarovana z ustreznim odlokom. Na območju občine je več primerov evidentiranih in za zavarovanje predlaganih območij in objektov kulturne dediščine, razvidnih iz citiranih strokovnih podlag. Namen varovanja območij kulturne dediščine, še posebej kulturnih in zgodovinskih spomenikov, je izboljšanje stanja in ohranjanje spomenikov, njihovo redno vzdrževanje in dostopnost.

 

 

Na območju občine je evidentirana ena enota kulturne dediščine, ki je opredeljena kot obvezno izhodišče prostorskega plana države, in sicer Gradiška – Cerkev Sv. Kunigunde (EŠD 3385).

 

 

Pri izdelavi prostorske dokumentacije oziroma prostorskih aktov je potrebno upoštevati določila in režime varovanja iz predlaganih podrobnejših varstvenih meril in režimov za posamezni tip kulturne dediščine iz strokovnih podlag. Skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine je potrebno v postopkih sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov pridobiti kulturnovarstveno mnenje, prav tako je treba pri vseh posegih na območjih in objektih kulturne dediščine pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte.

 

 

S proračunskimi viri, sredstvi imetnikov spomenikov in drugimi viri bomo postopno sanirali ter prezentirali najpomembnejšo kulturno dediščino.

 

 

Območja varstva kulturne dediščine so prikazana na karti št. 5 "Zasnova varstva kulturne dediščine".

 

 

3.6. OBMOČJA ZA REKREACIJO V NARAVNEM OKOLJU

 

 

Za potrebe rekreacije bomo urejali zelene površine znotraj oziroma ob naseljih ter rekreacijo navezovali na območja s turistično funkcijo (izletniški, kmečki, lovski turizem). Pri tem bodo posebej upoštevane dostopnost, naravne znamenitosti, kulturni in zgodovinski spomeniki ter krajinske kvalitete prostora.

 

 

Turizmu in rekreaciji bodo v večji meri namenjena območja v širši okolici Svečine in Jurija. Navezana bodo na predvideno vinsko cesto in izletniške poti ter mrežo turističnih kmetij in vinotočev. Manjše rekreacijske površine bodo urejene kot nogometna, teniška, šolska ipd. igrišča v okviru že poseljenih površin.

 

 

Poleg vinske ceste načrtuje občina še sadne poti, pot po vinskih kleteh, pohodniške poti in gozdno učno pot.

 

 

3.7. SANACIJA NARAVNIH VIROV

 

 

Stopnja onesnaženosti naravnih virov na območju Občine Kungota določa naslednje skupne cilje:

 

 

– preprečevati nevarnosti in nova žarišča onesnaževanja ter pri različnih dejavnostih zmanjšati tveganje za poškodbo okolja,

 

 

– ohranjati kakovost še neonesnaženih ali zmerno onesnaženih območij,

 

 

– varno in gospodarno ravnati z odpadki in sanirati nelegalna odlagališča,

 

 

– zmanjšati hrup in onesnaženost tal.

 

 

Za uresničitev navedenih ciljev bodo pomembne zakonska podpora, večja ekološka osveščenost, ustrezno razmeščanje dejavnosti v prostoru, podprto s celovitimi presojami vplivov novih posegov na okolje, in upoštevanje načela "povzročitelj plača".

 

 

V občini je zrak minimalno onesnažen: v naseljih II. stopnje in v odprtem prostoru I. stopnje onesnaženosti. S primernimi ukrepi bomo preprečevali slabšanje stanja na področju onesnaženosti zraka. Ob načrtovanju rekonstrukcij in novogradenj prometnega omrežja bomo presodili tudi vplive teh posegov na zrak in izvedli ukrepe za omilitev teh vplivov.

 

 

Onesnaženost vode reke Pesnice uvršča to reko v skupino vodotokov z onesnaženostjo pod sprejemljivo mejo (I., I.–II., II. kakovostni razred vode). Za potrebe varstva vodotokov in virov pitne vode v občini bo potrebno:

 

 

– graditi kanalizacijo in čistilne naprave,

 

 

– preiti na način kmetovanja, ki upošteva rabo ekološko primernejših gnojil in zaščitnih sredstev,

 

 

– zmanjšati tveganje z ustrezno izvedbo gospodarskih in drugih objektov ter transportnih poti,

 

 

– vzpostaviti kataster posebnih odpadkov in nevarnih snovi,

 

 

– izvesti druge ukrepe, ki izhajajo iz izdelanega katastra onesnaževalcev vod v občini (recikliranje vode, uporabljene v proizvodnji, ločevanje sistemov tehnološke in sanitarne vode).

 

 

Ravnanje z odpadki bo obsegalo dokončanje uvedbe sistema ločenega zbiranja odpadkov in ureditve rednega odvoza odpadkov na celotnem območju občine, nadalje vračanje koristnih odpadkov v reprodukcijski krog in kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov. V okviru medobčinskega projekta bomo sodelovali pri nadaljevanju aktivnosti za določitev lokacije regijskega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki in njegovo izgradnjo. Nelegalna odlagališča odpadkov v občini bodo evidentirana in sanirana, nastajanje novih pa bo preprečeno z inšpekcijskim nadzorom. Za tiste posebne odpadke. ki jih kungoška podjetja ne bodo odlagala na odlagališču v Metavi v Občini Maribor, bomo opredelili celovit način ravnanja.

 

 

Hrupnost bomo preprečevali in postopno zmanjševali z upoštevanjem meril v zvezi s hrupnostjo in protihrupnih ukrepov v vseh fazah prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja, nadalje zlasti pri prometnih ureditvah, pri projektiranju, izboru gradbenih materialov in izvedbi objektov. Kataster hrupa bo poleg republiških in občinskih predpisov o varstvu pred hrupom uporabljen kot osnova pri določanju stopnje varstva pred hrupom oziroma protihrupnih ukrepov za stanovanjska, centralna, proizvodna in druga območja ter za načrtovanje in izvedbo prometnic.

 

 

Za ugotavljanje in zmanjševanje onesnaženosti tal bo potrebno vzpostaviti sistem meritev, preprečevati nevarne emisije in izvajati nadzor nad rabo kemičnih snovi v kmetijstvu.

 

 

Na karti št. 6 "Zasnova sanacij in rudnin" je prikazana sanacija naravnih virov.

 

 

3.8. POSELITEV

 

 

Zasnova poselitve teži k ohranjanju obstoječe poseljenosti ter usmerjanju gradnje predvsem v občinsko središče in v ureditvena območja pomembnejših in lokalnih središč. V teh naseljih bomo zagotovili stavbna zemljišča in ustrezno komunalno opremo ter spodbujali lociranje oskrbnih in storitvenih dejavnosti, ki bodo služile tudi širšemu zaledju.

 

 

Pri razvoju poselitve bo med drugim upoštevano načelo optimalne izrabe že zgrajenih kapacitet energetske in komunalne infrastrukture, zato bomo novogradnje usmerjali na še prosta zemljišča v naseljih, širitve naselij pa izvajali v največji možni meri na območja neintenzivne kmetijske rabe v skladu s strokovno utemeljenimi potrebami.

 

 

Ker je pretežni del občine demografsko ogrožen, bomo zaradi potrebe po ohranitvi prebivalstva omogočali gradnjo v zaselkih, že načeta in pretežno komunalno opremljena območja pa v večji meri namenjali tvorbi novih ureditvenih območij za poselitev.

 

 

Ohranjali bomo razpršeno poselitev, ki omogoča izrabo prirodnih danosti za kmetijstvo, gozdarstvo in spremljajoče dejavnosti, z novogradnjami pa ne bomo spreminjali značilnega pokrajinskega vzorca. V urejanje podeželja bodo s primerno namembnostjo vključeni kulturni in zgodovinski spomeniki ter naravne znamenitosti.

 

 

S podrobnejšimi prostorskimi akti, ki bodo sledili prostorskemu planu, bomo določili pogoje in merila za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij in za ves ostali prostor, kjer bo dan poseben poudarek razvojnim prostorskim možnostim kmetij.

 

 

3.8.1. Funkcije naselij v omrežju naselij

 

 

Omrežje naselij v občini izhaja iz osnovnega koncepta sistema poselitve, ki predvideva policentrični razvoj urbanih središč in približno enakomeren komunalni razvoj na celotnem območju občine.

 

 

Naselje Zg. Kungota je opredeljeno kot središče občinskega pomena. Svojo tovrstno vlogo bo okrepilo z izpopolnjevanjem in širjenjem vseh potrebnih dejavnosti.

 

 

Pomembnejši lokalni središči v občini sta Svečina in Gradiška.

 

 

Status lokalnega središča imajo naselja Morski jarek in Jurij. Ta naselja imajo nekatere osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti za potrebe lokalnega prebivalstva.

 

 

V naseljih, kjer današnji obseg oskrbnih in storitvenih dejavnosti ne dosega potrebnega nivoja glede na plansko funkcijo naselja v omrežju naselij, bomo z ustrezno politiko opremljanja stavbnih zemljišč ter drugimi lokacijskimi možnostmi spodbujali dopolnitev teh dejavnosti.

 

 

V ostalih naseljih ne bomo vzpodbujali razvoja oskrbnih, storitvenih in proizvodnih dejavnosti, ki bi presegale zgolj lokalni nivo, in sicer z namenom, da se ohrani značilnost podeželskih krajev.

 

 

Zaradi dosežene stopnje koncentracije posameznih stavbnih zemljišč na območju razpršene gradnje ter velikega interesa po njihovi zaokrožitvi opredeljujemo dve novi območji za poselitev v k.o. Gradiška, in sicer severovzhodno od ureditvenega območja naselja Gradiška I (Vodušek) in na območju stranske doline ob avtocesti Šentilj – Pesnica (Gradiška III). Obe območji predstavljata sanacijo obstoječe razpršene gradnje s funkcionalnim in morfološkim zgoščevanjem ter zaokroževanjem.

 

 

Omrežje centralnih naselij, njihova vloga v tem omrežju in velikost je prikazana na karti št. 7 "Zasnova poselitve in funkcij naselij". Podatek v tej karti velikosti oziroma številu prebivalcev v posameznem naselju se nanaša na ureditveno območje tega naselja in predstavlja ocenjeno modifikacijo podatka o številu prebivalcev v naselju kot statistični kategoriji (naselje po registru območij teritorialnih enot).

 

 

3.8.2. Ureditvena območja naselij

 

 

Ureditvena območja naselij so prostorske enote, kamor v skladu z zasnovo policentrične poselitve usmerjamo stanovanjsko in drugo gradnjo. Namen prostorskega zaokroževanja naselij je v prvi vrsti omogočanje optimalnih komunalnih in infrastrukturnih ureditev, ustvarjanje ustreznega oskrbnega sistema in ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč.

 

 

Na območju Občine Kungota imajo ureditveno območje naslednja naselja: Zg. Kungota, Svečina, Morski jarek, Jurij ob Pesnici in Gradiška (Gradiška I in Gradiška II). Med t.i. druga ureditvena območja sodijo območje mejnega prehoda Jurij, območje počitniških hiš, proizvodna območja, nekateri zaselki, ki jim namenjamo pomembnejšo poselitveno funkcijo ter dve novi območji za poselitev v k.o. Gradiška (Vodušek in Gradiška III).

 

 

Stavbna zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij so vsa zemljišča razen:

 

 

– zelenih površin (z izjemo tistih, ki so po zakonu zazidana stavbna zemljišča in so objekti na njih zgrajeni s potrebnimi dovoljenji),

 

 

– površin, ki po zakonu niso stavbna zemljišča (vodne površine).

 

 

Stavbna zemljišča izven ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij so območja, na katerih je oziroma bo izvedena kompleksna graditev (infrastrukturni objekti in naprave) in zemljišča razpršene gradnje. Skupna površina stavbnih zemljišč znotraj ureditvenih območij naselij in na območjih razpršene gradnje je po tem planu 3.380 ha.

 

 

Stavbna zemljišča so prikazana v kartografski dokumentaciji k planu. Stavbna zemljišča po tem planu so tudi zemljišča, ki v kartografski dokumentaciji k planu morebiti niso posebej prikazana, pa hkrati na njih stojijo objekti, zgrajeni s predpisanimi dovoljenji oziroma zemljišča, na katerih stojijo objekti, zgrajeni pred letom 1967.

 

 

Zemljišča izven ureditvenih območij za poselitev, na katerih so zgrajeni objekti brez potrebnih dovoljenj, pa jih ta plan opredeljuje kot stavbna zemljišča, formalno nimajo takega statusa. Taka zemljišča pa lahko dobijo status stavbnega zemljišča. Če se na podlagi preučitve posameznega nedovoljeno zgrajenega posega ugotovi, da je le-ta v skladu z določili tega plana in veljavnega prostorskega izvedbenega akta ter ga je mogoče legalizirati.

 

 

Stavbna zemljišča na območju naselij bomo za potrebe gospodarstva, stanovanjske in druge gradnje v skladu z načelom vnaprejšnega zagotavljanja ponudbe takih zemljišč pravočasno in ustrezno urejali.

 

 

3.8.3. Urbanistična zasnova za naselje Zgornja Kungota

 

 

1. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja

 

 

Naselje Zg. Kungota bomo urbanistično koncipirali tako, da bo mogoče realizirati naslednje osnovne dolgoročne cilje:

 

 

– naselje ima v omrežju naselij vlogo občinskega središča; glede na to ga bomo prednostno razvijali kot oskrbno središče in v njem krepili oskrbno in storitveno funkcijo,

 

 

– rast in razvoj naselja bomo usklajevali z interesi varstva dobrin splošnega pomena,

 

 

– tloris naselja, ki ga bomo zasledovali z urbanistično zasnovo, mora biti podrejen interesom in potrebam človeka ter istočasno tudi funkcionalen, human in estetski,

 

 

– v naselju bomo postopoma dopolnjevali infrastrukturna omrežja, objekte in naprave ter zlasti stremeli za čimprejšnjo sanacijo komunalnih razmer,

 

 

– varovali bomo staro jedro naselja, opredelili zaokrožene funkcionalne enote glede na pretežno namembnost ter spoštovali primerne oblikovalske pogoje za novogradnje in rekonstrukcije, da bi tako ohranili identiteto naselja in tipiko objektov,

 

 

– skrbeli bomo, da z lociranjem novih dejavnosti v naselje ne bomo poslabšali danes relativno ugodnih ekoloških razmer; prizadevali si bomo za njihovo izboljšanje.

 

 

2. Usmeritve za razvoj dejavnosti v ureditvenem območju naselja ter namenska raba prostora

 

 

Današnja celotna površina naselja je namensko razdeljena na naslednje enote:

 

 

– stanovanjsko območje 23,8 ha ali 50%,

 

 

– centralne dejavnosti 8,1 ha ali 17%,

 

 

– površine za obrt 4,4 ha ali 9%,

 

 

– površine za komunalne dejavnosti 1,7 ha ali 4%,

 

 

– površine za šport in rekreacijo 3,6 ha ali 8%,

 

 

– zelene površine 5,7 ha ali 12%;

 

 

Skupaj: 47,3 ha ali 100%.

 

 

Na podlagi analize stanja v naselju bomo upoštevali naslednje usmeritve za razvoj posameznih dejavnosti:

 

 

2.1. Stanovanjska gradnja

 

 

V naselje bomo usmerjali pretežno individualno prostostoječo stanovanjsko gradnjo. V manjšem obsegu jo bomo realizirali na še prostih gradbenih parcelah za ta namen v severnem delu naselja na zahodni strani regionalne ceste, ki vodi na Plač, delno tudi v obliki zapolnitve posamičnih plomb v obstoječem stanovanjskem delu naselja vzhodno in južno od regionalne ceste, ki vodi proti Juriju.

 

 

Večino stanovanjske gradnje bomo realizirali na novih površinah, za katere širimo ureditveno območje naselja, in sicer:

 

 

– vzhodno od osnovne šole ob lokalni cesti, ki vodi v Občino Šentilj;

 

 

– vzhodno od regionalne ceste, ki vodi iz Maribora v Zg. Kungoto na južnem vstopu v naselje;

 

 

– južno od regionalne ceste, ki vodi iz Zg. Kungote proti Juriju, do reke Pesnice.

 

 

Z usmerjanjem gradnje moramo doseči še vedno human in estetski videz naselja, istočasno pa tudi racionalno izrabo prostora.

 

 

Stanovanjsko gradnjo bomo organizirali tako, da bo v povprečju dosežena gostota poselitve med 50 in 60 prebivalci na hektar.

 

 

2.2. Centralne (oskrbne in storitvene) dejavnosti

 

 

Družbene in oskrbne dejavnosti koncentriramo v osrednjem delu naselja ob križišču obeh regionalnih cest v centralni coni. Te dejavnosti bomo realizirali tudi v pritličnih etažah večnamenskih objektov, v katerih bodo v nadstropjih stanovanja.

 

 

Kapacitete šole, vrtca, občinske uprave, gostinskih objektov in zdravstva zadoščajo za pokrivanje potreb prebivalcev, ki bi zasedli prostorske kapacitete naselja, dopolniti pa bo potrebno zmogljivosti osnovne preskrbe ter zagotoviti prostor za blagovnico, javne službe in kulturo. Te dejavnosti bomo prvenstveno usmerili v območje zahodno od ceste na Plač med križiščem in predvidenim območjem kompleksne stanovanjske gradnje.

 

 

Storitvene dejavnosti se bodo pojavljale razpršeno po celotnem naselju.

 

 

2.3. Razvoj proizvodnih dejavnosti

 

 

Naselje samo ne more zagotoviti zadostnega števila delovnih mest za svoje prebivalce, zato se bo velik delež delovno sposobnih prebivalcev še naprej vozil na delo izven kraja bivanja, določeno število delovnih mest pa bomo dosegli tudi z realizacijo območja proizvodnih dejavnosti (vključno z obrtjo) v naselju.

 

 

Na južnem vstopu v naselje se na zahodni strani regionalne ceste ob bencinski črpalki in avtopralnici z obstoječo dejavnostjo že nahaja zametek območja za proizvodne dejavnosti, a je prostorsko omejen. Zato bomo območje naselja za ta namen razširili proti jugu in ga zaključili z območjem za centralno čistilno napravo naselja.

 

 

Za proizvodno obrt opredeljena cona na severni strani regionalne ceste proti Juriju na površini približno 4 ha ni zaživela v pričakovani intenziteti kljub temu, da je v to cono mogoče locirati tudi manjše industrijske obrate. Realiziran je njen manjši del, v katerega je lociran center za zbiranje kosovnih odpadkov (reciklažno dvorišče). V kolikor tudi v bližnji prihodnosti za opredeljeno cono ne bo izkazanega poslovnega interesa, bo treba razmisliti o redefiniranju njene vsebine ali jo vrniti v primarno rabo.

 

 

2.4. Površine za šport in rekreacijo ter zelene površine

 

 

Športu namenjamo območje obstoječih tenis igrišč in hale za tenis v južnem delu naselja zahodno od regionalne ceste Maribor–Zg. Kungota. To območje bomo razširili proti severu do obstoječe stanovanjske pozidave. Športu so namenjene tudi površine igrišč ob osnovni šoli. športu in rekreaciji ter različnim prireditvam pa tudi površine zahodno od regionalne ceste proti Plaču med cono centralnih dejavnosti in stanovanjskim območjem.

 

 

Zelene in rekreacijske površine razmeščamo na več točkah:

 

 

– športno igrišče južno od osnovne šole in proste zelene površine na njeni severni strani,

 

 

– športno-rekreacijska cona s trim stezo in igrišči med centralno cono na vzhodu, vrtcem in pokopališčem na jugu in predvideno stanovanjsko zazidavo na severu,

 

 

– proste zelene površine na zahodnem robu naselja severno od cerkve ter kot povezava naselja z obrtno cono,

 

 

– zelenice ob prostostoječih objektih,

 

 

– drevoredi ob vseh glavnih prometnicah v naselju.

 

 

Z zelenjem pokrivamo normativne potrebe prebivalcev in dopolnjujemo likovno percepcijo naselja.

 

 

Zelene in rekreacijske površine bomo urejali kot oblikovalski in likovni element naselja. Z načrtovanjem teh površin pokrivamo potrebe prebivalcev po teh površinah, vnašamo več oblikovanja in oživljanja naselja, predvsem pa želimo preseči zgolj funkcionalistično normativiko na tem področju.

 

 

Poleg zelenih, športnih in rekreacijskih površin, ki jih namensko opredeljujemo v naselju, služijo rekreaciji v naravnem okolju tudi bližnja gričevnata pobočja in gozdovi, vendar tako, da ne ovirajo primarne namembnosti teh površin.

 

 

2.5. Razvoj infrastrukturnih omrežij

 

 

Predvidenim novogradnjam in sanaciji infrastrukturnih razmer v naselju bo sledila tudi gradnja infrastrukturnih omrežij. Cestnoprometno mrežo sestavljajo v skladu s funkcionalno klasifikacijo primarne, sekundarne in terciarne ceste.

 

 

Vodovodno mrežo bomo z ustreznim razvodom priključevali na primarni vodovod iz Maribora ter zgradili prečrpališče in vodohran.

 

 

Prioritetno bomo izgrajevali enotno kanalizacijsko omrežje in ga speljali do predvidene čistilne naprave v skrajnem jugovzhodnem delu naselja zahodno od regionalne ceste Maribor–Zg. Kungota. Poleg vzpostavitve enotne kanalizacijske mreže je prioritetna naloga v naselju zgraditi čistilno napravo in prečiščene odpadne vode odvajati v recipient Reko Pesnico.

 

 

2.6. Druge dejavnosti

 

 

V naselju opredeljujemo še naslednja območja:

 

 

– območje za vzgojo in izobraževanje (območje šole in območje vrtca);

 

 

– območje za opravljanje verskih dejavnosti (območje cerkve in površin ob njej);

 

 

– območje za čiščenje voda (območje čistilne naprave);

 

 

– območje za ravnanje z odpadki (območje reciklažnega dvorišča v coni za proizvodne dejavnosti v smeri Jurija);

 

 

– območje pokopališča.

 

 

Za izboljšanje videza naselja bomo urejali vrtove, zelenice in parkirišča ter skrbeli za javno razsvetljavo.

 

 

3. Ureditev infrastrukture

 

 

3.1. Predlagana prometna ureditev

 

 

Sestavni del urbanistične zasnove Zg. Kungote je tudi funkcionalna klasifikacija cestno-prometne mreže. Po njej so ceste razdeljene na primarne, sekundarne in terciarne.

 

 

Regionalna cesta R II-436 Počehova–Zg. Kungota–Jurij je v območju naselja tudi primarna prometnica. Od nje se odcepi v smeri proti Šentilju kategorizirana lokalna cesta, ki je sekundarna prometnica in je del sekundarne prometne mreže vzhodnega dela naselja. Sekundarna prometnica je tudi regionalna cesta proti Plaču, ki se odcepi v središču naselja. Ostale ceste so terciarne, imajo zbirno funkcijo in se priključujejo na sekundarno, delno pa tudi direktno na primarno cestno prometno mrežo.

 

 

3.2. Kanalizacija

 

 

Zg. Kungota je kljub svoji velikosti in vedno hitrejši rasti zazidave še vedno brez urejenega kanalizacijskega sistema. Kot problem se tu pojavljajo tri vrste vod, in sicer:

 

 

– fekalne in odpadne vode naselja

 

 

– padavinske vode utrjenih in neutrjenih površin

 

 

– zaledne vode, ki jih je potrebno reševati kot hudourniške.

 

 

Za reševanje navedene problematike bo treba zgraditi mešani sistem kanalizacije (meteorne in odpadne vode se odvajajo skupaj); reševanje problematike zalednih vod pa bo potekalo posebej mimo kanalizacijske mreže naselja.

 

 

Nujna je izgradnja čistilne naprave, v katero bodo speljane odpadne vode.

 

 

Zaledne vode bomo reševali deloma v odprtih, deloma pa v zaprtih odvodnih kanalih z direktnim izpustom v Pesnico.

 

 

Na zazidalnih območjih, kjer ni zgrajene kanalizacije, morajo lastniki objektov svojo komunalno odpadno vodo pred odvodnjavanjem neposredno v vode očistiti na komunalni čistilni napravi z ustrezno zmogljivostjo čiščenja.

 

 

Komunalna odpadna voda iz prejšnjega odstavka se lahko zbira v nepretočni greznici v primeru, ko vir onesnaževanja z odvajanjem komunalne odpadne vode ne obremenjuje okolja za več kot 50 PE (PE – populacijski ekvivalent, t.j. enota za obremenjevanje vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči en prebivalec na dan) in sta nepretočna greznica in njeno praznjenje urejena na predpisan način.

 

 

Po izgradnji dovodnega kanala in čistilne naprave je priključitev objektov na javno kanalizacijsko omrežje obvezno, pri čemer naj se zgradi ločen kanalizacijski sistem.

 

 

Fekalne vode bo potrebno voditi v fekalno kanalizacijo, katere se bodo prečiščene v čistilni napravi zlivale v potok Pesnica. Padavinske vode iz parkirnih površin in ceste pa bo potrebno šele po predhodnem čiščenju preko peskolovov in lovilcev olj voditi v najbližje vodotoke.

 

 

Občina je sprejela »Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Kungota« (Uradni list RS, št. 21/01 in sprememba odloka), v katerem so določeni pogoji in načini odvajanja odpadnih ter padavinskih voda v občini.

 

 

Določila citiranega odloka je treba dosledno upoštevati in spoštovati tudi pri nadaljnjem urejanju naselja Zg. Kungota

 

 

3.3. Vodooskrba

 

 

Oskrba naselja z vodo se vrši iz sistema Mariborskega vodovoda. Glavni napajalni cevovod predstavlja vodovodni cevovod PVC ( 225. Nanj je priključena primarna vodovodna mreža.

 

 

Pokritost naselja z vodo je sorazmerno dobra, problem je le v dotrajanih cevovodih, zato prihaja do izgub količine voda v vodovodnem sistemu. Na osnovi »Programa sanacije« se bodo dotrajani cevovodi zamenjevali (predvsem zamenjava PVC cevovodov z litoželeznimi, ter z ustreznimi profili), zamenjalo se bo tudi hidrantno omrežje in dotrajani vodovodni priključki. Največji finančni zalogaj predstavlja sanacija primarnega vodovoda Doljna Počehova–Zg. Kungota.

 

 

Za območje širitve naselja bo potrebno dograditi vodovodno omrežje in ga priključiti na obstoječe. Za načrtovano zazidavo bo potrebno zagotoviti ustrezne količine sanitarne in požarne vode. Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti podtalni, pod prometnimi površinami, tako da so dostopni ob vsakem času.

 

 

Pri celostni obravnavi urejanja območja je potrebno ob novogradnjah vodovodnih cevovodov za področje nove zazidave predvideti tudi rekonstrukcije obstoječega vodovodnega omrežja, predvsem primarnega regionalnega vodovodnega cevovoda PVC DN 225 ob cesti proti oziroma skozi Kungoto. Natančnejši pogoji za izvedbo rekonstrukcij in novogradenj vodovodnih cevovodov bodo podani v soglasjih k posameznim posegom v prostor.

 

 

3.4. Vodnogospodarske ureditve

 

 

Južno in jugovzhodno od naselja teče potok Pesnica, naselje pa prečka njen pritok, t.j. Svečinski potok. Oba potoka popravljata; tako je skoraj polovica naselja ogrožena z visokimi vodami (Q 100).

 

 

Večji del predvidenih zazidalnih območij, to so območja širitve naselja, se nahaja na poplavnem območju 100 letnih voda. Brez izvedbe primarne vodnogospodarske ureditve ne bo mogoče zagotoviti ustrezne protipoplavne varnosti objektov. Zaradi poplavne ogroženosti predvidenih zazidalnih območij je praviloma potrebno načrtovali gradnjo objektov brez kleti. V primeru izvedbe kleti je potrebno poskrbeti za ustrezno poplavno varnost in protipoplavno izvedbo le teh.

 

 

V zvezi s posegi na poplavnem območju je treba upoštevati določila Zakona o vodah (ZV-1; Uradni list RS, št. 67/02).

 

 

V skladu s priporočili Ministrstva za okolje, prostor in energijo bo občina postopno sanirala določene odseke potokov in njihovih pritokov, ki poplavljajo.

 

 

Predvidena je regulacija Pesnice, in sicer od »Grandoška« do »Gokopa«. Še naprej bo potrebno tudi čistiti naplavine in s tem zmanjševati poplavno nevarnost pri večjem deževju.

 

 

3.5. Elektroenergetsko omrežje

 

 

Električno omrežje naselja se sestoji iz:

 

 

– 20 kV daljnovodov srednje napetosti,

 

 

– razdelilne postaje Zg. Kungota 2,

 

 

– transformatorskih postaj (TP) 20/0,5 kV,

 

 

– nizkonapetostnega omrežja in

 

 

– javne razsvetljave.

 

 

Srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je zgrajeno v podzemni in nadzemni izvedbi.

 

 

Po planu izgradnje Elektro Maribor je pravkar v izgradnji transformatorska postaja TP Plintovec 4.

 

 

Napajanje objektov iz bodočega stanovanjskega območja S1 se bo lahko izvedlo iz obstoječe razdelilne postaje (RP) Zg. Kungota.

 

 

Za napajanje objektov iz bodočega stanovanjskega območja S2 bo potrebno zgraditi novo TP in jo vključiti v srednjenapetostno omrežje ter zgraditi nizkonapetostni razvod in priključke do objektov. Srednjenapetostni 20 kV daljnovod, ki prečka zazidalno območje, bo potrebno kablirati.

 

 

Za napajanje objektov iz novih zazidalnih območij C, S3 in I bi bilo potrebno transformatorsko postajo TP Plintovec 4 (danes 250 kV) odstraniti in nadomestiti z novo TP (ca. 1000 kV), vključiti v srednjenapetostno mrežo in zgraditi nizkonapetostno omrežje in priključke. Obstoječi srednjenapetostni 20 kV daljnovod, ki prečka predvideno zazidalno območje, bo potrebno kablirati.

 

 

Za osvetlitev predvidenih objektov, novih parkirnih površin in dovozov do objektov bo potrebno zgraditi javno razsvetljavo pod pogoji upravljalca.

 

 

Napajanje bo izvedeno iz zgoraj omenjenih TP preko nizkonapetostnega kabelskega omrežja. Omrežje javne razsvetljave naj poteka v isti trasi z nizkonapetostnim omrežjem.

 

 

3.6. Telekomunikacijsko in KRS omrežje

 

 

Naselje Zg. Kungota ima telefonsko centralo, na katero so vezani krajevni TK kabli in medkrajevni TK optični kabel, ki poteka od Pesnice do telefonske centrale Zg. Kungota.

 

 

Telefonska centrala LC Zg. Kungota ima še proste kapacitete.

 

 

TK omrežje naselja se sestoji iz primarnih in sekundarnih vodov in priključkov. Večina TK omrežja je zgrajenega v zemeljski izvedbi.

 

 

Telekom ima v dolgoročnem planu izgradnjo medkrajevnega optičnega kabla v smeri Zg. Kungota – Svečina. Kabel bo potekal vzporedno z obstoječim TK krajevnim kablom.

 

 

V bližini planiranih zazidalnih območij potekajo trase TK kablov, zato bo za nove soseske potrebno dograditi TK sekundarno omrežje in ga navezati na obstoječe primarno. Objekti se bodo lahko priključili na TK omrežje pod pogoji upravljalca.

 

 

V naselju je zgrajeno tudi televizijsko omrežje v kabelski izvedbi, katero se pričenja v Sp. Dobrenju.

 

 

Vzporedno s telekomunikacijskim omrežjem se bo širilo tudi televizijsko omrežje.

 

 

Predvidena je izgradnja optičnega televizijskega omrežja iz naselja Zg. Kungota do TP Lipno in KKS TV omrežja od Zg. Kungote do Svečine (ob trasi TK kabla).

 

 

3.7. Ogrevanje objektov

 

 

Ogrevanje objektov v naselju danes je individualno, s tekočimi in trdimi gorivi. Urejeno ogrevanje iz skupne kotlovnice ima le blok v Zg. Kungoti, kjer je energent lahko kurilno olje.

 

 

Tudi ogrevanje predvidenih objektov se bo vršilo iz individualnih ogrevalnih enot. Zaradi preprečevanja onesnaženosti zraka se priporoča ogrevanje bodočih objektov z ekološko primernimi gorivi.

 

 

3.8. Odstranjevanje odpadkov

 

 

Odstranjevanje odpadkov v naselju se vrši v skladu z veljavnim občinskim »Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Kungota« (Uradni list RS, št. 33/96).

 

 

Komunalne odpadke zbirajo občani sami v posodah, ki so locirane na vizualno neizpostavljenih mestih, ki pa morajo biti dostopna vozilom za odvoz smeti.

 

 

V Občini Kungota je pravkar v izgradnji reciklažno dvorišče za potrebe občanov občine, kjer bo možno zbirati večje kosovne odpadke, ki ne sodijo v posode iz rednega sistema odvoza.

 

 

Pri objektih morajo biti odjemna mesta odpadkov urejena na vizualno neizpostavljenih mestih, vendar dostopnih vozilom za odvoz.

 

 

4. Usmeritve za načine urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti

 

 

Načini podrobnejšega urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti so zasnovani na naslednjih izhodiščih:

 

 

– z zazidalnimi načrti urejamo območja, na katera usmerjamo kompleksno stanovanjsko gradnjo, centralne dejavnosti, proizvodne dejavnosti ter čistilno napravo;

 

 

– z ureditvenim načrtom bomo urejali površine za šport in rekreacijo v južnem delu naselja zahodno od regionalne ceste Maribor–Zg. Kungota;

 

 

– z lokacijskimi načrti urejamo kompleksno gradnjo infrastrukture;

 

 

– s prostorskimi ureditvenimi pogoji urejamo območja, ki jih ne urejamo s prostorskimi izvedbenimi načrti.

 

 

3.9. PROMETNO OMREŽJE

 

 

Osnovni cilj razvoja prometa v občini je izgrajevanje optimalne strukture prometnega omrežja in čimboljša vključenost v državni prometni sistem ter povezovanje le-tega z mednarodnim prometnim sistemom. Razvoj prometa in prometnega omrežja bo usmerjen v raznovrstnost in multifunkcionalnost.

 

 

Na področju cestnega prometa bomo aktivnosti usmerjali v izboljšanje prepustnosti posameznih cestnih smeri in izboljšanje kvalitete cestnega omrežja. Z urejanjem državnega omrežja cestnih povezav na območju občine in drugih (lokalnih) cest bomo prvenstveno zagotavljali kvalitetnejše povezave med pomembnejšim on drugimi naselji v skladu z zasnovo omrežja centralnih naselij. Skrbeli bomo, da bodo odročnejši kraji na zadovoljiv način povezani z urbanimi in zaposlitvenimi središči. Reševali bomo problematiko parkirišč, razvijali javni potniški promet in urejali kolesarske steze, poti ter površine za pešce, višinsko ločene od vozišča.

 

 

Strategija razvoja cestnega omrežja v občini vključuje v prvi vrsti:

 

 

– ureditev navezave Občine Kungota na regionalno središče Maribor preko cestne smeri Kungota-Kamnica,

 

 

– vzpostavitev kontinuirane cestne povezave ob državni meji,

 

 

– preusmeritev prometa na obvozne povezave v naseljih Jurij ob Pesnici in Zg. Kungota.

 

 

Na obstoječi regionalni cesti II. reda Počehova–Zg. Kungota–Jurij in regionalni cesti III. reda Zgornja Kungota–Plač bo izvedena rekonstrukcija v smislu razširitve vozišča in ureditve posameznih krivin ter zlasti asfaltiranje odseka od Podigraca do Plača oziroma državne meje z Avstrijo. Hkrati bomo pričeli z aktivnostmi za sočasno izgradnjo potrebnih obvoznih povezav na navedenih regionalnih cestah.

 

 

Izvedli bomo aktivnosti za formiranje ceste, ki bi kontinuirano vodila ob državni meji in omogočala večjo prometno (in s tem tudi turistično) dostopnost manj razvitih in demografsko ogroženih krajev v občini (izdelava strokovne dokumentacije z določitvijo potrebnih rekonstrukcij obstoječih obmejnih cest in novogradenj na posameznih manjkajočih odsekih (npr. na odsekih Kresnica – Ciringa in Špičnik – Jurij).

 

 

Lokalno cestno omrežje v občini bo vzdrževano in posodabljano, pri čemer bo skrb posvečena zlasti asfaltiranju cest, ki še nimajo protiprašnega cestišča, in razširitvi ozkih delov cestišč. Enako velja za ostale krajevne in nekategorizirane ceste. Večja posodobitvena dela bodo izvedena na odseku lokalne ceste na relaciji Kamnica–Rošpoh–Sp. Kungota (variantno bo ta cestna povezava speljana od Rošpoha po novi trasi v smeri proti Zgornji Kungoti).

 

 

Za potrebe kolesarskega prometa in kolesarske rekreacije se bomo vključevali v kolesarske povezave v sosednjih občinah in urejali lokalne poti za kolesarje. Navezali jih bomo tudi na obstoječi sistem kolesarskih poti v Avstriji.

 

 

Preko območja občine potekajo zračne poti, celotno območje občine pa se nahaja v »nadzorovani coni CTR« letališča Maribor, »terminalni kontrolni coni – Maribor TMA« in »kontrolni coni CTA – Mura 1«.

 

 

Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati, da se za ovire za zračni promet štejejo:

 

 

– med ovire v coni letališča se štejejo objekti, instalacije, naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste, kanale ipd.;

 

 

– za ovire zunaj cone letališča štejejo:

 

 

– v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča: objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 m ali višje kot 30 m, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke letališča;

 

 

– izven kroga s polmerom 10 km od referenčne točke letališča: objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m;

 

 

– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m;

 

 

– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.

 

 

Zato je potrebno pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, za take objekte predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave RS za civilno letalstvo.

 

 

Zasnova cestnega omrežja je prikazana na karti št. 7 »Zasnova prometnega omrežja«.

 

 

3.10. ZVEZE

 

 

3.10.1. Telekomunikacijsko in poštno prometno omrežje

 

 

Področje zvez bo sledilo sodobnim tehnično tehnološkim in organizacijskim tokovom. PTT zmogljivosti bodo razširjene in modernizirane.

 

 

Na področju telefonskega prometa bo v sklopu izgradnje slovenskega optičnega križa zgrajen optični meddržavni kabel Avstrija – Šentilj – Maribor ter kot odcep od njega medkrajevni optični kabel do Zg. Kungote.

 

 

Nadzemno kabelsko omrežje na območju občine bo grajen v omejenem obsegu, nadzemne komunikacijske linije z golimi vodniki pa bodo v celoti opuščene in odstranjene. Razširjen bo naročniško telefonsko omrežje in skladno s tem povečana zmogljivost telefonskih central s ciljem zagotovitve ca. 30 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev. Novo telefonsko omrežje bo načrtovano in izvedeno v skupnih trasah z obstoječim telefonskim omrežjem in s CATV omrežjem.

 

 

Telekomunikacijska podjetja bodo zgradila javno omrežje za prenos podatkov ter telefonsko in telegrafsko omrežje z možnostjo povezovanja medsebojno oddaljenih računalniških enot.

 

 

Kot determinanta prostorskega urejanja se s planom varujejo obstoječi linkovski koridrji.

 

 

Na območju občine bo zagotovljeno racionalno mobilno telekomunikacijsko omrežje. Sestavljajo ga posamezni objekti in naprave mobilne telefonije, ki z vso pripadajočo komunalno infrastrukturo predstavljajo objekte državnega pomena.

 

 

Pri umeščanju objektov mobilne telefonije v prostor občine Kungota bodo upoštevane naslednje usmeritve:

 

 

– objekti in naprave mobilne telefonije bodo usmerjani na lokacije, kjer bodo vplivi na zdravlje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino minimizirani;

 

 

– objekti in naprave mobilne telefonije bodo usmerjani na območja obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav oziroma na manj kvalitetna kmetijska zemljišča, če je to mogoče, v naseljih pa na območja, namenjena industrijski in poslovni dejavnosti;

 

 

– objektov in naprav mobilne telefonije ne bomo locirali v območja predvidenih naravnih vrednot ali na ekološko pomembna območja, razen v izjemnih, posebej utemeljenih primerih in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo navedeni status;

 

 

– objektov in naprav mobilne telefonije ne bomo locirali v območja kulturne dediščine, razen v izjemnih, posebej utemeljenih primerih in po postopkih, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine;

 

 

– oblikovanje objektov mobilne telefonije mora biti čimbolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora.

 

 

Zasnova telekomunikacijskega in poštno prometnega omrežja je prikazana na karti št. 12.

 

 

3.10.2. RTV omrežje

 

 

Upravljalec kabelsko razdelilnega sistema (KRS) v naselju Zgornja Kungota bo ta sistem širil glede na potebe prebivalcev. Glede na tehnične možnosti bo razširjen obseg razpoložljivih radijskih in televizijskih programov na njih. Na kabelsko omrežje bodo znotraj območja, ki ga omrežje pokriva, glede na interes naročnikov priključeni novi objekti. KRS Zgornja Kungota bo razširjen v smeri proti Vajsovi grabi in Plintovcu, perspektivno pa tudi proti Svečini. Za potrebe predvajanja lokalnega TV programa bodo v Zgornji Kungoti uredili studio, prav tako pa pripravili strokovno podlago za morebitno vzpostavitev linkovske povezave s KRS Maribor.

 

 

Po potrebi bo v občini vzpostavljena javna ali privatna lokalna radijska postaja.

 

 

3.11. ENERGETSKO OMREŽJE

 

 

Energetska preskrba Občine Kungota bo tudi v prihodnje temeljila na elektroenergetskem in komplementarnem (premog, naftni derivati, ostalo) energetskem sistemu. Te sisteme bomo obravnavali kot celoto in uravnotežili njihov medsebojno pogojeni razvoj. Posebna pozornost bo posvečena ekološkim vidikom uporabe tega ali onega energenta, racionalizaciji porabe energije (zlasti pri velikih in množičnih porabnikih energije) in uvajanju alternativnih virov energije. Izgradnjo stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov bomo spremljali s hkratno izgradnjo energetskega omrežja.

 

 

3.11.1. Elektroenergetsko omrežje

 

 

Na območju občine so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti:

 

 

– srednjenapetostno omrežje 20 kV;

 

 

– transformatorske postaje (TP) 20/0,4 kV;

 

 

– pripadajoče nizkonapetostno omrežje.

 

 

Razvoj elektroenergetskega omrežja na območju občine bo usmerjen v dograjevanje in obnavljanje obstoječih kapacitet. Poskrbljeno bo za večjo razvejanost električnega omrežja in zagotavljanje enakih napetostnih razmer na celem območju občine.

 

 

Do leta 2001 je načrtovana izgradnja naslednjih elektroenergetskih objektov in vodov:

 

 

– 5 novih TP 20/0,4 kV z 20 kV priključnimi daljnovodi oziroma kablovodi in pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem;

 

 

– nov povezovalni 20 kV srednjenapetostni vod.

 

 

V odprtem prostoru bodo grajeni srednje in nizkonapetostni vodi večinoma v nadzemni izvedbi, v podzemni oziroma kabelski izvedbi pa v strnjenih urbanih območjih. Planiranje novih transformatorskih postaj in pripadajočega omrežja bo odvisno od povečanja obremenitev, izvedeno pa bo tudi tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe omrežje.

 

 

Nove TP bo mogoče graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno zagotoviti izpolnjevanje zahtev v zvezi z elektromagnetnim sevanjem in hrupom.

 

 

Za potrebe večjih obrtnih delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo treba možnost napajanja z električno energijo posebej proučiti in preveriti ter opredeliti ustrezno rešitev.

 

 

Elektroenergetsko omrežje je prikazano na karti št. 9 "Zasnova energetskega omrežja".

 

 

3.11.2. Plinovodno omrežje

 

 

V Občini Kungota zaenkrat zaradi premajhne ekonomske upravičenosti ni predvidena izgradnja omrežja za zemeljski plin. Možna pa je izgradnja sistemov za individualno ogrevanje na utekočinjeni naftni plin preko vgrajenega hišnega kontejnerja (za posamično zgradbo ali več teh).

 

 

3.11.3. Daljinsko ogrevanje

 

 

V Občini Kungota ni sistemov daljinske preskrbe s toplotno energijo.

 

 

3.12. OSKRBA Z VODO IN RAVNANJE Z ODPLAKAMI

 

 

3.12.1. Oskrba z vodo

 

 

Na področju vodooskrbe, ki je eno od problemsko najbolj peročih v občini, je osnovna usmeritev zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne in tehnološke vode na celotnem območju občine. Območja, kjer vodooskrba ni urejena, in naselja, v katerih je predviden intenzivneši razvoj, bomo prednostno opremljali z novim vodovodnim omrežjem.

 

 

Strategija razvoja oskrbe z vodo je zastavljena v naslednjih smereh:

 

 

– zmanjšati visoke izgube v vodovodnem sistemu (z rekonstrukcijo in zamenjavo nekvalitetnih delov omrežja),

 

 

– sodelovati pri izgradnji novih črpalnih in vodohranbenih kapacitet za napajanje sistema Mariborskega vodovoda (t.j. sodelovati pri izvajanju programa optimalne izrabe vodooskrbnega sistema in programa zagotavljanja vodnih virov za sistem mariborskega vodovoda),

 

 

– sodelovati pri izvajanju aktivnosti za izrabo potencialnih vodnih virov (podtalnica na Selniški dobravi v Občini Ruše, pohorski potoki, čiščenje in predelava vode reke Drave) in za regijsko povezovanje vodovodnih sistemov v podravskih občinah.

 

 

Poleg naštetega bo Občina Kungota sodelovala pri izvajanju programa širitve vodooskrbnega sistema Mariborskega vodovoda (in v okviru tega pri izvajanju programa oskrbe manj razvitih, vododeficitarnih, in demografsko ogroženih območij). Vključila se bo tudi v izdelavo in spremljanje izvajanja dolgoročnega razvojnega programa vodooskrbe (opredelitev vodnih virov za srednjeročno in dolgoročno obdobje ob upoštevanju demografskih in urbanističnih izhodišč).

 

 

Izgradnja novih cevovodov, distribucijskega omrežja, vodohranov, prečrpalnic in razbremenilnikov bo potekala predvsem na vodovodno deficitarnih predelih občine in skladno z novo stanovanjsko, infrastrukturno in gospodarsko gradnjo (ter v soodvisnosti od povečanja razpoložljivih črpalnih kapacitet v sosednjih občinah).

 

 

Rekonstruirati bo potrebno nekatere lokalno zgrajene vodovode (Jurij). Izvedli bomo nujno potrebne ukrepe zlasti za zmanjšanje izgub vode iz omrežja (zamenjava dotrajanih vodov in priključkov), nadalje za varčevanje s pitno vodo, za vzdrževanje hidrantne mreže za potrebe požarne varnosti in za modernizacijo vodovodnega sistema.

 

 

Usmeritev za podjetja je zmanjšanje uporabe pitne vode za tehnološke namene, uporaba lastnih vodnih virov in manj kvalitetnih vod za tehnološke namene ter čiščenje in recikliranje uporabljene vode.

 

 

Izgradnja vodovodnih objektov, vodov in naprav, ki niso opredeljeni v tem planskem dokumentu, je predmet sektorskega plana za področje oskrbe z vodo.

 

 

Obstoječe in predvideno vodovodno omrežje je prikazano na karti št. 2 "Zasnova oskrbe z vodo".

 

 

3.12.2. Ravnanje z odplakami

 

 

Osnovne naloge na tem področju bodo odvodnja in čiščenje odpadnih voda zaradi zaščite okolja (zlasti površinskih vodotokov in podtalnice) in zagotovitev komunalnega standarda ter sanitarno higienske varnosti občanov. Prioritetna bo izgradnja kanalizacije na že urbaniziranih območjih.

 

 

Zastavljeni cilji tega komunalnega območja so:

 

 

– zaokrožitev kanalizacijaskih omrežij z dogradnjo primarnih zbiralnikov, čiščenjem odpadnih voda v čistilnih napravah in povezavo le-teh z zmogljivimi odvodniki (odprava zaostanka pri gradnji primarnih zbiralnikov in čistilnih naprav),

 

 

– kanaliziranje že urbaniziranih in kanalizacijsko deficitarnih predelov v večjih naseljih in gradnja sistemov lokalnih kanalizacijskih vej na podeželskem prostoru,

 

 

– spremljanje izgradnje novih stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov z izgradnjo kanalizacijskega omrežja,

 

 

– odvodnja odpadnih voda industrijskih in drugih onesnaževalcev z javnim kanalizacijskim sistemom le pod pogojem, da le-ti izvedejo prečiščenje svojih odpadnih voda.

 

 

Zlasti za zaščito voda reke Pesnice je potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda na skupnih čistilnih napravah v naseljih Zgornja Kungota in Svečina. V teh naseljih bo potekala (nadaljnja) gradnja primarnih in sekundarnih zbiralnikov. Čistilne naprave bodo po potrebi zgrajene še v drugih naseljih in večjih podjetjih. V ta namen so zlasti za podeželski prostor primerne majhne čistilne naprave v obliki tipskih izvedb bioloških čistilnih naprav, nadalje sanitarna močvirja in tudi postaja za prevzem in obdelavo muljev iz greznic in iz mehanskih čistilnih naprav (taka postaja bi bila v sklopu ene od večjih čistilnih naprav in bi služila širšemu zbirnemu področju).

 

 

Na karti št. 10 "Zasnova ravnanja z odplakami" je opredeljeno omrežje sedanjih in predvidenih primarnih zbiralnikov in čistilnih naprav.

 

 

4. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE

 

 

Na vseh področjih urejanja prostora bomo sprejemali takšne ukrepe, ki bodo vodili k uresničevanju zastavljenih ciljev glede urejanja prostora. Merila, načela in pogoje za urejanje posameznih območij bomo natančneje določili v posameznih prostorskih izvedbenih aktih. Za ureditveno območje občinskega središča naselja Zgornja Kungota so ta merila, načela in pogoji določeni v urbanistični zasnovi, ki je osnova za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov za posamezna območja v tem naselju.

 

 

4.1. USMERITVE GLEDE NAČINOV UREJANJA PROSTORA S PROSTORSKIMI IZVEDBENIMI AKTI (PIA)

 

 

Akti za urejanje prostora, prikazani v karti št. 11 "Zasnova načinov urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti", bodo omogočili racionalno izrabo prostora in učinkovito realizacijo investicijskih pobud. V njih bo podrobneje določeno, na kakšen način naj bodo izvedeni načrtovani posegi v prostor.

 

 

Za občinsko središče Zg. Kungota so prikazi načina urejanja območij opredeljeni v urbanistični zasnovi za to naselje. Za območja kompleksne graditve, kamor sodijo nova poselitvena območja Vodušek in Gradiška III, območje za bivanje, rehabilitacijo, počitek in turizem (Sonček) ter deli naselij Gradiška I in Gradiška II, bodo izdelani zazidalni načrti. Ostala naselja in odprti prostor bomo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji. Pomembnejše posege na področju infrastrukture bomo urejali z lokacijskimi načrti.

 

 

Za zahtevnejše posege na območjih, ki jih urejamo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, bodo pred izvedbo posegov pripravljene ustrezne strokovne podlage ali prostorski izvedbeni načrti. Kjer bo mogoče, bo pri izdelavi novih prostorskih izvedbenih aktov upoštevana že izdelana urbanistična dokumentacija iz prejšnjih let.

 

 

4.2. MERILA ZA UGOTAVLJANJE ODSTOPANJ OD SPREJETEGA DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA, KI NAREKUJEJO SPREMEMBO PLANA

 

 

Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana občine bodo spremenjene v primerih, ko bomo na podlagi javno utemeljene potrebe odstopali od sprejetih obveznih izhodišč, naštetih v poglavju 5. Vse druge spremembe bodo utemeljene s programskimi zasnovami, prostorskimi izvedbenimi akti in sektorskimi razvojnimi programi ter projekti.

 

 

4.3. PROGRAM DODATNIH RAZISKAV, ANALIZ IN ŠTUDIJ

 

 

Za konkretizacijo planskih zasnov in uresničevanje dolgoročnega in srednjeročnega plana občine bomo izdelali naslednje raziskave in analize:

 

 

– izdelava strokovne podlage za opredelitev območij za pridobivanje gramoza v občini,

 

 

– izdelava katastra odpadkov in ažuriranje katastra posebnih odpadkov,

 

 

– izdelava katastra nelegalnih odlagališč odpadkov in gramoznic,

 

 

– izdelava katastra cistern nevarnih in lahkovnetljivih snovi,

 

 

– izdelava katastra hrupa,

 

 

– izdelava strokovnih podlag za območja za turizem in rekreacijo,

 

 

– izdelava programa razširitve cestišč na nekaterih odsekih lokalnega cestnega omrežja v občini,

 

 

– proučitev potreb in prostorskih možnosti lociranja bencinskih črpalk na območju občine,

 

 

– izdelava strokovne študije o možnostih za plinifikacijo naselja Zg. Kungota,

 

 

– izdelava strokovne podlage za vzpostavitev linkovskih povezav med KRS v Zg. Kungoti in KRS Mariboru.

 

 

4.4. NALOGE, KI JIH OBČINA KUNGOTA IZVAJA SKUPAJ Z DRUGIMI OBČINAMI V ŠIRŠEM PROSTORU REGIJE ZA SKLADNEJŠI PROSTORDKI RAZVOJ

 

 

Občina Kungota bo skupaj s sosednjimi občinami izvajala naloge na naslednjih področjih:

 

 

– z Občino Maribor: kmetijstvo (agrarne operacije), gozdarstvo, vodni viri (Dravsko polje, Drava), oskrba z vodo (regijsko vodovodno omrežje), rekreacija v naravnem okolju, promet (nekatere lokalne ceste), zveze in elektroenergetsko omrežje;

 

 

– z občinami v Podravski regiji: vodni viri, oskrba z vodo (regijsko vodovodno omrežje), sanacija naravnih virov (regijski center za ravnanje z odpadki) in promet.

 

 

5. SESTAVINE PROSTORSKEGA PLANA REPUBLIKE SLOVENIJE, KI SO OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE KUNGOTA, TER PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE KUNGOTA, KI SO OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNEGA PLANA, SEKTORSKIH PLANOV IN RAZVOJNIH PROGRAMOV

 

 

Obvezna izhodišča so povzeta po prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije. Dodatno so opredeljena še obvezna izhodišča dolgoročnega in srednjeročnega plana občine.

 

 

 

Področje

Obvezno izhodišče prostorskih sestavin dolgoročnega plana republike

Dodatno obvezno  izhodišče dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Kungota

 

 

Kmetijska  zemljišča

- I. območje kmetijskih zemljišč (najboljša kmetijska zemljišča)

 

 

 

Vodni viri

 

- drugi izvir

 

 

Ohranjanje narave

- naravni spomenik Grušena – jesena 

 

 

 

Poselitev  

- določila za usmerjanje poselitve

- središče občinskega pomena,

- pomembnejše lokalno   središče,

- ureditvena območja     naselij

- druga ureditvena območja za poselitev

 

 

Cestno omrežje

- zasnova omrežja   regionalnih cest

- zasnova omrežja  lokalnih cest  

 

 

Energetsko omrežje

 

- zasnova objektov in daljnovodov 20 kV  

 

 

Ravnanje z odplakami

 

- zasnova razmestitve   čistilnih naprav z  zmogljivostjo pod 10.000 E

 

 

Vode   

– načela in usmeritve za urejanje in varovanje vodnega sistema

 

 

 

 

6. KARTOGRAFSKI DEL DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE

 

 

sestavljajo tematske karte, na katerih je grafično predstavljena vsebina plana. Navedbe v tekstualnem delu in grafični prikazi se dopolnjujejo.

 

 

I. Kartografski del plana sestavljajo:

 

 

A) Karte v merilu 1:25.000

 

 

1. Zasnova namenske rabe prostora

 

 

2. Zasnova oskrbe z vodo

 

 

3. Zasnova vodnogospodarskih ureditev in agrarnih operacij

 

 

4. Zasnova ohranjanja narave

 

 

5. Zasnova varstva kulturne dediščine

 

 

6. Zasnova sanacij in rudnin

 

 

7. Zasnova poselitve in funkcij naselij

 

 

8. Zasnova prometnega omrežja

 

 

9. Zasnova energetskega omrežja

 

 

10. Zasnova ravnanja z odplakami

 

 

11. Zasnova načinov urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti

 

 

12. Zasnova telekomunikacijskega in poštno prometnega omrežja.

 

 

B) Karte v merilu 1:5.000 za urbanistično zasnovo za naselje Zgornja Kungota.

 

 

II. Kartografska dokumentacija k planu na digitalnem katastrskem načrtu, izrisana v merilu 1: 5000.

 

 

Kartografska dokumentacija k planu je predstavljena na digitalnem katastrskem načrtu in je izdelana v skladu s Pravilnikom o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki (Uradni list RS, št. 20/03). Prikazuje opredelitve glede namenske rabe prostora ter območij varovanj in omejitev na območju občine.

 

 

3. člen

 

 

Določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Kungota (Uradni list RS, št. 89/03) se smiselno uporabljajo za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Občine Kungota, izvedene v letu 2003.

 

 

Na območjih, kjer je s tem odlokom predvidena širitev območij za poselitev s kompleksno graditvijo in prenovo ter so zanje predvideni prostorski izvedbeni načrti, se do sprejetja prostorskih izvedbenih načrtov smiselno uporabljajo določbe 11. člena zgoraj navedenega odloka o prostorskih ureditvenih pogojih.

 

 

4. člen

 

 

Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Kungota so na vpogled v prostorih Občine Kungota.

 

 

5. člen

 

 

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

Št. 30003/24-2002

 

 

Zgornja Kungota, dne 19. julija 2004.

 

 

Župan

Občine Kungota

Jožef Karner, inž. gr. l. r.

 

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor