Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2
 

Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 27/08, 76/08 in 100/08) in 16. člena Statuta Občine Bled – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 119/03, 84/06) je Občinski svet Občine Bled na 19. redni seji dne 7. julija 2009 sprejel Poslovnik Občinskega sveta Občine Bled, ki obsega:

 

– Poslovnik Občinskega sveta Občine Bled – UPB (Uradni list RS, št. 41/05),

 

– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Bled, sprejete na 19. redni seji, dne 7. 7. 2009.

 

POSLOVNIK

 

Občinskega sveta Občine Bled (uradno prečiščeno besedilo)

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

 

Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani).

 

2. člen

 

Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.

 

3. člen

 

Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.

 

4. člen

 

(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.

 

(2) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna skrivnost.

 

(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.

 

5. člen

 

(1) Svet dela na rednih, izrednih in dopisnih sejah.

 

(2) Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto.

 

6. člen

 

Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa.

 

7. člen

(1) Svet uporablja pečat žig občine, ki je določen s statutom občine, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa občinski svet.

 

(2) Svet uporablja pečat žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.

 

(3) Pečat žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.

 

(4) Pečat žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave (v nadaljnjem besedilu: direktor uprave) ali delavec, ki ga za to pooblasti.

 

II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA

 

8. člen

 

(1) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.

 

(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje, kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.

 

(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.

(4) Obvezni dnevni red konstitutivne seje je:

·          ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov,

·          poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v občinski svet in volitev župana,

·          imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana,

·          poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov občinskega sveta in mandata župana,

·          poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za svetnike in kandidatov za župana,

·          imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

 

9. člen

(1) Prvo sejo sveta vodi župan. Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. O dnevnem redu konstitutivne seje občinski svet ne razpravlja in ne odloča.

 

(2) Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan, pa o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.

 

(3) Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.

 

(4) Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.

 

10. člen

 

(1) Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.

 

(2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.

 

(3) Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.

 

(4) Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.

 

11. člen

 

(1) Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, ki nadaljuje vodenje seje, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha.

 

(2) S prenehanjem mandata članov občinskega sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.

 

12. člen

 

Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora v roku največ dveh mesecev pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov.

 

III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA

 

1. Splošne določbe

 

13. člen

 

(1) Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.

 

(2) Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.

 

(3) Član občinskega sveta ima pravico:

 

– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti;

 

– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;

 

– sodelovati pri oblikovanju programa dela občinskega sveta in dnevnih redov njegovih sej;

 

– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.

 

(4) Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.

 

(5) Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.

(6) Član občinskega sveta, ki se znajde v nasprotju interesov, se je dolžan takoj izločiti iz obravnave in odločanja v konkretni zadevi. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes člana vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje nalog člana sveta. Zasebni interes člana sveta pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanj, za njegove družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
 

14. člen

 

(1) Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.

 

(2) Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.

 

15. člen

 

(1) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo pravice, ki gredo posameznemu svetniku.

 

(2) Svetniško skupino tvorijo najmanj 3 svetniki, kar izkažejo s podpisanim sporazumom. Občinski svet lahko v proračunu zagotovi sredstva za delovanje svetniških skupin.

 

2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta

 

16. člen

 

(1) Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.

 

(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.

 

(3) Član občinskega sveta ima pravico županu ali direktorju uprave postaviti vprašanje, ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.

 

17. člen

 

(1) Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.

 

(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena druga točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.

 

(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.

 

(4) Vprašanja in pobude vlagajo svetniki pisno in jih ustno obrazložijo. Postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več

 

(5) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.

 

(6) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor uprave. Če sta župan ali direktor uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.

 

(7) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji.

 

(8) Župan ali direktor uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem za naslednjo redno sejo, razen če priprava odgovora terja daljše časovno obdobje oziroma za pripravo odgovora ni zadolžena občinska uprava.

 

18. člen

 

(1) Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.

 

(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.

 

3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles

 

19. člen

 

(1) Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.

 

(2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.

 

(3) Članu sveta, ki se ne udeleži redne seje občinskega sveta, ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja.

 

(4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev.

 

IV. DELOVNO PODROČJE SVETA

 

20. člen

 

(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

 

(2) Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine.

 

V. SEJE SVETA

 

1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji

 

21. člen

 

(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.

 

(2) Seje sveta sklicuje župan.

 

(3) Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.

 

22. člen

(1) Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 10 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.

 

(2) Vabilo za sejo občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju uprave in predsednikom krajevnih skupnosti.

 

(3) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave.

 

(4) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red, potrebna.

 

23. člen

 

(1) Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.

 

(2) Izredno sejo občinskega sveta skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo.

 

(3) Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje 3 5 dni pred sejo.

 

(4) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.

 

23.a člen

 

(1) Kadar gre za posamezno nujno zadevo manjšega pomena, se lahko opravi dopisna seja občinskega sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme, z osebnim telefonskim glasovanjem ali po elektronski pošti. Dopisna seja se lahko opravi le, če temu ne nasprotuje četrtina članov občinskega sveta.

 

(2) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali.

 

(3) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj glasovala večina članov občinskega sveta, ki so glasovali.

(4) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Zapisnik o dopisni seji se potrdi na prvi redni seji občinskega sveta.

 

24. člen

 

(1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave.

 

(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red potrebna.

 

25. člen

 

(1) Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi župan.

 

(2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.

 

(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.

 

(4) Na dnevni red se prednostno uvrstijo predlogi odlokov, ki so pripravljeni za drugo obravnavo, in pobude ter vprašanja svetnikov.

 

(5) Dnevni red nove seje se začne in nadaljuje s točkami dnevnega reda prejšnje seje, če vse točke niso bile obravnavane.

 

(6) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.

 

(7) Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik.

 

(8) Župan mora na dnevni red seje sveta uvrstiti točko na predlog svetnika, ki je bila predlagana pismeno v roku najmanj 14 dni pred sklicem seje in za katero je predloženo gradivo, če gre za zadevo, katere obravnava je v pristojnosti občinskega sveta.

 

26. člen

 

(1) Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).

 

(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.

 

27. člen

 

(1) Seje občinskega sveta so javne.

 

(2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja in občanov na sejah občinskega sveta.

 

(3) Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z osebnim vabilom ali z obvestilom, poslanim preko elektronske pošte.

 

(4) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem poteka seja občinskega sveta, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori; če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, ga odstrani iz prostora.

 

(5) Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna skrivnost.

 

(6) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov občinskega sveta, navzoč na seji.

 

2. Potek seje

 

28. člen

 

(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.

 

(2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.

 

(3) Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.

 

(4) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.

 

29. člen

 

(1) Svet na začetku seje določi dnevni red.

 

(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi.

 

(3) Zadeve, za katere tako predlaga župan in je obenem predlagatelj, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda.

 

(4) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. Svet odloči o pisni utemeljenosti za razširitev dnevnega reda brez razprave.

 

(5) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.

 

30. člen

 

(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.

 

(2) Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.

 

31. člen

 

(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ deset minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno.

 

(2) Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.

 

(3) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma direktor uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po pet minut.

 

(4) Potem predsedujoči pozove člane občinskega sveta, da se prijavijo k razpravi. Ko je prijavljanje končano, dobijo prijavljeni besedo po vrstnem redu, kot so se prijavili. Po zaključnu razprave zadnjega prijavljenega svetnika predsedujoči zaključi razpravo o posamezni točki dnevnega reda in oblikuje predlog sklepov. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot deset minut.

 

(5) Govornik lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega govornika. Replika mora biti konkretna in se nanašati na v napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ dve minuti.

 

32. člen

 

(1) Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu, in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.

 

(2) Če se govornik ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko govornik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave in brez obrazložitve glasu.

(3) Župan ali član občinskega sveta lahko  predlaga, da se v razpravo vključi oseba, ki bi lahko dala svoje strokovno mnenje ali stališče ali ki zastopa interese določene skupnosti. O sprejemu predloga odloča občinski svet.

(4)  Druga javnost se ne more vključiti na razpravo na seji občinskega sveta.

 

33. člen

 

(1) Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.

 

(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.

 

(3) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.

 

34. člen

 

(1) Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.

 

(2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.

 

(3) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.

 

35. člen

 

(1) Seje občinskega sveta se sklicujejo praviloma ob 17. uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot 5 (pet) ur.

 

(2) Predsedujoči odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.

 

(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja praviloma trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.

 

(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.

 

36. člen

 

(1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.

 

(2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo.

 

3. Vzdrževanje reda na seji

 

37. člen

 

(1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.

 

(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.

 

38. člen

 

Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:

 

– opomin

 

– odvzem besede

 

– odstranitev s seje ali z dela seje.

 

39. člen

 

(1) Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji.

 

(2) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, ki je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.

 

(3) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.

 

(4) Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.

 

40. člen

 

(1) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.

 

(2) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.

 

41. člen

 

Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.

 

4. Odločanje

 

42. člen

 

(1) Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.

 

(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.

 

(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni dvorani.

 

(4) Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta.

 

43. člen

 

Občinski svet sprejme odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če je med opredeljenimi glasovi več glasov »ZA« kot »PROTI«.

 

44. člen

(1) Člani sveta imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji.

Člani sveta imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji, razen če se je član sveta izločil iz obravnave in odločanja v konkretni zadevi. V kolikor se ni izločil in po mnenju ostalih članov sveta obstaja možnost nasprotja interesov, občinski svet na predlog člana sveta ali predsedujočega glasuje o izločitvi.

 

(2) Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.

 

(3) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta.

 

45. člen

 

(1) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.

 

(2) Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.

 

(3) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.

 

46. člen

 

(1) Glasovanje se izvede z uporabo glasovalne naprave, dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem. Z dvigom rok se glasuje, kadar je glasovalna naprava v okvari, kadar je seja v prostoru, kjer take naprave ni, ali v primeru poimenskega glasovanja.

 

(2) Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.

 

(3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« oziroma »PROTI«.

 

47. člen

 

(1) Tajno se glasuje z glasovnicami.

 

(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tri članska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor uprave ali delavec občinske uprave, ki ga določi direktor uprave.

 

(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.

 

(4) Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet.

 

(5) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.

 

(6) Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.

 

(7) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.

 

(8) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.

 

(9) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov; če jih je več, se razvrstijo po vrstnem redu, ki ga določi žreb. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.

 

(10) Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.

 

48. člen

 

(1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.

 

(2) Ugotovitev izida glasovanja obsega:

 

– število razdeljenih glasovnic,

 

– število oddanih glasovnic,

 

– število neveljavnih glasovnic,

 

– število veljavnih glasovnic,

 

– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju o kandidatih,

 

– število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,

 

– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan.

 

(3) O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.

 

(4) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.

 

49. člen

 

(1) Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.

 

(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.

 

5. Zapisnik seje občinskega sveta

 

50. člen

 

(1) O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik.

 

(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov občinskega sveta na seji in o posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, predlogih sklepov. o izidih glasovanja o posameznih predlogih in sklepi, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba priložiti originalna vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi direktor uprave. Direktor uprave lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave.

 

(3) Na dnevnem redu vsake redne seje občinskega sveta je prva točka obravnava in potrditev zapisnika prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta.

 

(4) Vsak član občinskega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.

 

(5) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in direktor uprave oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.

 

(6) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen način.

 

51. člen

 

(1) Potek seje občinskega sveta se snema zvočno, praviloma tudi slikovno. Posnetki se hranijo v sejnem dosjeju še deset let po koncu mandata članov sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega seja je bila posneta.

 

(2) Zapisnik in gradiva seje se v sejnem dosjeju hranijo trajno.

 

(3) Član občinskega sveta ima pravico poslušati magnetogram, drug udeleženec seje pa le, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave. Član sveta lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni.

 

52. člen

 

(1) Z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, se ravna v skladu z zakonom.

 

(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles, se hrani v arhivu občinske uprave. O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.

 

53. člen

 

(1) Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor uprave na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo dano na vpogled.

 

(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan, v skladu z zakonom o ravnanju z gradivi zaupne narave.

 

6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet

 

54. člen

 

(1) Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega sveta zagotavlja direktor uprave z zaposlenimi v občinski upravi.

 

(2) Direktor uprave določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi, vodenju in zapisniku sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo občinskega sveta.

 

(3) Direktor uprave določi delavce v občinski upravi, ki pomagajo pri pripravi, vodenju in zapisniku sej delovnih teles ter opravljajo druga opravila, potrebna za nemoteno delo delovnih teles.

 

7. Delovna telesa občinskega sveta

 

55. člen

 

(1) Občinski svet ustanovi stalne in občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in statutom obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

 

(2) Komisije in odbori sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

 

(3) Občinski svet se lahko odloči, da sprejme predloge aktov in drugih odločitev iz svoje pristojnosti, ki so svetu predlagani v sprejem, tudi če delovno telo ni oblikovalo svojega mnenja oz stališča v skladu s tem poslovnikom.

 

56. člen

 

Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine, so:

 

– statutarno-pravna komisija;

 

– odbor za proračun in občinsko premoženje;

 

– odbor za prostor, infrastrukturo in varstvo okolja;

 

– odbor za družbene dejavnosti;

 

– odbor za gospodarstvo in turizem.

 

56.a člen

 

(1) Statutarno-pravna komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v obliki predpisov.

 

(2) Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.

 

(3) Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine.

 

56.b člen

 

Odbor za proračun in občinsko premoženje obravnava in daje občinskemu svetu mnenja in predloge iz pristojnosti finančne politike občine, proračuna občine, obravnava predlog proračuna občine, zaključni račun občine, zaključne račune javnih podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, obravnava oprostitve plačil občinskih obveznosti, če je tako določeno v aktih, ki obveznosti določajo, obravnava akte v zvezi z zadolževanjem in poroštvi občine in javnih zavodov ter premoženjske zadeve občine. Odbor obravnava vse normativne akte, ki predpisujejo občinske davke, prispevke, nadomestila in takse ter podaja o njih mnenje in predloge odločitve.

 

56.c člen

 

Odbor za prostor, infrastrukturo in varstvo okolja obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju prostorskega planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom in nepremičnim premoženjem občine, varstva okolja, zraka, tal, vodnih virov, hrupa, urejanja cest, javnih poti in javnih površin, komunalne infrastrukture, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.

 

56.d člen

 

Odbor družbene dejavnosti obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarskih dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.

 

56.e člen

 

Odbor za gospodarstvo in turizem obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva, malega gospodarstva, obrti, turizma, gostinstva, kmetijstva in trgovine, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.

 

57. člen

 

Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.

 

58. člen

 

(1) Komisiji imata predsednika, podpredsednika in tri člane. Obe komisiji sestavljajo samo občinski svetniki. Odbori imajo predsednika, podpredsednika in pet članov.

 

(2) Predsednika, podpredsednika in člane komisij in odborov imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in pri odborih največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.

 

(3) Članstvo v odboru ali komisiji občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

 

59. člen

Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora ali komisije sveta ali odbor in komisijo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa ali delovno telo v celoti na predlog člana občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov in komisij pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

 

60. člen

 

Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.

 

61. člen

 

(1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu.

 

(2) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.

(3) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri pet dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.

 

(4) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov in je med navzočimi člani večina tistih, ki so člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih članov.

 

(5) Glasovanje v delovnem telesu je javno.

 

(6) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta.

 

62. člen

 

Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.

 

VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA

 

1. Splošne določbe

 

63. člen

 

(1) Občinski svet sprejema:

 

– statut občine,

 

– poslovnik o delu občinskega sveta,

 

– proračun občine in zaključni račun,

 

– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,

 

– odloke,

 

– odredbe,

 

– pravilnike,

 

– navodila,

 

– sklepe.

 

(2) Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.

 

(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.

 

64. člen

 

(1) Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan.

 

(2) Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.

(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči) najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan osnutek odloka. Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje osnutek odloka županu ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta najmanj 14dni pred sklicem seje, na kateri bo obravnavan osnutek odloka.

 

65. člen

 

(1) Akte, ki jih sprejme občinski svet, podpiše župan.

 

(2) Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave.

 

2. Postopek za sprejem odloka

 

66. člen

 

(1) Občinski svet razpravlja o odloku praviloma na dveh obravnavah.

 

(2) Na prvi obravnavi svet razpravlja in odloča o osnutku odloka, ki se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen.

 

(3) Obrazložitev k osnutku odloka obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.

 

(4) V obravnavi osnutka odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in temeljnih rešitvah, ki jih prinaša obravnavani odlok.

 

(5) Člani sveta lahko dajejo pripombe tudi k posameznim členom.

 

(6) Na drugi obravnavi se razpravlja in odloča samo o amandmajih.

 

(7) Obrazložitev k predlogu odloka vsebuje navedbe, kako so upoštevane pripombe, mnenja in predlogi, dani k osnutku odloka, katerih pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprejel.

 

(8) V drugi obravnavi se odloča o amandmajih, ki jih dajejo člani sveta k posameznim členom ter o predlogu odloka v celoti.

 

(9) Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet.

 

67. člen

Kolikor svet ugotovi, da predloga odloka ne bo mogoče sprejeti s predlaganimi amandmaji, vrne predlog odloka v fazo osnutka, izvede obravnavo odloka in zadolži predlagatelja, da na osnovi razprave pripravi predlog odloka.

 

68. člen

 

(1) Amandma mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen. Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po določbah tega poslovnika pravico predlagati odlok, lahko pa ga predloži vsak član sveta. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar sam ni predlagatelj odloka.

 

(2) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta in predlagatelj odloka.

 

(3) Župan lahko pove mnenje k amandmaju, tudi kadar on ni predlagatelj odloka. Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.

 

69. člen

 

(1) Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta glasuje večina opredeljenih glasov navzočih članov, odločitev pa je sprejeta, če je med opredeljenimi glasovi več glasov »ZA« kot »PROTI«.

 

(2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej. Najprej se glasuje o amandmaju župana, nato o amandmaju delovnega telesa občinskega sveta in nato o amandmaju občinskih svetnikov. V primeru vsebinsko nasprotujočih si amandmajev se potem, ko je eden od vloženih amandmajev sprejet, o ostalih ne glasuje več.

 

70. člen

 

V 70. Členu Poslovnika občinskega sveta občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09) se 1. Odstavek spremeni tako, da se glasi:

 

(1) Statut občine, poslovnik o delu občinskega sveta in pravilniki se sprejemajo po enakem postopku kot velja sprejemanje odloka.

 

(2) O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi. Pri tem se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek, kar pomeni, da so pri obravnavi dopustne tudi pripombe k posameznem členu.

 

71. člen

 

(1) Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.

 

(2) Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj).

 

3. Hitri postopek za sprejem odlokov

 

72. člen

 

(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejme občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji.

 

(2) O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

 

(3) Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe poslovnika, ki veljajo za obravnavo osnutka odloka.

 

(4) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.

 

4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov

 

73. člen

 

(1) Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za:

 

– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,

 

– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom, uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta,

 

– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov,

 

– če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava odloka združita.

 

(2) Skrajšani postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. Če občinski svet ne sprejme predloga za prejetje odloka po skrajšanem postopku, se uporabljajo določbe poslovnika, ki veljajo za obravnavo osnutka odloka.

 

74. člen

 

(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

 

(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.

 

5. Postopek za sprejem obvezne razlage

 

75. člen

 

(1) Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.

 

(2) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek.

 

(3) Občinski svet sprejme obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom občine določen za sprejem odloka po hitrem postopku.

 

6. Postopek za sprejem prečiščenega besedila

 

76. člen

Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt. Tak splošni akt sprejme občinski svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka po hitrem skrajšanem postopku.

 

7. Postopek za sprejem proračuna in zaključnega računa

 

77. člen

 

Predlog proračuna Občine Bled mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru.

 

78. člen

 

(1) Župan pošlje vsem članom sveta predlog odloka o proračunu občine (v nadaljevanju: proračun) z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava.

 

(2) V okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave občinskemu svetu:

 

– temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,

 

– načrtovane politike občine,

 

– oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjem letu ali dveh letih,

 

– okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjem letu ali dveh letih in kadrovski načrt,

 

– načrt razvojnih programov,

 

– letni program prodaje občinskega finančnega premoženja,

 

– letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine.

 

(4) Po predstavitvi predloga proračuna opravi občinski svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu s pripombami opravi javna razprava.

 

78.a člen

 

(1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 7 delovnih dni.

 

(2) V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da se sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine in zagotovi dostop do predloga na oglasni deski občine.

 

(3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na oglasni deski občine.

 

78.b člen

 

(1) Najkasneje v petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni predlog proračuna občine in ga uvrsti na dnevni red naslednje seje.

 

(2) Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu.

 

(3) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo zakonitosti in pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in odhodki ter prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen. Če amandma ne izpolnjuje navedenih pogojev se ne more uvrstiti na sejo, kar se obrazloži.

 

78.c člen

 

(1) Na seji župan poroča občinskemu svetu o prejetih amandmajih k dopolnjenem predlogu proračuna ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja. Vlaganje amandmajev na sami seji ni mogoče. O amandmajih se opravi razprava pred odločanjem.

 

(2) Župan se na seji opredeli, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.

 

(3) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.

 

78.d člen

 

(1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti.

 

(2) Nato občinski svet glasuje o proračunu v celoti.

 

78.e člen

 

Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana, podaljša s sklepom sveta. Slednji sklep o začasnem financiranju sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka.

 

78.f člen

 

Občinski svet sprejme zaključni račun po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka.

 

79. člen

 

Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.

 

Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek.

 

8. Postopek za sprejem prostorskih aktov

 

79.a člen

 

(1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme občinski svet z odlokom. Prva obravnava odloka se opravi v času javne razgrnitve odloka, ko se ta nahaja v obliki dopolnjenega osnutka, pripombe iz razprave pa se upoštevajo pri pripravi predloga odloka. Druga obravnava se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka.

 

(2) Na predlog prostorskega akta v času druge obravnave ni možno vlagati amandmajev, razen če gre za uskladitev z veljavno zakonodajo. Občinski svet z večino, ki je predvidena za sprejem odloka, prostorski akt sprejme ali zavrne.

 

VII. VOLITVE IN IMENOVANJA

 

1. Splošne določbe

 

80. člen

 

(1) Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.

 

(2) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.

 

81. člen

 

(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.

 

(2) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.

 

(3) Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.

 

82. člen

 

(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.

 

(2) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po vrstnem redu, ki se določi z žrebom. Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.

 

83. člen

 

Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.

 

2. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta

 

84. člen

 

(1) Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Praviloma se glasuje o listi kandidatov za predsednika, podpredsednika in člane delovnih teles, razen če občinski svet na predlog posameznega člana sveta ne odloči, da se glasuje o posameznem kandidatu.

 

(2) Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.

 

(3) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.

 

3. Imenovanje podžupana

 

85. člen

 

4. Postopek za razrešitev

 

86. člen

(1) Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje. Oseba, ki jo voli ali imenuje občinski svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek.

 

(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.

 

(3) Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo imenovanje.

 

5. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine

 

87. člen

(1) Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.

 

(2) Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata.

 

VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM

 

88. člen

 

(1) Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.

 

(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.

 

(3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.

 

89. člen

 

(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.

 

(2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.

 

(3) Če župan ne more izvršiti sklepa sveta, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.

 

(4) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.

 

IX. JAVNOST DELA

 

90. člen

 

(1) Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.

 

(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. Župan in direktor uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave. Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.

 

91. člen

 

(1) Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.

 

(2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.

 

(3) Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.

 

X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU

 

92. člen

 

(1) V izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.

 

(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane.

 

XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA

 

93. člen

 

(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.

 

(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.

 

94. člen

 

(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.

 

(2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija.

 

(3) Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija, odloči svet.

 

XII. PREHODNE IN KONČNE DELOČBE

 

95. člen

 

Določbe 56. člena tega poslovnika, začnejo veljati po izteku mandata članov občinskega sveta.

 

96. člen

 

Poslovnik Občinskega sveta Občine Bled začne veljati petnajsti dan po objavi.

 

 

 

Št. 039-15/2009

 

Bled, dne 7. julija 2009

 

Župan Občine Bled

 

Janez Fajfar l.r.

   

 

Spremembe in dopolnitve Poslovnika občinskega sveta Občine Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2013) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 

2. člen

 

Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Spremembe in dopolnitve Poslovnika občinskega sveta Občine Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2017) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

17. člen

Spremembe in dopolnitve Poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine.

 

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor