Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

Na podlagi 1. odstavka 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10, 57/12, 109/12 in 35/13) ter 16. člena Statuta Občine Dobrovnik (Uradni list RS št. 35/07, 2/09 in 66/10) je Občinski svet Občine Dobrovnik na 23. seji dne 09.07.2013 sprejel

O D L O K

o prostorskem načrtu

Občine Dobrovnik

I. Uvodne določbe

1. člen

(podlaga za prostorski načrt)

(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Dobrovnik (v nadaljevanju: prostorski načrt).

(2) Prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. Prostorski načrt je podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor.

(3) Prostorski načrt je usklajen z mnenji nosilcev urejanja prostora, oziroma s predpisi z njihovih delovnih področij.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2) V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se za celotno območje Občine Dobrovnik določijo:

- izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,

- zasnova prostorskega razvoja občine,

- zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,

- usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo,

- usmeritve za razvoj v krajini,

- usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,

- usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev,

- koncept prostorskega razvoja naselja Dobrovnik.

(3) V izvedbenem delu prostorskega načrta so po posameznih enotah urejanja prostora določene:

- enote urejanja prostora,

- območja namenske rabe prostora,

- prostorski izvedbeni pogoji,

- območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

(4) Sestavni deli prostorskega načrta so:

- besedilo prostorskega načrta: uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del, končne določbe,

- grafični del prostorskega načrta: grafični prikazi strateškega dela in grafični prikazi izvedbenega dela,

- priloge prostorskega načrta: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage, smernice in mnenja, obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta, povzetek za javnost in okoljsko poročilo.

II. Strateški del prostorskega načrta

1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

3. člen

(stanje, značilnosti in težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini)

(1) Razmere v Občini Dobrovnik ne odstopajo od razmer širšega območja Prekmurja. Območje je izrazito kmetijsko, s kvalitetnimi njivskimi površinami in močvirnimi travniki, ki zavzemajo kar 61 % območja občine. Vendar kmetijstvo ni več vodilna gospodarska panoga, saj se z njim ukvarja le 5 % prebivalstva, neposredno pa v kmetijstvu dela le 2,14 % prebivalstva. V občini so tri naselja, sedež občine je naselje Dobrovnik, ki zadovoljuje potrebe na lokalnem nivoju. Prebivalstvo v občini upada, indeks staranja se povečuje. V občini je prisotno pomanjkanje delovnih mest, ki jih želijo zagotoviti v naseljih bivanja.

(2) Območje Občine Dobrovnik je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in industrije, ter zaradi komunalno opremljenih naselij, kvalitetno bivalno okolje. V zadnjih letih je bilo izboljšanje usmerjeno predvsem v gradnjo infrastrukture za zbiranje in čiščenje odpadnih voda, katere gradnja je bila v preteklosti zanemarjena. Ostala infrastruktura, kot je: prometna, vodooskrbna in telekomunikacijska infrastruktura, so bili izvedeni pred časom po celotnem območju Občine Dobrovnik. Pretežni del lokalnih cest je urejenih, predvideva se ureditev cest, ki so v fazi odmere in povezujejo območja poselitve. Skoraj vse lokalne ceste in poti v obravnavanem območju so asfaltirane. To omogoča mobilnost in neposredno povezavo vseh naselij in zaselkov z lokalnimi centri in z občinskimi središči ter višje kategoriziranimi cestami, ki vodijo v večje centre (Mursko Soboto in Lendavo) in ostala sosednja območja. K boljši povezanosti s širšim zaledjem in tujino pa prispeva tudi avtocesta, ki poteka južno od občine s priključkom regionalne ceste Dobrovnik–Turnišče.

(3) Vsa naselja v Občini Dobrovnik so nižinska obcestna naselja, glede na tipologijo imajo vsa še pretežno kmečki značaj, kar pomeni, da so stanovanjski objekti združeni z gospodarskim delom. Po funkciji so naselja bivalna območja, kmetije so ohranjene v manjšem številu. Posebna naselja so vinogradniška naselja v gričevnatem delu občine, kjer se nekdaj izrazito vinogradniška območja spreminjajo v območja stanovanj. Območja družbene infrastrukture so le v lokalnem centru Dobrovnik v centralnem delu naselja.

Javne površine so omejene na rekreacijske in športne površine ter lokalne ceste.

(4) V vseh strnjenih naseljih so še prosta nezazidana zemljišča. Skupna površina cca 19 ha predstavlja v povprečju 11 % površine naselij. Zaradi neurejenega trga zemljišč, zasebnih zemljišč in še prisotne potrebe po večjih funkcionalnih zemljiščih ob kmetijah ter zaradi lege v poplavnem območju pa navedena površina ni v celoti primerna za pozidavo.

(5) Občina želi zagotoviti ustrezna zemljišča za dejavnosti, ki bi zagotavljale delovna mesta v domačem kraju. Na južnem delu naselja Dobrovnik nastaja večja gospodarska in kmetijsko poslovna cona, v kateri že delujejo kmetijski objekti za vzgojo cvetja, piščančja farma in bioplinarna, v bližini je tudi nadzemni pridobivalni prostor za gramoz s podeljeno rudarsko pravico.

(6) V občini so podani pogoji za razvoj turizma. Večje turistično območje se razvija ob akumulaciji Bukovniško jezero, kjer so poleg že razvitega izletniškega turizma zagotovljene dodatne površine za nastanitev in športne površine. Načrtovano je tesnejše sodelovanje med ponudbo ob jezeru in ponudbo na območju vinorodnih goric, kjer so poudarjene dopolnilne kmetijske dejavnosti.

(7) Na območju občine so nahajališča proda in peska. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Za nelegalne kope se predvidijo ustrezni sanacijski ukrepi, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu s predpisi o graditvi objektov.

(8) V zadnjih letih so se obnovile raziskave vrtin termalne vode za gospodarske in turistične namene, izkoriščanje v gospodarske namene se že izvaja (ogrevanje rastlinjakov). Celotno območje občine sodi v območje raziskovalnega prostora za ogljikovodike in geotermični energetski vir, za katerega je podeljena rudarska pravica.

4. člen

(možnosti in cilji prostorskega razvoja občine)

(1) V občini je dovolj površin za individualno stanovanjsko gradnjo, zato občina prostorski razvoj naselij usmerja na proste površine znotraj naselij. Zaradi neurejenega trga zemljišč in zaradi potreb po večjih funkcionalnih zemljiščih pri obstoječih kmetijah, se dopušča tudi razširitev naselij. Za gospodarske dejavnosti so rezervirane površine v gospodarski coni v Dobrovniku, dodatno se zagotovijo površine za bivanje in dopolnilne turistične dejavnosti v Strehovskih in Dobrovniških goricah.

(2) V kmetijstvu so podani pogoji za intenzivno pridelavo pod rastlinjaki z uporabo geotermalne vode. V občini so tudi možnosti za razvoj živinoreje, pri čemer se bo širitev in razvoj novih kmetij usmerjala na robove naselij in v odprti prostor.

(3) Razvoj turističnih dejavnosti se usmerja na Bukovniško jezero in z njim povezane vinorodne Strehovske in Dobrovniške gorice ter na gramoznico, kjer se bodo rekreacijske dejavnosti razvile po končanem izkopu ob predhodni sanaciji.

5. člen

(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)

(1) Dejavnosti v prostoru občine se usmerjajo na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi.

(2) V občinskem središču Dobrovnik, ki je urbano naselje na podeželju, se spodbuja razvoj delovnih mest v gospodarski coni in v kmetijstvu, in s tem se zmanjšuje vsakodnevna delovna migracija.

(3) Naselja morajo biti varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in urejena. Kvaliteta bivalnega okolja se zagotavlja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti, z dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne oskrbe z vodo, z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja, ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(4) V Občini Dobrovnik ni posebnih ogroženih območij, ki bi ovirala prostorski razvoj ali predstavljala oviro za razmeščanje dejavnosti.

Poplavna območja segajo pretežno v odprti prostor. Občina med cilje prostorskega razvoja uvršča tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče, v primeru, da pa to ni mogoče, pa zagotavlja ustrezne ukrepe.

(5) Razvojne potrebe države so na območju Občine Dobrovnik omejene le na gradnjo daljnovoda 110 kV Murska Sobota–Lendava, za kar je že sprejet državni prostorski načrt.

6. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1) Občina Dobrovnik je povezana s sosednjimi občinami Moravske Toplice, Kobilje, Turnišče in Lendava z dobro urejeno cestno mrežo. Javni potniški promet je med večjimi lokalnimi centri omejen na avtobusne povezave, ki pa so minimalne in se opuščajo.

Delno so s sosednjimi občinami vzpostavljene rekreacijske kolesarske poti, večinoma ob javnih cestah.

(2) Dodatna povezava na prometnem področju je nastala z izgradnjo avtoceste, saj čez občino Dobrovnik poteka tranzitni promet iz zahodnih občin (Moravskih Toplic, Kobilja) do avtocestnih priključkov v Občini Turnišče. Za boljšo povezanost Občina Dobrovnik načrtuje dodatne cestne povezave do avtocestnih priključkov.

7. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

Cilji prostorskega razvoja Občine Dobrovnik so :

- zagotoviti delovna mesta v občini in ustvariti kvalitetne pogoje bivanja. To bo zagotovljeno z razvojem gospodarskih dejavnosti v razširjeni gospodarski coni v Dobrovniku, z ohranitvijo in širitvijo obstoječih obrtnih dejavnosti, z novimi bivalnimi površinami in opremljenostjo vseh naselij z javno komunalno infrastrukturo,

- kmetijsko dejavnost usmerjati v intenzivno pridelavo pod rastlinjaki z namakanjem in ogrevanjem z geotermalno vodo,

- razviti že pričeto turistično dejavnost ob Bukovniškem jezeru in na vseh območjih ohranjanja narave,

- dopolniti funkcijo lokalnega središče Dobrovnik z razvojem dopolnjujočih centralnih dejavnosti, sanirati in vzpostaviti zeleni sistem v naselju,

- ohranjati dopolnilno gradnjo v naseljih; zaradi ohranjanja poselitve, ohranjanja kulturne krajine v krajinskem parku in v demografsko ogroženem območju Goričkega in zaradi ohranjanja kmetijske dejavnosti se ohranja tudi dopolnilna gradnja v Strehovskih in Dobrovniških goricah,

- ohranjati prostorska identiteta naselij, predvsem vinogradniških območji Strehovskih in Dobrovniških goric,

- v skladu z občinskim energetskim konceptom izkoriščati obstoječe energetske potenciale, predvsem geotermalno vodo ter alternativne vire energije (biomasa, bioplinarne, sončna energija, energija okolja),

- celostno ohraniti in varovati objekte in območja kulturne dediščine,

- ohranjati biotsko raznovrstnost in ugodno stanje habitatnih tipov v vseh območjih varstva narave.

2. Zasnova prostorskega razvoja občine

8. člen

(zasnova prostorskega razvoja občine)

Zasnova prostorskega razvoja občine izhaja iz razvojnih potreb, ki temeljijo na obstoječem stanju prostora in na naravnih danostih.

Zasnova prostorskega razvoja določa:

- prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti,

- omrežje naselij, z njihovo vlogo in funkcijo,

- temeljne smeri prometnega povezovanja,

- razvojno pomembna območja in

- območje urbanističnega načrta.

9. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1) Poselitev se prioritetno usmerja na proste površine znotraj naselij, zaradi racionalne izrabe javne gospodarske infrastrukture pa tudi na nova območja na robovih. Zaradi ohranitve morfološke strukture obcestnih vinogradniških naselij se omogoči gradnja v vrzelih. Degradiranih ali nezadostno izkoriščenih zemljišč v občini ni. Uredijo in razširijo se rekreacijska območja v vseh naseljih.

Razširita se romska zaselka v Dobrovniku.

(2) Na področju kmetijstva se spodbuja pridelava pod rastlinjaki z možnostjo uporabe geotermalne vode. Za postavitev rastlinjakov so primerna vsa zemljišča. Razvoj živinoreje se usmerja na robove naselij in v odprti prostor. Širitev kmetij v naseljih je možna le, če so zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji.

(3) V namen razvoja gospodarskih dejavnosti se poveča gospodarska cona v Dobrovniku. Razširi se na južno stran za umestitev dodatnih kmetijskih in turistično rekreativnih dejavnosti. Razširi se tudi območje gramoznice, ki po končani eksploataciji postane športno-rekreacijski center. Manjše območje gospodarskih dejavnosti v Žitkovcih se nameni mirni obrtni, servisni ali trgovski dejavnosti.

(4) Turistične dejavnosti se prioritetno usmerjajo na Bukovniško jezero, v vinorodne gorice ter na vsa območja varstva narave.

(5) Športno-rekreacijske dejavnosti se razvijajo na obstoječi lokaciji ob Bukovniškem jezeru. Po prenehanju izkopa gramoza pa se športno-rekreacijske dejavnosti usmerjajo tudi na gramoznico, kjer se predhodno izvede sanacija.

10. člen

(omrežje naselij z njihovo vlogo in funkcijo)

(1) Občinsko središče Dobrovnik je lokalno središče, ki zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, osnovno zdravstveno oskrbo, informiranje in druženje. Ostale družbene funkcije prebivalcem zagotavljata regijska centra Lendava (13 km) in Murska Sobota (15 km).

(2) Ostala naselja v območju obdelave so funkcijsko manj pomembna. So bivalna strnjena naselja, z vmesnimi kmečkimi gospodarstvi, vzgojo rastlin pod rastlinjaki ter obrtjo. Tudi posebna naselja v vinorodnih goricah nimajo posebne funkcije, v njih se poleg gospodarske vinogradniške dejavnosti razvija turistična dejavnost, spreminjajo pa se tudi v stanovanjska območja.

11. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji)

Prometno je občina Dobrovnik navezana na sosednje občine in pomembnejša lokalna središča (Lendavo, Mursko Soboto) preko državnih cest. Glavne prometne smeri so speljane še do Občine Turnišče, kjer je tudi priključek na avtocesto, ter do Občine Moravske Toplice in Občine Kobilje. S širšim območjem Slovenije in sosednjo Madžarsko je občina posredno povezana z avtocesto.

Načrtovana je dodatna povezava na avtocestni priključek na vzhodni strani naselja Turnišče.

12. člen

(druga razvojno pomembna območja)

V Občini Dobrovnik so območja varstva narave na severnem delu vinorodna območja Strehovskih in Dobrovniških goric, ki so del Krajinskega parka Goričko. Na južni strani občine pa so ekološko pomembna območja z naravno vrednoto in sicer Dobrovniški log. Vsa območja varstva narave se prioritetno ohranjajo v obstoječem stanju, ob upoštevanju naravovarstvenih usmeritev se lahko namenijo za turistične namene.

13. člen

(območje urbanističnega načrta)

Izdelan je urbanistični načrt za naselje Dobrovnik, ki sicer ni urbano središče, je pa lokalno središče, v katerem se v zasnovi prostorskega razvoja preveri obstoječa stavbna zemljišča in določi nova razporeditev površin. Določi se površine za širitev ter vzpostavi centralni del naselja. Območje urbanističnega načrta zajema stavbna zemljišča, ki v sedanjih planskih aktih opredeljujejo območje naselja in zemljišča, ki so predvidena za širitev naselja.

3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

14. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Državne ceste v Občini Dobrovnik so regionalne ceste, ki povezujejo Občino Dobrovnik s sosednjimi občinami. Z izgradnjo avtoceste se je povečal promet po priključni regionalni cesti Dobrovnik–Turnišče, zato je načrtovana rekonstrukcija regionalnih cest v naselju Dobrovnik. Uredi se pločnik in kolesarska steza. Načrtovana je dodatna cestna povezava ob potoku Ledava s priključkom na avtocesto v Občini Turnišče.

(2) Občinske ceste so lokalne ceste in javne poti, in povezujejo naselja v občini. Občina načrtuje postopno rekonstrukcijo in obnovo lokalnih cest.

(3) Turistične pešpoti so v občini urejene, načrtovane so dodatne povezave v območju Dobrovniških in Strehovskih goric, predvideno je sprotno vzdrževanje.

(4) Kolesarske poti potekajo po javnih cestah, ločenih kolesarskih poti ni. Zaradi porasta prometa na lokalnih in državnih cestah, ki so posredno ali neposredno povezane z avtocesto, je načrtovana ureditev ločenih kolesarskih poti ob regionalnih in lokalnih cestah, ter po poljskih poteh izven naselij, ki so tudi turistične in rekreacijske poti.

(5) Javni potniški promet je v upadanju. Občina novih povezav ne načrtuje, po potrebi se vzpostavijo lokalne turistične linije.

(6) Pri načrtovanju novih prometnih površin se le-te umeščajo tako, da pri tem niso prizadete varovane vrednote in substance kulturne dediščine, ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta.

15. člen

(telekomunikacije)

Občina bo na svojem območju spodbujala razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij. Nova omrežja se umešča izven zavarovanih območij kulturne dediščine.

16. člen

(energetika)

(1) Ob povečanju obremenitev z električno energijo in ob potrebah po dodatni moči, bodo na posameznih območjih zgrajene nove transformatorske postaje s pripadajočim omrežjem. Potrebe bodo preverjene pred izdelavo dokumentacije in na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč. Nova omrežja se umešča izven zavarovanih območij kulturne dediščine.

(2) Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalno energijo, sončno energijo in energijo biomase. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov, ki nastajajo na kmetijskih gospodarstvih.

(3) Plinovod v Občini Dobrovnik še ni zgrajen, zato bo občina spodbujala gradnjo in izvedbo priključkov v vseh naseljih.

(4) Spodbuja se izkoriščanje geotermalne vode. Toplotna energija pridobljena s črpanjem geotermalne vode se bo še naprej uporabljala predvsem v kmetijstvu in turizmu. Dodatno se bo toplotna energija za ogrevanje objektov proizvajala v bioplinarnah.

(5) Po območju Občine Dobrovnik je vzporedno z Lendavo načrtovan daljnovod 110 kV Murska Sobota–Lendava, za katerega je sprejet državni prostorski načrt.

(6) Na objekte, ki so zavarovani kot kulturna dediščine, objektov in naprav za izrabo obnovljivih virov energije ni dovoljeno postavljati. Izjemoma je možna postavitev na notranjih dvoriščih objektov kulturne dediščine, v kolikor je postavitev obdelana v posebni strokovni podlagi in je k tej strokovni podlagi pridobljeno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

17. člen

(vodooskrba)

(1) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire v občini, in spodbuja varčna in smotrna raba pitne vode.

(2) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda, je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.

(3) Spodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen tudi Občina Dobrovnik sodeluje pri pripravi regionalne zasnove vodooskrbe Pomurja. Nova omrežja se umešča izven zavarovanih območij kulturne dediščine.

18. člen

(čiščenje in odvajanje odpadnih voda)

(1) Zaradi povečanih potreb po vodi narašča tudi potreba po čiščenju komunalnih odplak, zato je v vseh strnjenih delih naselij urejeno kompleksno zbiranje in čiščenje, v razpršeni poselitvi pa se bo čiščenje izvajalo z individualnimi sistemi. Po potrebi se poveča centralna čistilna naprava v Dobrovniku.

(2) Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dlje zadrži na mestu, kamor je padla. Odvaja se ločeno in se prioritetno spelje v tla na ožji lokaciji ali se preko zadrževalnikov spelje v površinske odvodnike (potoke).

(3) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda se izvaja v skladu s predpisi o varstvu voda in s predpisi s področja varstva okolja.

19. člen

(odpadki)

Občina zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru, ter recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

20. člen

(vodno gospodarstvo)

(1) Po Občini Dobrovnik teče potok Ledava, ki je vodotok 1. reda in Bukovniški potok, ki je vodotok 2. reda ter ostali manjši potoki. Vodne površine so še gramoznice in akumulacija Bukovniško jezero. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upoštevajo naravni procesi. Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

(2) Na področju vodnega gospodarstva občina ne načrtuje večjih posegov, saj so vsi vodotoki v pristojnosti države. Načrtovana je sanacija brežine Bukovniškega potoka v naselju Dobrovnik in v območju turističnega območja ob Bukovniškem jezeru.

4. Določitev okvirnih območij naselij

21. člen

(določitev območij naselij)

(1) Naselja v Občini Dobrovnik so vsa strnjena naselja Dobrovnik, Strehovci in Žitkovci ter strnjena obcestna vinogradniška naselja v Dobrovniških, Strehovskih in Žitkovskih goricah.

(2) Posebnih območji razpršene gradnje v občini ni. Posamezni objekti razpršene gradnje v območju Dobrovniških in Strehovskih goric, ki mejijo na naselje se vključijo v naselje, ostali pa se prikažejo kot stavbno zemljišče v razpršeni poselitvi ali kot fundus brez stavbnega zemljišča.

5. Določitev okvirnih območij razpršene poselitve

22. člen

(določitev območij razpršene poselitve)

V nižinskem delu občine ni pojava razpršene poselitve. Evidentni so le redki posamični objekti izven strnjenih delov naselij, zgrajeni pred letom 1967. Tudi v Dobrovniških in Strehovskih goricah se poleg strnjenih slemenskih obcestnih zaselkov pojavljajo posamični objekti ali manjše skupine v večjih vrzelih. Nekateri se lahko z dopolnilno gradnjo povežejo z naselji oziroma zaselki, ostali posamični objekti pa se glede na leto izgradnje opredelijo kot del razpršene poselitve ali pa se prikažejo kot zemljišče pod stavbo (fundus). Območja razpršene poselitve so v Občini Dobrovnik le v Strehovskih in Dobrovniških goricah.

6. Usmeritve za prostorski razvoj občine

6.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

23. člen

(usmeritve za razvoj naselij)

(1) Razvoj naselij vključuje notranji razvoj, prenovo in širitev. Pri tem imata notranji razvoj in prenova prednost pred širitvijo.

(2) Notranji razvoj naselij je usmerjen v zapolnitev nezazidanih zemljišč v vrzelih ob krajevnih cestah v vseh naseljih. Gradnja stanovanjskih objektov v liniji gospodarskih objektov v notranjosti parcel ni možna. Proste vrzeli so pretežno namenjene za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, ter objektov za dopolnilne servisne in obrtne delavnice. V naselju Dobrovnik je v centralnem delu naselja možna tudi gradnja javnih in večstanovanjskih objektov.

(3) V naseljih ni degradiranih površin, prenova je omejena le na večjo izkoriščenost nepozidanih površin in prenovo gospodarske javne infrastrukture. Nepozidana zemljišča so predvsem v lokalnem središču, kjer sta dve nepozidani območji, kjer zaradi še ohranjene kmetijske dejavnosti ni interesa za gradnjo stanovanjskih objektov.

(4) Širitev naselij za stanovanjsko gradnjo je omejena na posamične parcele v zasebni lasti na robovih naselij in v nepozidanih vrzelih, ob pogoju, da je do parcele urejena komunalna infrastruktura in da ima parcela urejen dostop z javne ceste. Razširi se romski zaselek v Dobrovniku, ki se opredeli kot samostojni zaselek.

(5) Občina dopušča tudi širitve vinogradniških naselij, ki se mestoma spreminjajo v stanovanjska območja. S tem se racionalneje izkoristi že zgrajena gospodarska javna infrastruktura, ohranja se vinogradniška dejavnost in s tem povezane dopolnilne in turistične dejavnosti.

24. člen

(usmeritve za razvoj dejavnosti)

(1) Razvoj gospodarskih dejavnosti je vezan na interes posameznih investitorjev, zato občina načrtuje širitev gospodarske cone v Dobrovniku, v kateri bo možen razvoj različnih dejavnosti, prednostno pa so zemljišča namenjena kmetijski proizvodnji pod rastlinjaki. Manjša gospodarska cona v Žitkovcih je namenjena obrtni, servisni in trgovski dejavnosti.

(2) V odprtem prostoru je načrtovan razvoj kmetijskih dejavnosti z možnostjo postavitve rastlinjakov ter razvoja turističnih dejavnosti, ki so vezane na danosti v prostoru, npr. ob Bukovniškem jezeru. Izven poselitvenih območij je gradnja možna, kadar gre za gradnjo objektov, ki služijo potrebam kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanju voda, potrebam športa in rekreacije, pridobivanju energije in izkoriščanju drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambi, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in potrebam javne gospodarske infrastrukture. Pri tem je treba upoštevati javno korist in možnost komunalne opreme brez večjih stroškov. Gradnja izven poselitvenih območjih ne sme povzročiti škodljivih vplivov na okolje, ne sme ogrožati biotske raznovrstnosti in kakovosti naravnih virov. Gradnja prav tako ne sme ovirati osnovne rabe namenskih površin.

(3) Centralne dejavnosti se razvijajo le v lokalnem centru, kjer se za morebitne širitve zagotovijo dodatna zemljišča na severni strani naselja.

25. člen

(ohranjanje razpršene poselitve)

Razpršena poselitev je v Občini Dobrovnik omejena na posamične objekte izven strnjenih naselij v vinorodnem območju Strehovskih in Dobrovniških goric, ki se ohranjajo kot obstoječe stanje stavbnih zemljišč ob lokalni infrastrukturi.

26. člen

(urbanistično oblikovanje naselij)

(1) Pri vseh naseljih, njihovih strnjenih delih in naseljih v vinorodnih goricah se pri notranji prenovi in pri širitvah upošteva obstoječa morfologija naselja. Predvsem je to obcestna pozidava z obcestno gradbeno linijo, značilno razporeditvijo objektov (stanovanjski del ob cesti, pomožni objekti v notranjosti parcele). Nove širitve so načrtovane vzdolž obstoječih vaških ulic, ob katerih je tudi zgrajena gospodarska javna infrastruktura, v vinorodnih goricah pa ob obstoječih cestah, kjer se prav tako nadaljuje obcestna oblika naselij.

(2) V vseh naseljih, vključno z naseljem Dobrovnik, se upoštevajo tudi značilnosti prekmurske arhitekturne tipike, predvsem so to nižji gabariti (tudi pri javnih objektih), enakostranične dvokapne strehe z napušči, opečna kritina, svetli fasadni opleski, itd.

6.2. Usmeritve za razvoj v krajini

27. člen

(razvojna območja na temelju naravnih virov)

(1) Razvoj v krajini se usmerja v ohranjanje in razvoj naravnih potencialov. V Občini Dobrovnik so to predvsem kmetijska zemljišča.

Na kmetijskih zemljiščih se spodbuja intenzivna pridelava cvetja, vrtnin in poljščin z možnostjo uporabe geotermalne vode za ogrevanje in namakanje. Poleg že izvedenih hidromelioracij so predvidene dodatne kmetijske operacije na preostalih zemljiščih, na celotnem območju občine pa tudi zložba kmetijskih zemljišč (komasacije).

(2) Na področju gozdarstva se ohranja gospodarska in ekološka funkcija gozdov, ter mešana kmetijsko-gozdarska funkcija na mešanih območjih. Gozdove se ohranja v obstoječem stanju.

(3) Turistično območje je ob Bukovniškem jezeru, kjer so že definirane posamezne ureditve. Gramoznica na južnem delu občine se po izvedenem izkopu in sanaciji ter z izgradnjo pripadajočih površin in objektov opredeli kot športno–rekreacijsko območje.

(4) V vseh naseljih so že urejena rekreacijska območja kot zelena igrišča s pripadajočimi objekti. Osrednja športno–rekreacijska površina je v občinskem središču ob šoli. Ob vseh igriščih je načrtovana dodatna komunalna oprema. Večja športno–rekreacijska območja se razvijajo na obeh vodnih površinah: ob Bukovniškem jezeru in na gramoznici.

(5) Na območju občine Dobrovnik je podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine za delujočo gramoznico na južni strani naselja Dobrovnik. Zaradi izkazanega interesa za dodatno raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin je občina opredelila dodatna območja kot območja mineralnih surovin v neposredni bližini obstoječe gramoznice. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin se izdela občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

28. člen

(posebna razvojna območja)

(1) Posebno območje, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih, urbanističnih in arhitekturnih značilnosti, so gričevnate Dobrovniške, Strehovske in Žitkovske gorice, ki so v Krajinskem parku Goričko. Na vseh območjih se ob upoštevanju varstvenih pogojev spodbuja nadaljnji razvoj vinogradništva in kmetijskih dopolnilnih in turističnih dejavnosti. V Strehovskih goricah se z ohranitvijo in širitvijo poselitve spodbujajo rekreativne in turistične dejavnosti v povezavi z Bukovniškim jezerom.

(2) V ostalih območjih varstva narave in v celotnem odprtem prostoru občine se z načrtovanjem prostorskih ureditev v krajini in pri izvajanju kmetijske dejavnosti zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje vseh krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ohranja se ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst. Ohranjajo in ponovno se vzpostavijo "obmejki", živice in gozdni otoki. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov, ohranjajo se gozdne površine na kmetijskih območjih. Ohranja se tudi priobalni pas vodotokov in vodnih površin. Na območjih, ki imajo po predpisih ohranjanja narave poseben status (zavarovana območja, posebna varstvena območja – območja Natura 2000), se komasacije in agromelioracije načrtujejo in izvajajo na podlagi prostorskih izvedbenih načrtov in v soglasju pristojnega zavoda za varstvo narave.

(3) Pri zasnovi krajine se ohranja kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila. Dejavnosti se usmerjajo tako, da se ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini, ki predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto.

29. člen

(usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo)

(1) Poplavna območja so v Občini Dobrovnik ob Bukovniškem potoku in na južnem delu občine ob Ledavi. V poplavnih območjih niso predvideni gradbeni posegi, za katere bi območje predstavljalo nevarnost. Poplavna območja so zunaj naselij in so po namenski rabi kmetijsko in gozdno zemljišče in zanj ni predvidena sprememba rabe. Torej v območju niso predvideni gradbeni posegi, za katere bi območje predstavljalo nevarnost. Dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna. V izvedbenem delu prostorskega načrta se na poplavnih območjih prepovejo vse dejavnosti in vsi posege, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Dovoljeni bodo le posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. Z ureditvami se ne sme poslabšati stanja voda in vodnega režima oziroma se z njimi zagotovijo izravnalni ukrepi. Ohranjajo se retenzijske sposobnosti območja in zagotavlja se njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče. Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

(2) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine in sicer na območju gospodarske cone v Dobrovniku.

Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so v vseh naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na območju čistilne naprave, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak (oddaljenost 14 km).

Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so ob šoli v Dobrovniku.

(3) V Občini Dobrovnik ni posebnih požarno ogroženih območij, razen posamičnih proizvodnih obratov v gospodarski coni (npr. bioplinarna). V vseh naseljih delujejo gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov. V izvedbenem delu akta se upoštevajo ukrepi varstva pred požarom, ki jih določa zakonodaja o varstvu pred požarom. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, določeni odmiki med objekti ter prometne in delovne površine za intervencijska vozila in zagotovljeni tudi viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upoštevajo se tudi požarna tveganja.

(4) Gričevnato območje občine je v območju zahtevnejših zaščitnih ukrepov zaradi erozije in plazov, zato se pri načrtovanju prostorskih ureditev upoštevajo varstveni ukrepi oziroma se izogne načrtovanju ureditev, ki lahko povzročijo ali pospešijo erozijo in plazenje.

(5) Območje Občine Dobrovnik je v območju VII. stopnje potresne varnosti oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, to je 0.100 [g], kar je treba upoštevati pri gradnji zahtevnejših objektov in pri izvedbi ostalih posegov.

(6) V Občini Dobrovnik ni območij za potrebe obrambe.

6.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

30. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1) Osnovna namenska raba zemljišč je povzeta iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine Dobrovnik, dopolnjena z novimi spremembami namenske rabe. Deli se na stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča in vodna zemljišča.

(2) Stavbna zemljišča so vsa zemljišča v poselitvenih območjih, to je v strnjenih naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah ter območjih razpršene poselitve. Stavbna zemljišča se delijo na območja podrobne namenske rabe glede na pretežnost rabe. Pri tem se upoštevajo naslednje usmeritve:

- vsa naselja, razen osrednjega dela naselja Dobrovnik, se opredelijo kot podeželska naselja z možnostjo ohranitve kmetijske dejavnosti,

- osrednji del naselja Dobrovnik od šole do občinske zgradbe se opredeli kot urbani center z mešano centralno in stanovanjsko funkcijo,

- območja s pretežno individualnimi stanovanjskimi objekti v naselju Dobrovnik se opredelijo kot stanovanjska območja z možnostjo umestitve pripadajočih servisnih in obrtnih dejavnosti,

- proizvodne, obrtne, poslovne in druge dejavnosti se usmerjajo v gospodarsko cono v Dobrovniku.

(3) Kmetijska zemljišča z visokim in dobrim pridelovalnim potencialom pokrivajo v Občini Dobrovnik kar 61 % celotnega območja občine. Občina na kmetijskih zemljiščih načrtuje kmetijske operacije za izboljšanje kvalitete in zložbo zemljišč kot posledico reorganizacije kmetij. Spodbuja se tudi usmeritev posameznih kmetijskih gospodarstev in njihovo povečanje ob upoštevanju prostorskih in okoljskih pogojev glede odmikov od stanovanjskih in drugih občutljivih območij.

(4) Gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem s katerokoli gozdno funkcijo. Gozdovi so povzeti iz prostorskih sestavin planov Občine Dobrovnik in podatkov o gozdovih pristojnega zavoda za gozdove. Večje strnjene gozdne površine so gozdovi ob Bukovniškem jezeru na severni strani občine in Dobrovniški log na južni strani. V gozdovih se ohranja ekološka, socialna in proizvodna funkcija, ohranjajo pa se tudi vse gozdne površine v kmetijski krajini: zaplate, obmejki, biokoridorji.

(5) Vodna zemljišča se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.

6.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

31. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege po posameznih enotah urejanja glede na osnovno ali podrobnejšo namensko rabo. Enote urejanja se določijo glede na značilnosti prostora.

(2) Pri določanju pogojev za oblikovanje objektov se upoštevajo značilnosti prekmurske arhitekturne tipike. Pri razporeditvi individualnih stanovanjskih objektov se upošteva značilna zaporednost zazidave na stavbnih zemljiščih – stanovanjski del ob cesti, gospodarski del in pritikline v notranjosti parcele.

(3) Pri določanju pogojev za posege v prostor se upoštevajo objekti in območja kulturne dediščine in naravovarstvena območja.

(4) Pri parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilna obstoječa parcelacija in tipologija zazidave ter lastniška struktura zemljišč.

(5) Na vseh območjih, ki bodo obdelana s podrobnimi prostorskimi načrti, se upošteva gradbena linija obstoječih struktur v prostoru (npr. obstoječe ceste, obstoječi bližnji objekti, potoki, ipd). Na teh območjih je v izvedbenem delu prostorskega načrta zapisan tudi pogoj, da se vsa območja v največji možni meri ozelenijo, to pomeni, da se ozelenijo tudi vsa parkirišča in dovozne ceste ter nepozidani deli parcel.

32. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v naselju Dobrovnik)

(1) Ohranja se temeljna struktura naselja, to je strnjena obcestna pozidava. V naselju se vzpostavi dodaten ulični sistem, vse dovozne ceste in ulice se formirajo tako, da je omogočena dopolnilna gradnja ob ulicah. Objekti se gradijo v ulični gradbeni liniji, pri čemer se upošteva značilna zaporednost: stanovanjske in javne objekte se gradi ob cesti, gospodarske pomožne objekte pa v notranjosti parcele.

(2) Ker je naselje pretežno namenjeno individualni stanovanjski gradnji, se omeji višinska gabarita: višina objektov ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž nad terenom. Višje objekte se lahko gradi le v urbanem centru. V urbanem centru se objekte kombinira z javnimi funkcijami (lokali), v tem delu je možna tudi gradnja večstanovanjskih objektov (blokovska gradnja).

(3) V gospodarski coni je možno svobodnejše oblikovanje objektov, saj je to pogojeno z namembnostjo in velikostjo posameznega

objekta ali naprave. Nepozidana območja med objekti se v največji možni meri ozelenijo. Ozeleni se tudi celoten rob gospodarske cone.

(4) Vse zelene in javne površine se povežejo v zeleni sistem naselja.

II. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA

1. Določitev enot urejanja prostora in podrobne namenske rabe zemljišč

33. člen

(enote urejanja prostora)

(1) Enote urejanja prostora so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. Enote urejanja so naselja, zaselki in deli naselij Dobrovnik, Strehovci in Žitkovci ter ostala območja stavbnih zemljišč, območja režimov in območja krajine. V prostorski enoti so za posamezne površine določene osnovna in podrobnejša namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji.

(2) Pregled enot urejanja prostora v občini Dobrovnik:

*Kratice v rubriki režimi pomenijo: KD – območja in objekti nepremične kulturne dediščine, KP – Krajinski park Goričko, EPO – ekološko pomembna območja, NATURA – območja Nature 2000, NV – območja naravnih vrednot, POPL – poplavno območje na podlagi opozorilne karte poplav (ARSO, januar 2011), Pm – območje majhne nevarnosti, Ps – območje srednje nevarnosti, Pp – območje preostale nevarnost (Pm, Ps in Pp so razredi poplavne nevarnosti določeni na podlagi elaborata Analiza poplav v Občini Dobrovnik - strokovna podlaga za OPN), VVO (1,2,3) – vodovarstveni pasovi na občinskem nivoju, erozija – erozijsko ogrožena območja na podlagi SPRS, HMO – območja hidromelioracij, DPA – območja državnih prostorskih aktov. Celotno območje občine se nahaja na območju raziskovalnega prostora za nafto, zemeljski plin in geotermične vire.

2. Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov na območju stavbnih zemljišč v posameznih enotah urejanja prostora v naseljih 2.1. Splošni pogoji na stavbnih zemljiščih

34. člen

(splošni prostorski izvedbeni pogoji)

(1) Pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območjih naselij določajo:

- namembnost in vrsto posegov v prostor,

- lego, velikost in oblikovanje objektov,

- parcelacijo,

- priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

- celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,

- varovanje zdravja ljudi,

- drugo.

(2) V vseh enotah urejanja prostora so na območjih stavbnih zemljišč z oznakami podrobnejše namenske rabe SS, SK, SP, CU, CD, BC, BT, O, IK in IG, razen če za posamezno območje podrobne namenske rabe ni drugače določeno, dovoljeni naslednji posegi:

• izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta,

• sprememba namembnosti objekta,

• vzdrževanje objekta in

• gradnja in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.

35. člen

(centralni del naselja Dobrovnik)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V enoti urejanja DO 5 je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe CU, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim ter bivanju, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev in spremembo namembnosti ter vzdrževanje teh objektov:

• stanovanjske stavbe:

- enostanovanjske ali večstanovanjske stavbe;

• nestanovanjske stavbe:

- gostinske stavbe (gostilne, restavracije, točilnice, stavbe za začasno bivanje),

- upravne in pisarniške stavbe (javna uprava, banke, pošta, zavarovalnica),

- trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,

- stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo, muzeji, knjižnice, stavbe za izobraževanje, zdravstvo, kulturni spomeniki),

- druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih stavb);

• gradbeno-inženirski objekti:

- objekti transportne infrastrukture: ceste (glavne ceste in regionalne ceste, lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste),

mostovi, podhodi,

- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (vodovodi in pripadajoči objekti, objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, cevovodi za toplo vodo, cevovodi za odpadno vodo),

- drugi gradbeni inženirski objekti: objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (športna igrišča), drugi gradbeni inženirski objekti;

• nezahtevni objekti:

- objekti za lastne potrebe: garaža ali nadstrešek, uta oziroma senčnica, bazen, lopa, utrjene dovozne poti,

- ograje,

- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza, postajališče, bazne postaje, objekt za spremljanje stanja okolja,

- spominska obeležja,

- objekti za oglaševanje: stolpi, panoji;

• enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče,

- pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (objekti za odvodnjavanje, objekt javne razsvetljave, varovalne in proti hrupne ograje), energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, priključni plinovod, priključek na distribucijsko

plinovodno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališče, kanalizacijski priključek, ekološki otok, cestni priključek), objekti za spremljanje stanja, vrtina ali vodnjak za raziskave,

- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom,

pokriti prireditveni prostor,

- športno igrišče z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, cirkus,

- prireditveni prostor v montažnem šotoru (arena s tribunami za gledalce in ograjeno zunanjo površino), začasna tribuna,

- spominska obeležja na fasadah,

- urbana oprema: nadkrita čakalnica, javna kolesarnica, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave.

(2) Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih so dovoljeni naslednji posegi:

- tekoča vzdrževalna dela in rekonstrukcije,

- gradnja oz. postavitev avtobusnih postajališč,

- gradnja kolesarskih in peš površin,

- gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij.

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dovoljeni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upoštevajo tipologija zazidave in regulacijske črte ter lega in velikost obstoječih objektov. Stanovanjski in družbeni objekti se locirajo vzdolž cestne gradbene linije obstoječih objektov. Nezahtevni in enostavni objekti se prednostno locirajo v notranjost parcele, lahko so samostoječi ali prizidani k osnovni stavbi.

(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki med objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovijo ustrezna osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter drugi tehnični pogoji pri vseh sosednjih objektih. Ob glavni ulici velja za objekte zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave.

Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Pri posegih v bližini potokov se upošteva odmik 5,0 m od meje vodnega zemljišča. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti na zemljiških parcelah se lahko gradijo le na parcelah, kjer je že zgrajen osnovni objekt in za vsako stanovanje največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da ni presežen faktor zazidanosti 0,6.

(4) Spominska obeležja in urbana oprema se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom, oziroma pohodno površino. Namestitev novih velikih reklamnih panojev na fasade ni dovoljena.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike z eno stranico vzporedno s cesto. Velikost objektov na posamezni parceli ne sme presegati velikosti, ki jo določa faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele), ki znaša 0,6. (2) Višina stanovanjskih objektov je največ tri stanovanjske etaže nad urejenim terenom, vključno z izkoriščenim podstrešjem. Kota tal pritličja je na višini 0,30 m nad urejenim terenom (višina stanovanjske etaže je do 3,0 m). Višina javnih ali mešanih stanovanjsko–poslovnih objektov je prav tako 3 etaže nad terenom, višina objekta pa ne sme presegati višine 9,5 m do kapi oziroma do višine ravne strehe.

(3) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in se jih šteje v površine za izračun faktorja zazidanosti.

(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna, kvadratna ali lomljena. Strehe na eno in dvostanovanjskih objektih so praviloma dvokapnice v naklonu od 25 do 45 stopinj in s poljubno kritino. Smeri slemen se določijo glede na pretežno smer ob ulici. Na stanovanjskih objektih ob ulicah so lahko tudi štirikapne ali ravne strehe. Manjši nakloni strešin in ravne strehe so dopustne tudi pri večjih javnih objektih in na enostavnih ter nezahtevnih objektih. Strešni napušči pri strehah v naklonu morajo biti široki od 30 do 80 cm ali več, oziroma do linije sosednje parcelne meje. Na strehah se lahko uredijo frčade, zatrepi in čopi. Na vse strehe se lahko namestijo tudi sončni kolektorji ali drugi energetski objekti in naprave, pri čemer se ne smeta spremeniti oblika in višina strehe.

(2) Okenske odprtine na fasadah so praviloma pokončne, razporedijo se simetrično. Na uličnih fasadah niso dovoljeni balkoni izven linije fasade, možne so pokrite terase in balkoni v liniji fasade. Fasada se opleska v svetlih barvah, lahko je obdelana z opeko in lesom, ni dopustna obdelava s keramiko in plastičnimi oblogami. Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani in obdelani enako ali podobno, kot osnovni objekt.

(3) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Ob večstanovanjskih objektih mora biti vsaj 25 % parcele namenjenih za ureditev zelenih površin.

(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavijo tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno.

d) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele

(1) Parcelacija stavbnih zemljišč je združitev ali delitev dveh ali več parcel. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več gradbenih parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. Na vseh deljenih parcelah morajo biti zagotovljeni pogoji o dopustnem izkoristku ter ostali pogoji, ki veljajo za gradbene parcele.

(2) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotavljati se morajo odprte bivalne površine in površine za spremljajoče dejavnosti (parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Širina novih parcel za samostojne stanovanjske objekte ne sme biti manjša od 14 m, razen če gre za strnjeno zazidavo.

(3) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na javno gospodarsko infrastrukturo na predmetni parceli.

(4) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov in sicer:

Dejavnost

Število parkirnih mest (PM) na enoto

Večstanovanjski objekti

1,5 PM na stanovanje

Poslovni in javni prostori

1 PM na 30 m2 neto površine

Prodajni prostori

1 PM na 30 m2 koristne površine

Gostišča s prenočišči

2 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže

Obrt, servisi

1 PM na 2 zaposlena

(5) Najmanj 1 parkirno mesto, oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb.

e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Vsi objekti v enoti urejanja se priključijo na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Odpadne vode s streh in z utrjenih površin se odvajajo ločeno. Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V enoti urejanja je enota kulturne dediščine EŠD 2944 in njegovo vplivno območje – cerkev Sv. Jakoba starejšega, ki je spomenik sakralne dediščine. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V vplivnem območju kulturnega spomenika Cerkev SV. Jakoba se ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov, v vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe. Dovoljeni so le posegi, ki določajo varovanje vseh spomeniških lastnosti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti. Pri posegih na objektu in v vplivnem območju se upoštevajo še pogoji iz 60. člena tega odloka.

(2) Del enote urejanja je v varstvenem območju vodnega zajetja Dobrovnik, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz Odloka o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00).

(3) Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 62. in 63. člena tega Odloka.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65., 66. 67., 68., 69., 70. in 71. člena tega Odloka.

36. člen

(šola)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V enoti urejanja DO 8 je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe CD, ki so območja centralnih dejavnosti namenjena za izobraževanje (šola), dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:

• nestanovanjske stavbe:

- stavbe splošnega družbenega pomena (za izobraževanje, kulturo, razvedrilo, športne dvorane);

• gradbeno-inženirski objekti:

- objekti transportne infrastrukture: ceste (glavne ceste in regionalne ceste, lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste), mostovi, podhodi,

- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (vodovodi in pripadajoči objekti, objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, cevovodi za toplo vodo, cevovodi za odpadno vodo),

- drugi gradbeni inženirski objekti: objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (športna igrišča), drugi gradbeni inženirski objekti;

• nezahtevni objekti:

- objekti za lastne potrebe: garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, lopa, utrjene dovozne poti,

- ograje,

- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza, postajališče,

- spominska obeležja,

- objekti za oglaševanje: stolpi, panoji;

• enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče,

- pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (objekti za odvodnjavanje, objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje), energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, priključni plinovod, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priključek na kanalizacijski priključek, ekološki otok, cestni priključek),

- začasni objekti: oder z nadstreškom, začasna tribuna,

- spominska obeležja na fasadah,

- urbana oprema: nadkrita čakalnica, javna kolesarnica, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave.

(2) Na območjih zelenih površin, ki so namenjene rekreaciji z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, je dopustna ureditev in vzdrževanje igrišč ter gradnja oziroma postavitev:

gradbeno-inženirskih objektov:

- objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (igrišča, zelenice, parki);

nezahtevnih objektov:

- ograje,

- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza, postajališče,

- objekti za oglaševanje: stolpi, panoji;

• enostavnih objektov:

- pomožni infrastrukturni objekti: objekti javne razsvetljave, nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, komunalni objekti (vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, ekološki otok),

- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt, pokrit prostor – šotor, oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna,

- vadbeni objekti: igrišča za šport in rekreacijo,

- urbana oprema: montažna sanitarna enota, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Velikost obstoječih objektov se lahko poveča za 20 % sedanje tlorisne površine. Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike. Višina objektov je največ štiri stanovanjske etaže nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.

Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov.

(3) Pri določanju velikosti enostavnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo enostavnih objektov.

(4) Streha na vseh objektih je lahko v poljubnem naklonu ali ravna s poljubno kritino.

(5) Fasada se opleska v svetlih barvah, lahko se delno obdela v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo.

(6) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.

(7) Spominska obeležja in urbana oprema se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dovoljena.

c) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele

(1) Pri nadaljnjih gradnjah se upošteva faktor izkoriščenosti parcele (razmerje med bruto etažno površino vseh objektov na parceli in celotno površino parcele), ki znaša 1,6.

(2) V območju se zagotovi predpisano število parkirnih mest glede na število zaposlenih in sicer 1 parkirno mesto na dva zaposlena.

Najmanj 1 parkirno mesto, oziroma 5 % vseh parkirnih mest se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Vsi objekti v enoti urejanja se priključijo na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Odpadne vode s streh in z utrjenih površin se odvajajo ločeno. Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 59., 60. in 73. člena tega Odloka.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred

naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 62. in 63. člena tega Odloka.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65. 66., 67., 68., 69., 70. in 71. člena tega Odloka.

37. člen

(stanovanjska območja v Dobrovniku)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V enotah urejanja DO 4 in DO 11 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine stanovanjskih naselij z oznako podrobnejše namenske rabe SS, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:

• stanovanjske stavbe:

- enostanovanjske ali večstanovanjske stavbe;

• nestanovanjske stavbe:

- gostinske stavbe,

- upravne in pisarniške stavbe,

- trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (brez bencinskih servisov);

• gradbeno-inženirski objekti:

- objekti transportne infrastrukture: ceste (glavne ceste in regionalne ceste, lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste), mostovi, podhodi,

- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (vodovodi in pripadajoči objekti, objekti za

črpanje, filtriranje in zajem vode, cevovodi za toplo vodo, cevovodi za odpadno vodo),

- drugi gradbeni inženirski objekti: objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (športna igrišča), drugi gradbeni inženirski objekti;

• nezahtevni objekti:

- objekti za lastne potrebe: drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, lopa, utrjene dovozne poti,

- ograje,

- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza, postajališče, bazne postaje, objekt za spremljanje stanja okolja,

- spominska obeležja,

- objekti za oglaševanje: stolpi, panoji;

• enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče,

- pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (objekt javne razsvetljave), energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, priključni plinovod, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališče, kanalizacijski priključek, ekološki otok, cestni priključek), objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak za raziskave,

- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt,

- spominska obeležja na fasadah,

- urbana oprema: nadkrita čakalnica, javna kolesarnica, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave.

(2) Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih so dovoljeni naslednji posegi:

- tekoča vzdrževalna dela in rekonstrukcije,

- gradnja oz. postavitev avtobusnih postajališč,

- gradnja kolesarskih in peš površin,

- gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij.

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dovoljeni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt, oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(3) Na območju stavbnih zemljišč, ki so ostale zelene površine z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, je dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja.

gradbeno-inženirski objekti: cevovodi, komunikacijska omrežja in

- elektroenergetski vodi (vodovodi brez pripadajočih objektov, cevovodi za odpadno vodo);

• nezahtevni objekti:

- ograje;

• enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek (velikost do 30 m2, višine do 3,5 m) zajetje, vrtina ali vodnjak, enoetažni pritlični objekt (površino do 4 m2, višina do 2 m).

(b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upoštevajo tipologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjski in družbeni objekti se locirajo vzdolž cestne gradbene linije obstoječih objektov. Nezahtevni in enostavni objekti se prednostno locirajo v notranjost parcele, lahko so samostoječi ali prizidani k osnovni stavbi.

(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, v vseh enotah velja za vse objekte na eni parceli zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odmiki med objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta, oziroma manj, če se zagotovijo ustrezna osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter drugi tehnični pogoji pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmiki od javne občinske ceste ali poti so 4,0, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti na zemljiških parcelah se lahko gradijo le na parcelah, kjer je že zgrajen osnovni objekt in za vsako stanovanje največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da ni presežen faktor zazidanosti 0,4. (4) Spominska obeležja in urbana oprema se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dovoljena.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Pri določanju velikosti objektov se upošteva optimalni faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele), ki je 0,4. Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopuščajo velikost parcele, faktor zazidanosti in odmiki od meja in sosednjih objektov.

(2) Višina stanovanjskih in nestanovanjskih objektov sta dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom, pri tem je višina stanovanjske etaže do 3,0 m. Kota tal pritličja je pri vseh objektih do 0,50 m nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

(3) Pri določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in se jih šteje v površine za izračun faktorja zazidanosti.

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna, kvadratna ali lomljena. Strehe so dvokapnice v naklonu od 25 do 45 stopinj in s poljubno kritino. Smeri slemen se določijo glede na pretežno smer ob ulici. Na stanovanjskih objektih ob ulicah so lahko tudi štirikapne strehe. Manjši nakloni strešin in ravne strehe so dovoljene pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Strešni napušči pri strehah v naklonu morajo biti široki od 30 do 80 cm oziroma do linije sosednje parcelne meje. Na strehah se lahko uredijo frčade, zatrepi in čopi. Na vse strehe se lahko namestijo tudi sončni kolektorji ali drugi energetski objekti ali naprave, pri čemer se ne smeta spremeniti oblika in višina strehe.

(2) Okenske odprtine na fasadah so praviloma pokončne, razporedijo se simetrično. Na uličnih fasadah niso dovoljeni balkoni, možne so pokrite terase in mansarde. Fasada se opleska v svetlih barvah, lahko je obdelana z opeko in lesom, ni dopustna obdelava s keramiko in plastičnimi oblogami. Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani in obdelani enako ali podobno, kot osnovni objekt.

(3) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli do višine 0,50 m nad bližnjo urejeno

dovozno cesto in ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

(4) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavijo tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno.

d) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele

(1) Parcelacija stavbnih zemljišč je združitev ali delitev dveh ali več parcel. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več gradbenih parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. Na vseh deljenih parcelah morajo biti zagotovljeni pogoji o dopustnem izkoristku ter ostali pogoji, ki veljajo za gradbene parcele.

(2) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti odprte bivalne površine in površine za spremljajoče dejavnosti (parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Ob večstanovanjskih objektih mora biti vsaj 25% parcele namenjene urejanju zelenih površin.

Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto, oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Širina novih parcel za samostojne stanovanjske objekte ne sme biti manjša od 14 m, razen če gre za strnjeno zazidavo.

(2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na javno gospodarsko infrastrukturo na predmetni parceli.

(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov in sicer:

Dejavnost

Število parkirnih mest (PM) na enoto

Stanovanjski objekti

1,5 PM na stanovanje

Poslovni prostori (pisarne)

1 PM na 30m2 neto površine

Gostinski objekti

1 PM na 10 sedežev

(4) Najmanj 1 parkirno mesto, oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni parkiranju vozil invalidnih oseb.

e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Vsi objekti v enotah urejanja se priključijo na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Odpadne vode s streh in z utrjenih površin se odvajajo ločeno.

(2) Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V enoto urejanja DO 4 sega vplivno območje enote kulturne dediščine EŠD 2944 – cerkev Sv. Jakoba starejšega, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz 60. člena Odloka.

(2) Del enote urejanja DO 11 je v širšem območju vodnega zajetja Dobrovnik, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz Odloka o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00). Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 64. člena tega Odloka.

(3) Del enote urejanja DO 11 se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahaja v območju preostale nevarnosti (Pp), zato se na teh območjih upoštevajo pogoji iz 63. člena tega Odloka.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65. 66., 67., 68., 69., 70. in 71. člena tega Odloka.

38. člen

(prostorski izvedbeni pogoji v podeželskih naseljih)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V enotah urejanja z oznakami DO 6, DO 9, DO 13, DO 14, DO 15, DO 17, ST 1 in ŽI 1 je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe SK, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:

• stanovanjske stavbe:

- enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe,

• nestanovanjske stavbe:

- gostinske stavbe (gostilne, restavracije, točilnice, stavbe za začasno bivanje),

- upravne in pisarniške stavbe (javna uprava, banke, pošta, zavarovalnica),

- trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (brez bencinskih servisov),

- stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo, muzeji, knjižnice, stavbe za izobraževanje, zdravstvo, kulturni spomeniki),

- druge nestanovanjske stavbe (kmetijske stavbe za rastlinsko pridelavo, za rejo živali in spravilo pridelka);

• gradbeno-inženirski objekti:

- objekti transportne infrastrukture: ceste (glavne ceste in regionalne ceste, lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste), mostovi, podhodi,

- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (vodovodi in pripadajoči objekti, objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, cevovodi za toplo vodo, vodni stolpi, cevovodi za odpadno vodo),

- drugi gradbeni inženirski objekti: objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (športna igrišča), drugi gradbeni inženirski objekti;

• nezahtevni objekti:

- objekti za lastne potrebe: drvarnica, nadstrešek, garaža, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, lopa, utrjene dovozne poti,

- ograje,

- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza, postajališče, bazne postaje, objekt za spremljanje stanja okolja,

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: kmečka lopa, rastlinjak, silos, skedenj, senik, gnojišče, zbiralnik gnojevke in gnojnice, vodni zbiralnik, betonsko korito,

- začasni kiosk,

- spominska obeležja,

- objekti za oglaševanje: stolpi, panoji;

• enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče,

- pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (objekt javne razsvetljave), energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, priključni plinovod, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališče, kanalizacijski priključek, ekološki otok, cestni priključek), objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak za raziskave,

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: ribnik, vrtina ali vodnjak, hlevski izpust, ograja za pašo, rastlinjak za gojenje neposredno na zemlji s točkovnimi temelji, senik,

- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor, začasna tribuna, začasni objekt za skladiščenje nenevarnih snovi,

- spominska obeležja na fasadah,

- urbana oprema: nadkrita čakalnica, javna kolesarnica, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura, večnamenski kiosk, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave.

(2) V enotah urejanja ST 1 in ŽI 1 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih dejavnosti (vaški dom, gasilski dom), z oznako podrobnejše namenske rabe CD, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. V objektih se lahko uredijo prostori v te namene:

• nestanovanjske stavbe

- gostinske stavbe (gostilne, točilnice),

- trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (brez bencinskih servisov),

- upravni in pisarniški prostori (javna uprava, banke, pošte, zavarovalnice),

- prostori za družbene, kulturne, vzgojno varstvene in storitvene dejavnosti,

- druge nestanovanjske stavbe (gasilski dom);

gradbeno-inženirski objekti:

- cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

- drugi gradbeni inženirski objekti: objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (športna igrišča);

• nezahtevni objekti:

- ograje;

- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m),

- spominska obeležja,

- objekti za oglaševanje: stolpi, panoji;

• enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče,

- pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priključek, kanalizacijski priključek), ekološki otok, cestni priključek),

- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom, začasni objekt za skladiščenje nenevarnih snovi,

- spominska obeležja na fasadah,

- urbana oprema: transparent, skulptura, večnamenski kiosk, montažna sanitarna enota, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave.

(3) V enotah urejanja DO 9 in DO 14 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so ostale zelene površine z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, dopustni:

gradbeno-inženirski objekti:

- cevovodi, komunikacijska omrežja in -elektroenergetski vodi (vodovodi brez pripadajočih objektov, cevovodi za odpadno vodo);

• nezahtevni objekti:

- ograje,

- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m);

• enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, zajetje, vrtina ali vodnjak, enoetažni pritlični objekt.

(4) V vseh enotah urejanja so na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih dopustni naslednji posegi:

- tekoča vzdrževalna dela in rekonstrukcije,

- gradnja oz. postavitev avtobusnih postajališč,

- gradnja kolesarskih in peš površin,

- gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij.

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dovoljeni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt, oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(5) V enoti urejanja DO 14 so na vodnih zemljiščih in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, z oznako podrobnejše namenske rabe VC, poleg osnovne rabe (to je izvajanje dejavnosti s področja rabe voda) dovoljeni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustna je še gradnja:

- objektov javne infrastrukture in objektov potrebnih za rabo in varstvo voda,

- objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,

- objektov, namenjenih obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Dopustna je še dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja.

(6) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, prepovedano je izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov.

(b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upoštevajo tipologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjski in družbeni objekti se locirajo vzdolž cestne gradbene meje, v gradbeno linijo obstoječih objektov. Kmetijski objekti ter nezahtevni in enostavni objekti se prednostno locirajo v notranjost parcele. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele.

(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, v vseh enotah velja za vse objekte na eni parceli zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odmiki med objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovijo ustrezna osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter drugi tehnični pogoji pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Pri posegih v bližini potoka se upošteva odmik 5,0 m od meje priobalnega zemljišča. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0, lahko je manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti na zemljiških parcelah se lahko gradijo le na parcelah, kjer je že zgrajen osnovni objekt in za vsako stanovanje največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da ni presežen faktor zazidanosti 0,4. (4) Spominska obeležja in urbana oprema se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom, oziroma pohodno površino. Namestitev novih velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Pri določanju velikosti objektov se upošteva optimalni faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele), ki znaša v kmečkih naseljih od 0,4 do 0,2. Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča velikost parcele, faktor zazidanosti in odmiki od meja in sosednjih objektov.

(2) Višina stanovanjskih objektov sta dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom, višina nestanovanjskih in kmetijskih objektov je prav tako do dve stanovanjski etaži nad terenom (višina stanovanjske etaže je do 3,0 m). Kota tal pritličja je pri vseh objektih do 0,50 m nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Pri določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in se jih šteje v površine za izračun faktorja zazidanosti.

(3) Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je omejena z velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo in velikostjo kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. Gnoj in gnojevka se odvažata v skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla.

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika objektov je praviloma podolžna. Strehe morajo biti enakostranične dvokapnice v naklonu od 30 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno ali opeki podobno kritino. Smeri slemen se določijo glede na pretežno smer ob ulici. Na stanovanjskih objektih ob ulicah so lahko tudi štirikapne strehe. Manjši nakloni strešin so dovoljeni pri kmetijskih objektih in pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Strešni napušči pri strehah v naklonu morajo biti široki od 30 do 80 cm ali več oziroma do linije sosednje parcelne meje. Na strehah se lahko uredijo frčade, zatrepi in čopi. Na vse strehe se lahko namestijo tudi sončni kolektorji ali drugi energetski objekti ali naprave, pri čemer se ne smeta spremeniti oblika in višina strehe.

(2) Okenske odprtine na fasadah so praviloma pokončne, razporedijo se simetrično. Na uličnih fasadah niso dovoljeni balkoni, možne so pokrite terase in mansarde. Fasada se opleska v svetlih barvah, lahko je obdelana z opeko in lesom, ni dopustna obdelava s keramiko in plastičnimi oblogami. Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani in obdelani enako in podobno, kot osnovni objekt.

(3) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele pri domačijah je kmečko dvorišče. Možno je delno nasutje terena na parceli do višine 0,50 m nad bližnjo urejeno dovozno cesto in ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

(4) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m, razen v notranjosti parcele, če je treba zagotoviti varstvo živine, v tem primeru je ograja lahko visoka do 1,6 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavijo tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno.

d) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele

(1) Parcelacija stavbnih zemljišč je združitev ali delitev dveh ali več parcel. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več gradbenih parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. Na vseh deljenih parcelah morajo biti zagotovljeni pogoji o dopustnem izkoristku ter ostali pogoji, ki veljajo za gradbene parcele.

(2) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotavljati mora površine za odprte bivalne površine in za spremljajoče dejavnosti (parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 14 m, razen če gre za strnjeno zazidavo.

(2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na javno gospodarsko infrastrukturo na predmetni parceli.

(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov in sicer:

Dejavnost

Število parkirnih mest (PM) na enoto

Stanovanjski objekti

1,5 PM na stanovanje

Poslovni prostori (pisarne)

1 PM na 30m2 neto površine

Prodajni prostori

1 PM na 30 m2 koristne površine

Obrt, servisi

1 PM na 2 zaposlena

Gostinski objekti

1 PM na 10 sedežev

Gostišča s prenočišči

2 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže

(4) Najmanj 1 parkirno mesto, oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

V enotah urejanja, kjer je že izgrajena kanalizacija, se vsi objekti priključijo na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Odpadne vode s streh in z utrjenih površin se odvajajo ločeno. V enotah urejanja, kjer še ni kanalizacije se začasno uredijo individualne ali skupinske greznice ali male čistilne naprave. Vsebina se odvaža na čistilno napravo. Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega odloka.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V enoti urejanja DO 6 in DO 9 sega vplivno območje enote kulturne dediščine EŠD 2944 – cerkev Sv. Jakoba starejšega, ki je spomenik sakralne dediščine. Za vsak poseg v vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.

V vplivnem območju se ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika. V vplivnem območju enote

kulturne dediščine je gradnja ali postavitev objektov dopustna le s soglasjem pristojne varstvene službe. Dovoljeni so le posegi, ki določajo varovanje vseh spomeniških lastnosti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti. Pri posegih na objektu in v njegovem vplivnem območju se upoštevajo še pogoji iz 60. člena tega Odloka.

(2) V enoti urejanja ŽI 1 je enota kulturne dediščine EŠD 25008 – Žitkovci, kapela, ki je sakralna kulturna dediščina. Pri posegih na objektu in njegovi okolici se upoštevajo pogoji iz 60. člena tega Odloka.

(3) Manjši del enote urejanja DO 9 je v varstvenem območju vodnega zajetja Dobrovnik, manjši del enote urejanja ST 1 pa v varstvenem območju vodnega zajetja Strehovci, zato se pri posegih na ta območja upoštevajo pogoji iz Odloka o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00). Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 64. člena tega Odloka.

(4) Deli enot urejanja DO 6, DO 13, DO 14, DO 15 in ST 1 se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahajajo v območju preostale nevarnosti (Pp), zato se na teh območjih upoštevajo pogoji iz 63. člena tega Odloka.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65. 66., 67., 68., 69., 70. in 71. člena tega Odloka.

39. člen

(podeželski zaselki)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V enotah urejanja DO 25, DO 26 in ST 4 je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe SK, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:

• stanovanjske stavbe:

- enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe;

• nestanovanjske stavbe:

- gostinske stavbe (gostilne, restavracije, točilnice),

- druge nestanovanjske stavbe (kmetijske stavbe za rastlinsko pridelavo, za rejo živali in spravilo pridelka);

• gradbeno-inženirski objekti:

- objekti transportne infrastrukture: lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste,

- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (vodovodi in pripadajoči objekti, cevovodi za odpadno vodo);

• nezahtevni objekti:

- objekti za lastne potrebe: drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, lopa, utrjene dovozne poti,

nepretočna greznica – v primeru, da ni kanalizacije,

- ograje,

- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza,

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: kmečka lopa, rastlinjak, silos, skedenj, senik, gnojišče, zbiralnik gnojevke in gnojnice, vodni zbiralnik, betonsko korito,

- spominska obeležja;

• enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico,

enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče, mala komunalna čistilna naprava,

- pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (objekt javne razsvetljave), energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, priključni plinovod, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk), komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališč), kanalizacijski priključek, cestni priključek),

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: ribnik, vrtina ali vodnjak, hlevski izpust, ograja za pašo, rastlinjak za gojenje neposredno na zemlji s točkovnimi temelji, senik,

- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt.

(2) Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih so dopustni naslednji posegi:

- tekoča vzdrževalna dela in rekonstrukcije,

- gradnja oz. postavitev avtobusnih postajališč,

- gradnja kolesarskih in peš površin,

- gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij.

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dovoljeni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt, oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upoštevajo lega obstoječih objektov. Stanovanjski objekti se locirajo ob cesti, kmetijski objekti ter nezahtevni in enostavni objekti se prednostno locirajo v notranjost parcele. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele.

(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki od meja morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko je manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti na zemljiških parcelah se lahko gradijo le na parcelah, kjer je že zgrajen osnovni objekt in največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da ni presežen faktor zazidanosti 0,4.

(4) Spominska obeležja se postavijo tako, da ne ovirajo prometa. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dovoljena.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost nadomestnih objektov je praviloma enaka velikosti obstoječih objektov. Določi se glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča velikost parcele, faktor zazidanosti in odmiki od meja in sosednjih objektov.

(2) Višina stanovanjskih objektov sta dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom, višina nestanovanjskih in kmetijskih objektov je prav tako do dve stanovanjski etaži nad terenom (višina stanovanjske etaže je do 3,0 m). Kota tal pritličja je pri vseh objektih do 0,50 m nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Pri določanju velikosti

nezahtevnih in enostavnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.

(4) Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je omejena z velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo, in velikostjo kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. V skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla je pri gnojenju z živinskimi gnojili za letni vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od 0,4 do 0,5 ha kmetijskih zemljišč.

(*1 GVŽ je 500 kg žive teže živali)

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika novih in nadomestnih objektov je praviloma podolžna ali lomljena. Strehe so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno ali opeki podobno kritino. Smer slemena je poljubna, strehe so lahko tudi štirikapne. Manjši nakloni strešin so dovoljeni pri kmetijskih objektih in pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Strešni napušči pri strehah v naklonu morajo biti široki od 30 do 80 ali več cm, oziroma do linije sosednje parcelne meje.

Na strehah se lahko uredijo frčade, zatrepi in čopi. Na vse strehe se lahko namestijo tudi sončni kolektorji ali drugi energetski objekti ali naprave, pri čemer se ne smeta spremeniti oblika in višina strehe.

(2) Okenske odprtine na fasadah so praviloma pokončne, razporedijo se simetrično. Na uličnih fasadah niso dovoljeni balkoni.

Fasada se opleska v svetlih barvah, lahko je obdelana z opeko in lesom, ni dopustna obdelava s keramiko in plastičnimi oblogami.

Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani in obdelani enako in podobno, kot osnovni objekt.

(3) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele pri domačijah je kmečko dvorišče. Možno je delno nasutje terena na parceli do višine 0,50 m nad bližnjo urejeno dovozno cesto in ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

(4) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m, razen za varstvo živali do 1,6 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavijo tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja se postavijo tako, da ne ovirajo obdelave sosednjih kmetijskih zemljišč.

d) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele

(1) Parcelacija stavbnih zemljišč je združitev ali delitev dveh ali več parcel. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več gradbenih parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. Na vseh deljenih parcelah morajo biti zagotovljeni pogoji o dopustnem izkoristku ter ostali pogoji, ki veljajo za gradbene parcele.

(2) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotavljati mora površine za odprte bivalne površine in za spremljajoče dejavnosti (parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne

stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 14 m.

(3) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na javno gospodarsko infrastrukturo na predmetni parceli.

(4) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov in sicer:

Dejavnost

Število parkirnih mest (PM) na enoto

Stanovanjski objekti

1,5 PM na stanovanje

Obrt, servisi

1 PM na 2 zaposlena

Gostinski objekti

1 PM na 10 sedežev

(5) Najmanj 1 parkirno mesto, oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Objekti se priključijo na vodovodno omrežje, za odvod komunalnih odplak se lahko zgradi mala komunalna čistilna naprava ali začasna nepretočna greznica. Meteorne vode se odvajajo ločeno. Za enoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. členatega Odloka.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V enoti urejanja ST 4 je enota kulturne dediščine EŠD 8398 – domačija Strehovci 74. Enota EŠD je podrta, zato ni treba upoštevati pogojev iz 61. člena tega Odloka.

(2) Enota urejanja DO 26 in del enote urejanja ST 4 sta v Krajinskem parku Goričko, v ekološko pomembnem območju in območju Natura 2000, del enote urejanja DO 25 pa v ekološko pomembnem območju, zato se pri posegih v enote upoštevajo pogoji varstva iz 62. člena tega Odloka.

(3) Manjši del enote urejanja ST 4 je v širšem varstvenem območju vodnega zajetja Strehovci, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz Odloka o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00). Prepovedano je urejati ponikovalnice odpadnih voda, gnojiti kmetijska zemljišča z blatom iz ČN, opravljati tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, uporabljati biocide na bazi cianovodikove kisline, fenola, živosrebrnih spojin, arzena in drugih vodi škodljivih snovi.

(4) Za enoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 62. in 63. člena tega Odloka.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65. 66., 67., 68., 69., 70. in 71. člena tega Odloka.

40. člen

(stanovanjski zaselki)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V enotah urejanja DG 7/2, ŽI 7, ŽI 9 in ŽI 10 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine stanovanjskih zaselkov, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SS, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:

• stanovanjske stavbe:

- enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe;

• nestanovanjske stavbe:

- gostinske stavbe (gostilne, restavracije, točilnice),

- upravne in pisarniške stavbe,

- trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (brez bencinskih servisov);

• gradbeno inženirski objekti:

- objekti transportne infrastrukture: ceste in javne poti,

- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (vodovodi in pripadajoči objekti, cevovodi za odpadno vodo);

• nezahtevni objekti:

- objekti za lastne potrebe: drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, lopa, utrjene dovozne pot, nepretočna greznica – v primeru, da ni kanalizacije,

- ograje,

- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza, postajališče,

- spominska obeležja;

• enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče, mala komunalna čistilna naprava,

- pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (objekt javne razsvetljave), energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, priključni plinovod, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk), komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališče), kanalizacijski priključek, ekološki otok, cestni priključek,

- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt.

(2) Na območju prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih dopustni naslednji posegi:

- tekoča vzdrževalna dela in rekonstrukcije,

- gradnja oz. postavitev avtobusnih postajališč,

- gradnja kolesarskih in peš površin,

- gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij.

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt, oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upošteva lega obstoječih objektov. Stanovanjski in javni objekti se locirajo ob

cesti. Nezahtevni in enostavni objekti se prednostno locirajo v notranjost parcele, lahko so samostoječi ali prizidani k osnovni stavbi.

(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost.

Odmiki od javne občinske ceste ali poti so 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti na zemljiških parcelah se lahko gradijo le na parcelah, kjer je že zgrajen osnovni objekt in za vsako stanovanje največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da ni presežen faktorja zazidanosti 0,4.

(4) Spominska obeležja se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Pri določanju velikosti nadomestnih objektov se upošteva velikost obstoječih objektov. Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča velikost parcele, faktor zazidanosti in odmiki od meja in sosednjih objektov.

(2) Višina stanovanjskih in nestanovanjskih objektov sta dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom, pri tem je višina stanovanjske etaže do 3,0 m. Kota tal pritličja je pri vseh objektih do 0,50 m nad urejenim terenom. Nadomestni objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Pri določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna, kvadratna ali lomljena. Strehe so dvokapnice v naklonu od 25 do 45 stopinj in s poljubno kritino. Smeri slemen so poljubne. Na stanovanjskih objektih ob ulicah so lahko tudi štirikapne strehe. Manjši nakloni strešin in ravne strehe so dopustne pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Strešni napušči pri strehah v naklonu morajo biti široki od 30 do 80 cm ali več oziroma do linije sosednje parcelne meje. Na strehah se lahko uredijo frčade, zatrepi in čopi. Na vse strehe se lahko namestijo tudi sončni kolektorji ali drugi energetski objekti ali naprave, pri čemer se ne smeta spremeniti oblika in višina strehe.

(2) Okenske odprtine na fasadah so praviloma pokončne, razporedijo se simetrično. Na uličnih fasadah niso dovoljeni balkoni, možne so pokrite terase in mansarde. Fasada se opleska v svetlih barvah, lahko je obdelana z opeko in lesom, ni dopustna obdelava s keramiko in plastičnimi oblogami. Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani in obdelani enako in podobno, kot osnovni objekt.

(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli do višine 0,50 m nad bližnjo urejeno dovozno cesto in ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

(4) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavijo tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti, ob parcelni meji pa tudi tako, da je omogočena obdelava sosednjih kmetijskih zemljišč.

d) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele

(1) Parcelacija stavbnih zemljišč je združitev ali delitev dveh ali več parcel. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več gradbenih parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.

(2) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotavljati mora površine za odprte bivalne površine in za spremljajoče dejavnosti (parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 14 m.

(3) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na javno gospodarsko infrastrukturo na predmetni parceli.

(4) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov in sicer:

Dejavnost

Število parkirnih mest (PM) na enoto

Stanovanjski objekti

1,5 PM na stanovanje

Poslovni prostori (pisarne)

1 PM na 30m2 neto površine

Gostinski objekti

1 PM na 10 sedežev

(5) Najmanj 1 parkirno mesto, oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Objekti se priključijo na vodovodno omrežje, za odvod komunalnih odplak se lahko zgradi mala komunalna čistilna naprava ali začasna nepretočna greznica. Meteorne vode se odvajajo ločeno. Za enoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Enota urejanja DG 7/2 je v Krajinskem parku Goričko, v ekološko pomembnem območju in območju Natura 2000, zato se pri posegih v enote upoštevajo pogoji varstva iz 61. člena tega Odloka.

(2) Del podenote urejanja DG 7/2 je v širšem varstvenem pasu vodnega zajetja Dobrovnik, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz Odloka o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00). Prepovedano je urejati ponikovalnice odpadnih voda, gnojiti kmetijska zemljišča z blatom iz ČN, opravljati tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, uporabljati biocide na bazi cianovodikove kisline, fenola, živosrebrnih spojin, arzena in drugih vodi škodljivih snovi.

(3) Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 62. in 63. člena tega Odloka.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65. 66., 67., 68., 69., 70. in 71. člena tega Odloka.

41. člen

(romski zaselki)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V enotah urejanja DO 24 in DO 28 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine stanovanjskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SS, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:

• stanovanjske stavbe:

- enostanovanjske ali večstanovanjske stavbe;

• nestanovanjske stavbe:

- gostinske stavbe,

- upravne in pisarniške stavbe,

- trgovske, obrtne in druge stavbe za storitvene dejavnosti (brez bencinskih servisov),

- kmetijske stavbe za rejo živali do 50 m2;

• gradbeno-inženirski objekti:

- objekti transportne infrastrukture: ceste in javne poti,

- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (vodovodi in pripadajoči objekti, cevovodi za odpadno vodo);

• nezahtevni objekti:

- objekti za lastne potrebe: drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, lopa, utrjene dovozne poti, nepretočna greznica – v primeru, da ni kanalizacije,

- ograje,

- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m), postajališče,

- pomožni kmetijski objekti: kmečka lopa, gnojišče, zbiralnik gnojevke in gnojnice, vodni zbiralnik, betonsko korito,

- spominska obeležja;

• enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče, mala komunalna čistilna naprava,

- pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (objekt javne razsvetljave), energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, priključni plinovod, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk), komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališča, kanalizacijski priključek, ekološki otok, cestni priključek),

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: ribnik, vrtina ali vodnjak, hlevski izpust, ograja za pašo, senik,

- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt.

(2) V enoti urejanja DO 28 so na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih dopustni naslednji posegi:

- tekoča vzdrževalna dela in rekonstrukcije,

- gradnja oz. postavitev avtobusnih postajališč,

- gradnja kolesarskih in peš površin,

- gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij.

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upošteva lega obstoječih objektov. Nezahtevni in enostavni objekti se prednostno locirajo v notranjost parcele, lahko so samostoječi ali prizidani k osnovni stavbi.

(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost.

Odmiki od javne občinske ceste ali poti so 4,0.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti na zemljiških parcelah se lahko gradijo le na parcelah, kjer je že zgrajen osnovni objekt in za vsako stanovanje največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste.

(4) Spominska obeležja se postavijo tako, da ne ovirajo prometa. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Pri določanju velikosti nadomestnih objektov se upošteva velikost obstoječih objektov. Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča velikost parcele, faktor zazidanosti in odmiki od meja in sosednjih objektov.

(2) Višina stanovanjskih in nestanovanjskih objektov sta dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom, pri tem je višina stanovanjske etaže do 3,0 m. Kota tal pritličja je pri vseh objektih do 0,50 m nad urejenim terenom. Nadomestni objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Pri določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva velikosti, navedene v 1. točki poglavja a) tega člena.

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna, kvadratna ali lomljena. Strehe so dvokapnice v naklonu od 25 do 45 stopinj in s poljubno kritino. Smeri slemen so poljubne. Na stanovanjskih objektih so lahko tudi štirikapne strehe. Manjši nakloni strešin in ravne strehe so dopustne pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Na vse strehe se lahko namestijo tudi sončni kolektorji ali drugi energetski objekti ali naprave, pri čemer se ne smeta spremeniti oblika in višina strehe.

(2) Fasada se opleska v svetlih barvah, lahko je obdelana z opeko in lesom, ni dopustna obdelava s keramiko in plastičnimi oblogami.

Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani in obdelani enako in podobno kot osnovni objekt.

(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli do višine 0,50 m nad bližnjo urejeno dovozno cesto in ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

(4) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavijo tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti, ob parcelni meji pa tudi tako, da je omogočena obdelava sosednjih kmetijskih zemljišč.

d) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele

(1) Parcelacija stavbnih zemljišč je združitev ali delitev dveh ali več parcel. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več gradbenih parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena, in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. Na vseh deljenih parcelah morajo biti zagotovljeni pogoji o dopustnem izkoristku ter ostali pogoji, ki veljajo za gradbene parcele.

(2) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotavljati mora površine za odprte bivalne površine in za spremljajoče dejavnosti (parkirišča,

manipulativne in intervencijske površine). Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 12 m, razen če gre za strnjeno zazidavo.

(3) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na javno gospodarsko infrastrukturo na predmetni parceli.

(4) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov in sicer:

Dejavnost

Število parkirnih mest (PM) na enoto

Stanovanjski objekti

1,5 PM na stanovanje

Poslovni prostori (pisarne)

1 PM na 30m2 neto površine

Gostinski objekti

1 PM na 10 sedežev

(4) Najmanj 1 parkirno mesto, oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Objekti se priključijo na vodovodno omrežje, za odvod komunalnih odplak se lahko zgradi mala komunalna čistilna naprava ali

začasne nepretočne greznice. Meteorne vode se odvajajo ločeno. Za enoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Enota urejanja DO 24 je v celoti, enota urejanja DO 28 pa delno v ekološko pomembnem območju, del enote urejanja DO 24 se nahaja tudi v območju Nature 2000, zato se pri posegih v enote upoštevajo pogoji varstva iz 61. člena tega Odloka.

(2) Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 61., 62. in 63. člena tega Odloka.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65. 66., 67., 68., 69., 70. in 71. člena tega Odloka.

42. člen

(vinogradniška naselja )

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V enotah in podenotah urejanja DG 1, DG 2, DG 3/1, DG 3/2, DG 3/3, DG 4, DG 5/1, DG 5/2, DG 6/2, DG 7/3, DG 8, DG 9, DG 10, DG 11, DG 12, DG 15, DG 16, SG 1/1, SG 1/2, SG 1/3, SG 2, SG 4 in ŽI 2 je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe SP, ki so površine počitniških hišic, namenjene bivanju in gospodarski vinogradniški dejavnosti, dovoljena izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:

stanovanjske stavbe:

- počitniške stanovanjske stavbe,

- nastanitvene turistične stavbe;

nestanovanjske stavbe:

- gostinske stavbe (vinotoči),

- vinogradniške stavbe (vinske kleti, zidanice);

gradbeno-inženirski objekti:

- objekti transportne infrastrukture (ceste),

- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;

nezahtevni objekti:

- objekti za lastne potrebe: drvarnica, uta oziroma senčnica, lopa, utrjene dovozne poti, nepretočna greznica – v primeru, da ni kanalizacije,

- ograje, škarpe in podporni zidovi,

- spominska obeležja;

enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče, mala komunalna čistilna naprava,

- pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk do 30 m2), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališče, kanalizacijski priključek, ekološki otok, cestni priključek), objekti za spremljanje stanja

okolja, vrtina ali vodnjak za raziskave,

- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt, začasni objekt za skladiščenje nenevarnih snovi,

- urbana oprema: skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen.

(3) Gradnja novih objektov je dopustna ob pogoju, da je graditelj lastnik vinograda ali sadovnjaka v velikosti najmanj 30 arov.

(3) V podenoti urejanja DG 7/3 je na gozdnih zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe G, poleg primarne gozdne rabe dopustna le postavitev:

• nezahtevnih objektov:

- objekti za lastne potrebe: drvarnica, uta oziroma senčnica;

• enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek,

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna učna pot, gozdna cesta.

Postavitev objektov je dopustna pod pogojem, da so funkcionalno vezani na osnovni bivalni objekt. Za vsako bivalno enoto se lahko postavi le ena vrsta enostavnega objekta.

(b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upoštevajo tipologija zazidave in regulacijske črte. Bivalni in gospodarski objekti se locirajo pravokotno na cestno gradbeno mejo oziroma pravokotno na višinske plastnice, v gradbeno linijo obstoječih objektov.

Nezahtevni in enostavni objekti se prednostno locirajo v notranjost parcele.

(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, razen pri že obstoječih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmiki od javne občinske ceste ali poti so 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno drevesno višino.

(3) Spominska obeležja in urbana oprema se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev v navedenih enotah urejanja ni dopustna.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost novih objektov in objektov, ki se povečujejo je največ 80 m2, razen pri vinotočih in turističnih objektih, kjer velikost lahko znaša do 150 m2, če to dopušča velikost parcele in odmiki od sosednih meja. V turističnih objektih je lahko do 30 ležišč. Širina ožje stranice objekta ne sme presegati 7,0 m.

(2) Višina objektov je 1,5 stanovanjske etaže (višina stanovanjske etaže je do 3,0 m), višina vidne fasade na izpostavljeni strani je ena stanovanjska etaža nad terenom. Del objekta je lahko v celoti ali delno vkopan, podstrešje se lahko izkoristi v stanovanjske namene. Pri določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna v razmerju stranic 1:1,5 ali 1:2, lahko je lomljena v L ali U, širina ožje stranice je do 7 m.

Strehe so enakostranične dvokapnice v naklonu od 35 do 45 stopinj in z opečno kritino. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico strešine. Okenske odprtine na čelni fasadi so pokončne, razporejene simetrično. Balkoni ali izzidki niso dovoljeni. Fasada se opleska v svetlih barvah, lahko je obdelana z lesom, talni zidec je temen. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Manjši nakloni strešin in ravne strehe so dovoljene le pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno, kot osnovni objekt. Strešni napušči pri strehah v naklonu morajo biti široki od 30 do 80 cm ali več, oziroma do linije sosednje parcelne meje. Na strehah se lahko uredijo frčade, zatrepi in čopi. Na vse strehe se lahko namestijo tudi sončni kolektorji ali drugi energetski objekti ali naprave, pri čemer se ne smeta spremeniti oblika in višina strehe.

(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se ozeleni, pri turističnih objektih se uredi gramozirano ali tlakovano parkirišče. Pri umeščanju objektov na zemljiščih, ki so prednostni habitati, se v največji možni meri ohranjajo travniške površine. Teh ni dovoljeno nasipavati ali odvodnjavati in s tem spreminjati hidrološke razmere, uporaba pesticidov in mineralnih gnojil pri vzdrževanju travniških površin ni dopustna. Pri parcelah, ki mejijo na gozdne površine se ohranja gozdni rob, upošteva se odmik ene drevesne višine. V enoti urejanja SG-3/b se objekti umeščajo tako, da se v največji možni meri ohranijo visokodebelni sadovnjaki. Zemljišča, ki so prednostni habitati so razvidna iz priloge Občinskega prostorskega načrta, Prikaz stanja prostora in iz Okoljskega poročila.

(3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavijo tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno.

(4) Urbana oprema se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območje.

d) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele

(1) Parcelacija stavbnih zemljišč je združitev ali delitev dveh ali več parcel. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več gradbenih parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.

(2) Velikost in oblika novih gradbenih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave in je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotavljati mora površine za spremljajoče dejavnosti (parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti.

(3) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.

(4) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov in sicer:

Dejavnost

Število parkirnih mest (PM) na enoto

Počitniški objekti

1 PM na objekt

Poslovni prostori (pisarne)

1 PM na 30 m2 neto površine

Gostinski objekti (vinotoči)

1 PM na 10 sedežev

Gostišča s prenočišči

2 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže

(5) Najmanj 1 parkirno mesto, oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri objektu, ki je namenjen javnosti se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Objekti se priključijo na vodovodno omrežje, za odvod komunalnih odplak se lahko zgradi mala komunalna čistilna naprava ali začasne nepretočne greznice. Meteorne vode se odvajajo ločeno (2) V enotah urejanja se pri zunanji razsvetljavi uporabijo svetilke, ki ne osvetljujejo širše okolice.

(3) Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V nekaterih podenotah urejanja prostora so te enote kulturne dediščine:

- v podenoti urejanja DG 7/3 so: EŠD 23794 – Dobrovnik, Martonova klet, EŠD 23793 – Dobrovnik Toplakova klet in EŠD 23868 – Dobrovnik Kovačeva klet;

- v podenoti urejanja SG 1/3 so: EŠD 8399 – Strehovci Rozina klet, EŠD 8400 – Strehovci Bojnecova klet I, EŠD 23821 – Strehovci Kermanova klet in EŠD 23819 – Strehovci Nemčeva klet;

- v enoti urejanja SG 4 so: EŠD 8404 – Strehovci Horvatova klet, EŠD 23820 – Strehovci Kulčarjeva klet, EŠD 23822 – Strehovci Ferencekova klet in EŠD 23823 – Strehovci Bojnecova klet II.

(2) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pred izdajo dovoljenj za poseg v prostor pridobijo kulturno-varstveni pogoji in kulturno-varstveno soglasje. V vplivnem območju kulturnih spomenikov se ohranja prostorska identiteta,

pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika.

(3) Posamezni objekti stavbne dediščine se varujejo tako, da se ohranja tlorisna in višinska zasnova objekta, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora, sestavine in pritikline, stavbno pohištvo in notranja oprema, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, pojavnost in vedute, celovitost dediščine v prostoru, zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. Varuje se tudi širša okolica objekta.

(4) Vse enote urejanja prostora so delno ali v celoti v Krajinskem parku Goričko, v ekološko pomembnem območju in območju Natura 2000, zato se pri posegih upoštevajo splošni pogoji za varstvo in ohranjanje narave iz 61. člena Odloka ter ti pogoji iz Okoljskega poročila:

- v podenotah urejanja SG 2, DG 6/1, DG 6/2, DG 8 in DG 11 se večja gradbena dela prilagodijo biološkemu ciklu kvalifikacijskih vrst, dela se naj ne izvajajo med 15. aprilom in 30. julijem.

- v podenotah urejanja DG 3/2, DG 5/1, DG 6/2, DG 11, SG 1/2, SG 1/3, SG 2 in ŽI 2 se novi objekti umestijo tako, da se v največji meri ohranjajo travniki. Travnikov ni dovoljeno nasipavati ali odvodnjavati in s tem spreminjati hidrološke razmere. Ohranja naj se ekstenzivna raba, ohranja se naj obstoječa vegetacija. Dosejevanje trave je dovoljeno le z lokalno značilno travno mešanico, uporaba umetnih gnojil in pesticidov na travniških površinah ni dovoljena. Gradbišče se lahko organizira le znotraj območja predvidene gradnje.

- v podenotah urejanja DG 6/2, DG 8, DG 11, SG 2 in ŽI 2 se pri novih objektih razsvetljava načrtuje tako, da se uporabijo žarnice, ki sevajo čim nižji delež UV svetlobe in tako konstrukcijo svetilk, ki omogočajo osvetljevanje talne površine, ne osvetljujejo pa neba in širše okolice. Javna razsvetljava v enotah urejanja naj bo minimalna, objektov naj se ne osvetljuje. Osvetlitev se naj načrtuje skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/09). Razsvetljava naj bo načrtovana s tipali, ki omogočajo osvetljevanje po potrebi.

- v enotah urejanja DG 6/2, DG 8, DG 11 in SG 2 se pri gradnji novih objektov ustrezno vzpostavi gozdni rob. Objekti se umestijo tako, da se v čim večji meri ohranja habitatni tip obrečnega vrbovja, jelševja in jesenovja, v enoti urejanja DG 1 pa se od habitatnega tipa naj ohranjajo ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi.

(5) V vseh enotah in podenotah urejanja se pri načrtovanju posegov v prostor upoštevajo še usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Dobrovnik (ZRSVN, OE Maribor, junij 2008), ki se hranijo na sedežu občine.

(6) Enote in podenote urejanja DG 1, DG 2, DG 3/1, DG 3/2, DG 3/3, DG 4, DG 5/1, DG 5/2, DG 15, SG 2, SG 4 so delno ali v celoti v erozijskem območju, zato se pri gradnji večjih objektov in pri posegih na obstoječih objektih uredi ustrezna odvodnja meteornih vod, s čimer se prepreči erozija in plazenje terena. Pri gradnji objektov in drugih posegih na nagnjenih zemljiščih in zemljiščih, ki mejijo na stavbna zemljišča na nagnjenem terenu, se v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelajo geomehanske raziskave za širše območje nameravanega posega. Glede na geomehansko poročilo se po potrebi izdela projekt sanacije, s katerim se preprečijo vplivi nameravane gradnje na sosednja zemljišča.

(7) Podenoti urejanja SG 1/1 in SG 1/2 sta v širšem varstvenem pasu vodnega zajetja Strehovci, podenote urejanja DG 3/2, DG 4 in DG 5/1 pa v širšem varstvenem pasu vodnega zajetja Dobrovnik, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz Odloka o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00). Prepovedano je urejati ponikovalnice odpadnih voda, gnojiti kmetijska zemljišča z blatom iz ČN, opravljati tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, uporabljati biocide na bazi cianovodikove kisline, fenola, živosrebrnih spojin, arzena in drugih vodi škodljivih snovi.

(8) Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 60., 61., 62. in 63. člena tega Odloka.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65. 66., 67., 68., 69., 70. in 71. člena tega Odloka.

43. člen

(mešana naselja v goricah)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V podenotah urejanja DG 6/1 in DG 7/1 je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe SP, ki so površine počitniških hišic, namenjene bivanju in gospodarski vinogradniški dejavnosti, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:

• stanovanjske stavbe:

- enostanovanjski objekti,

- počitniške stanovanjske stavbe,

- nastanitvene turistične stavbe;

• nestanovanjske stavbe:

- gostinske stavbe (vinotoči),

- vinogradniške stavbe (vinske kleti, zidanice);

• gradbeno inženirski objekti:

- objekti transportne infrastrukture (ceste),

- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;

• nezahtevni objekti:

- objekti za lastne potrebe: drvarnica, uta oziroma senčnica, lopa, utrjene dovozne poti, nepretočna greznica – v primeru, da ni kanalizacije,

- ograje, škarpe in podporni zidovi,

- spominska obeležja;

• enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče, mala komunalna čistilna naprava,

- pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje,

tipski zabojnik za skladiščenje jeklen), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališče, kanalizacijski priključek, ekološki otok, cestni priključek), objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak za raziskave,

- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt, začasni objekt za skladiščenje nenevarnih snovi,

- urbana oprema: skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen.

(2) Gradnja novih objektov je dopustna ob pogoju, da je graditelj lastnik vinograda ali sadovnjaka v velikosti najmanj 30 arov.

(3) V podenoti urejanja DG 7/1 je na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1, ki so del enote urejanja, poleg primarne travniške rabe dopustna postavitev:

• nezahtevnih objektov:

- objekti za lastne potrebe: drvarnica, uta oziroma senčnica;

• enostavnih objektov:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek,

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, poljska pot, ribnik.

Postavitev objektov je dopustna pod pogojem, da so funkcionalno vezani na osnovni bivalni objekt. Za vsako bivalno enoto se lahko postavi le ena vrsta enostavnega objekta. V območju ni dopustno razprševanje gnojnice in gnojevke ter uporaba fitofarmacevtskih sredstev za zaščito.

(4) V podenoti urejanja DG 7/1 je na gozdnih zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe G, poleg primarne rabe dopustna le postavitev:

• nezahtevnih objektov:

- objekti za lastne potrebe: drvarnica, uta oziroma senčnica;

• enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek,

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna učna pot, gozdna cesta.

Postavitev objektov je dopustna pod pogojem, da so funkcionalno vezani na osnovni bivalni objekt in da ni potrebna dodatna odstranitev drevja. Za vsako bivalno enoto se lahko postavi le ena vrsta enostavnega objekta.

(b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upoštevajo tipologija zazidave in regulacijske črte. Bivalni in gospodarski objekti se locirajo pravokotno na cestno gradbeno mejo oziroma pravokotno na višinske plastnice, v gradbeno linijo obstoječih objektov.

Nezahtevni in enostavni objekti v območju namenske rabe SP se prednostno locirajo v notranjost parcele. V območjih z namensko rabo K1 in G se enostavne objekte postavi ob dovozno pot.

(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, razen pri že obstoječih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmiki od javne občinske ceste ali poti so 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno drevesno višino.

(3) Spominska obeležja in urbana oprema se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost novih objektov in objektov, ki se povečujejo, je največ 80 m2, velikost stanovanjskih hiš, vinotočev in turističnih objektov znaša do 100 m2 ali več, če to dopušča velikost parcele in odmiki od sosednjih meja. V turističnih objektih je lahko do 30 ležišč.

(2) Višina objektov je 1,5 stanovanjske etaže (višina stanovanjske etaže je do 3,0 m), višina vidne fasade na izpostavljeni strani je ena stanovanjska etaža nad terenom. Del objekta je lahko v celoti ali delno vkopan, podstrešje se lahko izkoristi v stanovanjske namene. Pri določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna v razmerju stranic 1:1,5 ali 1:2, lahko je lomljena v L ali U. Strehe so enakostranične dvokapnice v naklonu od 35 do 45 stopinj in z opečno ali opeki podobno kritino. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico strešine.

Okenske odprtine na čelni fasadi so pokončne, razporejene simetrično. Balkoni ali izzidki niso dovoljeni. Fasada se opleska v svetlih barvah, lahko je obdelana z lesom, talni zidec je temen. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Manjši nakloni strešin in ravne strehe so dovoljene le pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno, kot osnovni objekt. Strešni napušči pri strehah v naklonu morajo biti široki od 30 do 80 cm ali več oziroma do linije sosednje parcelne meje. Na strehah se lahko uredijo frčade, zatrepi in čopi. Na vse strehe se lahko namestijo tudi sončni kolektorji ali drugi energetski objekti ali naprave, pri čemer se ne smeta spremeniti oblika in višina strehe.

(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se ozeleni, pri turističnih objektih se uredi gramozirano ali tlakovano parkirišče. Pri umeščanju objektov na zemljiščih, ki so prednostni habitati, se v največji možni meri ohranjajo travniške površine.

(3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavijo tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno.

(4) Urbana oprema se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območje.

d) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele

(1) Parcelacija stavbnih zemljišč je združitev ali delitev dveh ali več parcel. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več gradbenih parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.

(2) Velikost in obliko novih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave in je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotavljati mora površine za odprte bivalne površine in za spremljajoče dejavnosti (parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 14 m.

(3) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.

(4) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov in sicer:

Dejavnost

Število parkirnih mest (PM) na enoto

Stanovanjski objekti

1 PM na stanovanje

Počitniški objekti

1 PM na objekt

Poslovni prostori (pisarne)

1 PM na 30m2 neto površine

Gostinski objekti (vinotoči)

1 PM na 10 sedežev

Gostišča s prenočišči

2 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže

 (5) Najmanj 1 parkirno mesto, oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri objektu, ki je namenjen javnosti se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Objekti se priključijo na vodovodno omrežje, za odvod komunalnih odplak se lahko zgradi mala komunalna čistilna naprava ali začasne nepretočne greznice. Meteorne vode se odvajajo ločeno.

(2) V enotah urejanja se pri zunanji razsvetljavi uporabijo svetilke, ki ne osvetljujejo širše okolice.

(3) Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Obe podenoti urejanja sta v Krajinskem parku Goričko, ekološko pomembnem območju in območju Natura 2000, zato se pri načrtovanju posegov v prostor upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta Občine Dobrovnik (ZRSVN, OE Maribor, junij 2008), ki se hranijo na sedežu občine. Upoštevajo se še pogoji iz 61. člena Odloka.

(2) V enoti urejanja prostora se upoštevajo pogoji iz okoljskega poročila:

- v podenoti urejanja DG 6/1 se večja gradbena dela prilagodijo biološkemu ciklu kvalifikacijskih vrst, dela se naj ne izvajajo med 15. aprilom in 30. julijem.

(3) Podenota urejanja DG 7/1 je v širšem varstvenem pasu vodnega zajetja Dobrovnik, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz Odloka o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00). Prepovedano je urejati ponikovalnice odpadnih voda, gnojiti kmetijska zemljišča z blatom iz ČN, opravljati tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, uporabljati biocide na bazi cianovodikove kisline, fenola, živosrebrnih spojin, arzena in drugih vodi škodljivih snovi.

(4) Za podenote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 62. in 63. člena tega Odloka.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65. 66., 67., 68., 69., 70. in 71. člena tega Odloka.

44. člen

(stanovanjski zaselki v goricah)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

V enotah urejanja SG 3 in SG 5 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine za stanovanja in površine počitniških hišic, namenjene bivanju in gospodarski vinogradniški dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe SS ter območja varstva narave (Krajinski park Goričko), dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:

• stanovanjske stavbe:

- enostanovanjske stavbe,

- počitniške stanovanjske stavbe,

- nastanitvene turistične stavbe;

• nestanovanjske stavbe:

- gostinske stavbe (vinotoči),

- vinogradniške stavbe (vinske kleti, zidanice);

• gradbeno inženirski objekti:

- objekti transportne infrastrukture (ceste, javne poti),

- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;

• nezahtevni objekti:

- objekti za lastne potrebe: drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, lopa, utrjene dovozne poti, nepretočna greznica – v primeru, da ni kanalizacije,

- ograje, škarpe in podporni zidovi,

- spominska obeležja;

• enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče, mala komunalna čistilna naprava,

- pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje, komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališče, kanalizacijski priključek, ekološki otok, cestni priključek), objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak za raziskave,

- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt, začasni objekt za skladiščenje nenevarnih snovi,

- urbana oprema: skulptura, večnamenski kiosk, vodnjak oziroma okrasni bazen.

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upoštevajo tipologija zazidave in regulacijske črte. Bivalni in gospodarski objekti (vinogradniški objekti) ter turistični objekti se locirajo pravokotno na cestno gradbeno mejo oziroma pravokotno na višinske plastnice, v gradbeno linijo obstoječih objektov. Nezahtevni in enostavni objekti se prednostno locirajo v notranjost parcele.

(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, v vseh enotah velja za vse objekte na eni parceli zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odmiki med objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezna osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter drugi tehnični pogoji pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmiki od javne občinske ceste ali poti so 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti na zemljiških parcelah se lahko gradijo za vsako stanovanje največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežena meja faktorja zazidanosti 0,4.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost novih objektov in objektov, ki se povečujejo je največ 80 m2, velikost stanovanjskih hiš, vinotočev in turističnih objektov znaša do 150 m2 ali več, če to dopušča velikost parcele in odmiki od sosednih meja. V turističnih objektih je lahko do 30 ležišč.

(2) Višina objektov je 1,5 stanovanjske etaže (višina stanovanjske etaže je do 3,0 m), višina vidne fasade na izpostavljeni strani je ena stanovanjska etaža nad terenom. Del objekta je lahko v celoti ali delno vkopan, podstrešje se lahko izkoristi v stanovanjske namene. Pri določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna v razmerju stranic 1:1,5 ali 1:2, lahko je lomljena v L ali U. Strehe so enakostranične dvokapnice v naklonu od 35 do 45 stopinj in z opečno kritino. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico strešine. Okenske odprtine so pokončne, na čelnih fasadah razporejene simetrično. Fasada se opleska v svetlih barvah, lahko je obdelana z lesom, talni zidec je temen. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Manjši nakloni strešin in ravne strehe so dovoljene le pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno, kot osnovni objekt. Strešni napušči pri strehah v naklonu morajo biti široki od 30 do 80 cm ali več oziroma do linije sosednje parcelne meje. Na strehah se lahko uredijo frčade,

zatrepi in čopi. Na vse strehe se lahko namestijo tudi sončni kolektorji ali drugi energetski objekti ali naprave, pri čemer se ne smeta spremeniti oblika in višina strehe.

(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se ozeleni, pri turističnih objektih se uredi gramozirano ali tlakovano parkirišče. Asfalt ni dopusten.

(3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavijo tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob ulicah oziroma dovoznih cestah morajo biti enake višine in oblikovane enotno.

(4) Urbana oprema se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območje.

d) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele

(1) Parcelacija stavbnih zemljišč je združitev ali delitev dveh ali več parcel. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več gradbenih parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.

(2) Velikost in obliko novih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave in je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotavljati mora površine za odprte bivalne površine in za spremljajoče dejavnosti (parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 14 m.

(3) Velikost in obliko novih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.

(4) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov in sicer:

Dejavnost

Število parkirnih mest (PM) na enoto

Stanovanjski objekti

1 PM na stanovanje

Počitniški objekti

1 PM na stanovanje

Poslovni prostori (pisarne)

1 PM na 30 m2 neto površine

Gostinski objekti (vinotoči)

1 PM na 10 sedežev

Gostišča s prenočišči

2 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže

(5) Najmanj 1 parkirno mesto, oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri objektu, ki je namenjen javnosti se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Objekti se priključijo na vodovodno omrežje, za odvod komunalnih odplak se lahko zgradi mala komunalna čistilna naprava ali začasne nepretočne greznice. Meteorne vode se odvajajo ločeno. Za enoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V enoti urejanja SG 3 sta enoti kulturne dediščine: EŠD 8401 – Strehovske gorice klet na parceli 49 in EŠD 8403 – Strehovci

- Gerenčerova klet podrti, zato ni treba upoštevati pogojev iz 60. člena Odloka. Pogoji celostnega ohranjanja veljajo za EŠD 8402 – Strehovci Kovačeva klet.

Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pred izdajo dovoljenj za poseg v prostor pridobijo kulturnovarstveni pogoji in kulturno-varstveno soglasje. V vplivnem območju kulturnih spomenikov se ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika.

(2) Posamezne objekte stavbne dediščine se varujejo tako, da se ohranjajo tlorisna in višinska zasnova objekta, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora, sestavine in priti kline, stavbno pohištvo in notranja oprema, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, pojavnost in vedute, celovitost dediščine v prostoru, zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. Varuje se tudi širša okolica objekta.

(3) Enoti urejanja prostora sta v Krajinskem parku Goričko, ekološko pomembnem območju in območju Natura 2000, zato se upoštevajo pogoji iz 61. člena Odloka.

(4) V enoti urejanja se upoštevajo še pogoji iz okoljskega poročila:

- v enoti urejanja SG 3 se pri gradnji novih objektov ustrezno vzpostavi gozdni rob. Objekti se umestijo tako, da se v čim večji meri ohranja habitatni tip obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja ter ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi.

- razsvetljava se načrtuje tako, da se uporabijo žarnice, ki sevajo čim nižji delež UV svetlobe in tako konstrukcijo svetilk, ki omogočajo osvetljevanje talne površine, ne osvetljujejo pa neba in širše okolice. Javna razsvetljava naj bo minimalna, objektov naj se ne osvetljuje. Osvetlitev se naj načrtuje skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/09). Razsvetljava naj bo načrtovana s tipali, ki omogočajo osvetljevanje po potrebi.

- čas izvajanja del z gradbeno mehanizacijo je treba prilagoditi biološkemu ciklu kvalifikacijskih vrst. Večja gradbena dela naj se ne izvajajo med 15. aprilom in 30. julijem.

- v čim večji možni meri se naj ohranjajo visokodebelni sadovnjaki. Objekti se umestijo tako, da se izognejo habitatnemu tipu ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjak, ki se ohranja v ekstenzivni rabi. Ohranja se obstoječa vegetacija, po posegu se naj zasadijo stare sorte sadnega drevja tako, da se ponovno vzpostavi visokodebelni ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjak;

(5) V enotah urejanja se pri načrtovanju posegov v prostor upoštevajo še usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta Občine Dobrovnik (ZRSVN, OE Maribor, junij 2008), ki se hranijo na sedežu občine.

(6) Enota urejanja SG 3 je v erozijskem območju, zato se pri gradnji večjih objektov in pri posegih na obstoječih objektih uredi ustrezna odvodnja meteornih vod, s čimer se prepreči erozija in plazenje terena. Pri gradnji objektov in drugih posegih na nagnjenih zemljiščih in zemljiščih, ki mejijo na stavbna zemljišča na nagnjenem terenu, se v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelajo geomehanske raziskave za širše območje nameravanega posega. Glede na geomehansko poročilo se po potrebi izdela projekt sanacije, s katerim se preprečijo vplivi nameravane gradnje na sosednja zemljišča.

(7) Za enoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 60., 61., 62. in 63. člena tega Odloka.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65. 66., 67., 68., 69., 70. in 71. člena tega Odloka.

45. člen

(turistično počivališče v goricah)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

V enoti urejanja ST 3 je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe BT, ki so površine za turizem, namenjene za turistično ponudbo, dopustna izvedba rekonstrukcija, obnova in vzdrževanje obstoječega objekta. Možna je še dodatna zasaditev okolice objekta in namestitev urbane opreme.

b) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Objekti se priključijo na električno omrežje. Pri zunanji razsvetljavi se uporabijo svetilke, ki ne osvetljujejo širše okolice.

(2) Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.

c) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Enota urejanja prostora je v Krajinskem parku Goričko, ekološko pomembnem območju in območju Natura 2000, zato se upoštevajo pogoji iz 61. člena Odloka ter pogoji iz okoljskega poročila:

- v enoti urejanja se posegi izvajajo tako, da se v največji meri ohranja travnik. Travnika ni dovoljeno nasipavati ali odvodnjavati in s tem spreminjati hidrološke razmere. Ohranja naj se v ekstenzivni rabi, ohranja se naj obstoječa vegetacija. Dosejevanje trave je dovoljeno le z lokalno značilno travno mešanico, uporaba umetnih gnojil in pesticidov na travniških površinah ni dovoljena. Gradbišče se lahko organizira le znotraj območja predvidene gradnje.

(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo še usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta Občine Dobrovnik (ZRSVN, OE Maribor, junij 2008), ki se hranijo na sedežu občine.

(3) Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji 61., 62. in 63. člena tega Odloka.

č) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65. 66., 67., 68., 69. in 70. člena tega Odloka.

46. člen

(komunalni objekti)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

V enotah urejanja DG 13, DO 27 in ST 8 je na območju okoljske infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe O, ki je namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, dopustna gradnja in vzdrževanje teh objektov:

• gradbeno-inženirski objekti:

- prenosni in distribucijski cevovodi, elektroenergetski vodi in komunikacijska omrežja s pripadajočimi objekti (vodni stolpi, vodnjaki, hidranti),

- naprave za oskrbo s pitno vodo (vodarna, črpališče), vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša delovanje in poveča kapaciteta naprave;

• nezahtevni objekti:

- pomožni infrastrukturni objekti: pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, objekti vodne infrastrukture (vrtine, vodnjaki, ponikovalniki in kontejnerjem);

• enostavni objekti:

- pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, varovalna ograja, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko

omrežje, vodovodni priključek, objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

Objekti se locirajo v okviru enote urejanja. Velikost in oblika objekta sta poljubna, prilagojena tehnološkim potrebam.

c) Ureditev parcele

(1) Ob objektu se lahko uredi utrjeno dvorišče. Ostali del območja se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem.

(2) Ograja se postavi na meji enote urejanja ali znotraj enote urejanja do višine 2,0 m.

č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred

naravnimi in drugimi nesrečami

(1) Enota urejanja DG 13 je v Krajinskem parku Goričko, ekološko pomembnem območju in območju Natura 2000, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz 61. člena Odloka.

(2) Enota urejanja DG 13 je v erozijskem območju, zato se pri posegih na obstoječih objektih uredi ustrezna odvodnja meteornih vod, s čimer se prepreči erozija in plazenje terena. Pri gradnji objektov in drugih posegih na nagnjenih zemljiščih in zemljiščih, ki mejijo na stavbna zemljišča na nagnjenem terenu, se v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelajo geomehanske raziskave za širše območje nameravanega posega. Glede na geomehansko poročilo se po potrebi izdela projekt sanacije, s katerim se preprečijo vplivi nameravane gradnje na sosednja zemljišča.

(3) Enota urejanja ST 8 je v vodovarstvenem pasu vodnega zajetja Strehovci, enota urejanja DO 27 pa v vodovarstvenem pasu vodnega zajetja Dobrovnik, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz Odloka o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00). Prepovedano je urejati ponikovalnice odpadnih voda, gnojiti kmetijska zemljišča z blatom iz ČN, opravljati tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, uporabljati biocide na bazi cianovodikove kisline, fenola, živosrebrnih spojin, arzena in drugih vodi škodljivih snovi.

(4) Za enote urejanja veljajo splošni pogoji 61., 62. 63. in 64. člena tega Odloka.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65., 66., 67., 68. in 69. člena tega Odloka.

47. člen

(območja pokopališč)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V enotah urejanja DO 10, ST 2 in ŽI 3 je na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe ZK, ki so zelene površine namenjene za pokop in spominu na umrle, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo, rekonstrukcijo, odstranitev in vzdrževanje teh objektov:

• gradbeno-inženirski objekti:

- drugi gradbeni inženirski objekti: pokopališča;

• nezahtevni objekti:

- ograje,

- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m);

• enostavni objekti:

- spomeniki in spominska obeležja na pokopališčih;

- urbana oprema: skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen.

(2) Na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe CD, ki so zemljišča centralnih dejavnosti, je dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev in vzdrževanje teh objektov:

• nestanovanjski objekti:

- pokopališke stavbe, mrliške vežice;

• gradbeno-inženirski objekti:

- objekti transportne infrastrukture (ceste),

- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;

• nezahtevni objekti:

- ograje,

- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m),

- utrjene dovozne poti;

• enostavni objekti:

- utrjena dvorišča,

- pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, nizkonapetostno električno omrežje, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek,

- spominska obeležja na fasadah,

- urbana oprema: skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen.

(3) Na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe SS, ki je površina za stanovanja, je dovoljeno le vzdrževanje obstoječega objekta ter postavitev ograje ob parcelni meji.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Nove mrliške vežice se locirajo na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini. Velikost se lahko poveča za 20%. Oblika objekta je poljubna, streha v naklonu ali ravna, kritina poljubna.

(2) Spomenike, spominska obeležja in urbana oprema se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.

c) Ureditev parcele

(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Nove utrjene površine se izvedejo s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami. Pri zasaditvi se uporabi za pokopališča značilne vrste drevja in grmičevja (ciprese, pušpan). Nadomestna ograja, razen v primeru žarnega zidu, mora biti ozelenjena, zasaditev se izvede znotraj parcele. Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m, ob stanovanjskem objektu je višina ograje do 1,50 m.

č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Objekti se priključijo na vodovodno omrežje, za odvod komunalnih odplak se lahko zgradi mala komunalna čistilna naprava ali začasne nepretočne greznice. Meteorne vode se odvajajo ločeno. Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Enota urejanja ST 2 je v območju Krajinskega parka Goričko, ekološko pomembnem območju in območju Natura 2000, zato se

pri posegih upoštevajo pogoji iz 61. člena Odloka.

(2) Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 62. in 63. člena tega Odloka.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65., 66., 67., 68. in 69. člena tega Odloka.

48. člen

(travnato igrišče Žitkovci)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V enoti urejanja ŽI 6 je na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, ki so zelene površine, namenjene oddihu, rekreaciji in športu na prostem, dopustna gradnja, oziroma postavitev teh objektov:

• gradbeno-inženirski objekti:

- objekti transportne infrastrukture (ceste),

- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

- športna igrišča,

- drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas;

• nezahtevni objekti:

- nepretočna greznica,

- ograje,

- škarpe in podporni zidovi,

- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza, postajališče,

- začasni kiosk;

• enostavni objekti:

- pomožni infrastrukturni objekti: energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti,

- začasni objekti: pokrit prostor – šotor, oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna,

- vadbeni objekti: igrišča za šport in rekreacijo, kolesarska steza, športno strelišče, trimska steza,

- urbana oprema: transparent, otroško igrišče.

(2) Na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe BC, ki so namenjena za športne objekte, je dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev in vzdrževanje teh objektov:

• nestanovanjski objekti:

- klubski objekt za športna društva;

• gradbeno-inženirski objekti:

- objekti transportne infrastrukture (ceste),

- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

- športna igrišča,

- drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas;

• nezahtevni objekti:

- objekti za lastne potrebe: uta oziroma senčnica, lopa, utrjene dovozne poti, nepretočna greznica,

- ograje,

- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza,

- začasni kiosk,

- spominska obeležja,

- objekti za oglaševanje: stolpi, panoji;

• enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče, nepretočna greznica,

- pomožni infrastrukturni objekti: energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek), vrtina ali vodnjak za raziskave,

- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt, pokrit prostor – šotor, oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna, začasni objekt za skladiščenje nenevarnih snovi,

- spominska obeležja na fasadah,

- urbana oprema: transparent, skulptura, večnamenski kiosk, montažna sanitarna enota, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Klubski objekti se locirajo ob igrišču v velikosti do 100 m2. Oblika objekta je poljubna, streha v naklonu ali ravna s poljubno kritino. Objekt mora biti pritličen in je lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi.

(2) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in

obdelava objektov in urbane opreme se podredi namenu.

c) Ureditev parcele

(1) Ob objektu se lahko uredi utrjeno parkirišče. Ostali del območja izven travnatega igrišča se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem.

(2) Ograja na čelnih straneh igrišča je višine do 4 m, ob parcelni meji do 1,2 m.

(3) Spominska obeležja in urbana oprema se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.

č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Objekti se priključijo na vodovodno omrežje, za odvod komunalnih odplak se lahko zgradi mala komunalna čistilna naprava ali začasne nepretočne greznice. Meteorne vode se odvajajo ločeno. Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 61., 62. in 63. člena tega Odloka.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65., 66., 67., 68. in 69. člena tega Odloka.

49. člen

(ostala območja izven naselij)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V enoti urejanja DO 2 je na območju lovskega doma v Dobrovniku z oznako podrobnejše namenske rabe BC, kjer so športne površine in objekti, dopustna gradnja novih objektov ter rekonstrukcija in odstranitev naslednjih vrst objektov:

• nestanovanjski objekti:

- gostinske stavbe (gostilna, restavracija, točilnica),

- upravne in pisarniške stavbe (društveni prostori),

- trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (manjši trgovski prostori);

• gradbeno-inženirski objekti:

- objekti transportne infrastrukture (ceste),

- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;

• nezahtevni objekti:

- objekti za lastne potrebe: drvarnica, garaža, nadstrešek, uta oziroma senčnica, lopa, utrjene dovozne poti, nepretočna greznica,

- ograje,

- spominska obeležja;

• enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče,

- pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje, komunalni objekti (vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek),

- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt,

- urbana oprema: skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen.

(2) V enoti urejanja DO 2 je na območju zelenih površin z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, ki so namenjene športu in rekreaciji v naravi, dopustna ureditev travnatih in utrjenih igrišč, gradnja ograje ob meji območja, gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, cirkus, začasna tribuna).

(3) V enoti urejanja ŽI 5 je na območju nekdanje mejne karavle z oznako podrobne namenske rabe BT, ki je namenjeno turistični dejavnosti, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, spremembo namembnosti, vzdrževanje in odstranitev teh objektov:

• nestanovanjski objekti:

- gostinske stavbe (gostilna, restavracija, točilnica, nastanitveni objekti),

- upravne in pisarniške stavbe (društveni prostori),

- trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (manjši trgovski prostori);

• gradbeno-inženirski objekti:

- objekti transportne infrastrukture (ceste),

- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;

- drugi gradbeni inženirski objekti: objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje;

• nezahtevni objekti:

- objekti za lastne potrebe: drvarnica, garaža, nadstrešek, uta oziroma senčnica, lopa, utrjene dovozne poti, nepretočna greznica,

- ograje,

- spominska obeležja;

• enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče,

- pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk), komunalni objekti (vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek),

- mala komunalna čistilna naprava,

- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt, - urbana oprema: skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen.

(4) V enoti urejanja ST 5 je na območju gozdarske hiše z oznako podrobnejše namenske rabe CD, ki je območje centralnih dejavnosti, dopustna gradnja novih objektov ter rekonstrukcija in odstranitev naslednjih vrst objektov:

• nestanovanjski objekti:

- upravne in pisarniške stavbe (društveni prostori);

• gradbeno-inženirski objekti:

- objekti transportne infrastrukture (ceste),

- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;

• nezahtevni objekti:

- objekti za lastne potrebe: drvarnica, garaž, nadstrešek, uta oziroma senčnica, lopa, utrjene dovozne poti, nepretočna greznica,

- ograje,

- spominska obeležja;

• enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče,

- pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje), komunalni objekti (vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek),

- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt,

- urbana oprema: skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen.

(2) V enoti urejanja ST 5 je med gozdno površino manjše območje kmetijskih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe K2, kjer so poleg osnovne rabe dopustni:

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, poljska pot, obora za rejo živali, ograja za pašo živine, ribnik,

- ostale ureditve: rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del - vse pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje,

- rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih cest, ki so del osnovne namenske rabe in so razvidne iz katastra in iz dejanskega stanja v prostoru ter so opredeljene kot javne površine.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Objekti se locirajo na mesto obstoječih, velikost se lahko poveča za 20 %. Oblika objektov je poljubna, strehe so dvokapnice ali štirikapnice v naklonu od 35 do 45 stopinj z opečno kritino. Objekti morajo biti pritlični z izkoriščenim podstrešjem.

(2) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava objektov in urbane opreme se podredijo namenu in osnovnemu objektu.

c) Ureditev parcele

(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih igrišč za igre z žogo in ureditev utrjenih poti ter utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvedejo v makadamu ali s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami. Pri zasaditvi se uporabijo listavci.

(2) Ob objektih za prireditve mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest in sicer 1 parkirno mesto na 30 m2 neto površine prodajnega prostora, 1 parkirno mesto na 30 m2 neto površine poslovnega prostora, 2 parkirni mesti na 5 sob v gostišču in 1 parkirno mesto na 4 sedeže v gostinskem lokalu.

(3) Ograja na čelnih straneh igrišč je višine do 4 m, ob parcelni meji do 1,2 m.

(4) Spominska obeležja in urbana oprema se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev v območju ni dopustna.

č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Objekti se priključijo na vodovodno omrežje, za odvod komunalnih odplak se lahko zgradi mala komunalna čistilna naprava ali začasne nepretočne greznice. Meteorne vode se odvajajo ločeno. Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

(1) Enoti urejanja DO 2 in ST 5 sta v območju Krajinskega parka Goričko, ekološko pomembnem območju in območju Natura 2000, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz 61. člena Odloka.

(2) Enota urejanja ST 5 je v erozijskem območju, zato se pri posegih na obstoječem objektu uredi ustrezna odvodnja meteornih vod, s čimer se prepreči erozija in plazenje terena. Pri gradnji objektov in drugih posegih na nagnjenih zemljiščih in zemljiščih, ki mejijo na stavbna zemljišča na nagnjenem terenu, se v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelajo geomehanske raziskave za širše območje nameravanega posega. Glede na geomehansko poročilo se po potrebi izdela projekt sanacije, s katerim se preprečijo vplivi nameravane gradnje na sosednja zemljišča.

(3) Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 61., 62. in 63. člena tega Odloka.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65., 66., 67., 68. in 69. člena tega Odloka.

50. člen

(kmetijska zemljišča v naselju)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V enotah urejanja DO 16 in ST 7 so na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo in ležijo znotraj poselitvenih območij naselij Dobrovnik in Strehovci, poleg primarne rabe dopustni ti posegi:

• agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;

• pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:

- nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: kmečka lopa, rastlinjak, skedenj, senik, gnojišče, zbiralnik gnojevke in gnojnice, vodni zbiralnik,

- enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, naravni ribnik, vrtina ali vodnjak, krmišče, molzišče, hlevski izpust, ograja za pašo, rastlinjak za gojenje neposredno na zemlji s točkovnimi temelji, senik;

• enostavni začasni objekti: čebelnjak;

• začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

• ostali posegi:

- vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima,

- začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje,

- rekonstrukcije lokalnih cest.

- rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh,

- športne in rekreacijske površine s sočasno primarno kmetijsko rabo (travnata igrišča).

(2) V območju ni dopustno razprševanje gnojnice in gnojevke ter uporaba fitofarmacevtskih sredstev za zaščito. Dovoljena je obdelava z injiciranjem direktno v tla.

(3) Na območju prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih dopustni naslednji posegi:

- tekoča vzdrževalna dela in rekonstrukcije,

- gradnja oz. postavitev avtobusnih postajališč,

- gradnja kolesarskih in peš površin,

- gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih

objektov in omrežij.

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

b) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

(1) Enota urejanja ST 7 se delno nahaja na območju Krajinskega parka Goričko, ekološko pomembnem območju in območju Natura 2000, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz 61. člena Odloka.

2.2. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih občinskih podrobnih prostorskih načrtov

51. člen

(območja državnih prostorskih aktov)

(1) Na območju občine poteka območje urejanja iz državnega prostorskega načrta, ki ureja linijski objekt gospodarske javne infrastrukture

– daljnovod 110 kV Murska Sobota–Lendava, zato se v enotah urejanja EUP 20 - DPA in EUP 23 - DPA, ki so namenjena kmetijski in gozdni dejavnosti in se delijo na najboljša kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe - K1, ostala kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe - K2, na gozdna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe - G, na vodna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe VC in na površine cest - PC upoštevajo prostorski ureditveni pogoji iz:

Uredbe o državnem prostorskem načrtu za daljnovod DV 110 kV M. Sobota–Lendava (Uradni list RS, št. 102/08).

(2) Enota urejanja EUP 23 - DPA se na podlagi opozorilne karte poplav nahaja na poplavnem območju. Enota urejanja EUP 20 - DPA se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahaja v območju preostale nevarnosti (Pp).

52. člen

(območja veljavnih občinskih podrobnih prostorskih načrtov)

(1) Enota urejanja DO 20 (podenoti DO 20/1 in DO 20/2) je območje kmetijsko – poslovne cone, kjer so zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe IG, ki so namenjena gospodarski dejavnosti, zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe IK, ki so namenjena kmetijski proizvodnji, zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe E, ki so namenjena energetski infrastrukturi, zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe LN, ki so površine nadzemnega pridobivalnega prostora in zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe VC, ki so vodne površine. Za vsa zemljišča v enoti urejanja se upoštevajo prostorski ureditveni pogoji glede namembnosti iz tega prostorskega načrta, ostali pogoji pa iz:

Odloka o lokacijskem načrtu za kmetijsko – poslovno cono v Dobrovniku (Uradne objave Občine Dobrovnik, št. 5/06), sprem.

Uradne objave občine Dobrovnik, št. 1/10).

(3) Pri izvajanju in spremembi podrobnega prostorskega načrta se upoštevajo tudi vsi pogoji in ukrepi iz okoljskega poročila, ki je priloga Občinskemu prostorskemu načrtu.

53. člen

(območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov)

(1) V območjih enot in podenot urejanja DO 1/1, DO 1/2, DO 1/3, DO 3, DO 7, DO 12, DO 18, DO 19, DO 21, DO 22, DO 23, DG 14, ST 6, ŽI 4 in ŽI 8, kjer je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov, do izdelave le-teh niso dopustni nobeni posegi, razen če ni s tem Odlokom določeno drugače.

(2) Pri izdelavi občinskih podrobnih prostorskih načrtov se po posameznih enotah urejanja upoštevajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in oblikovanja območij:

- v enoti urejanja DO 1 (v podenotah urejanja DO 1/1, DO 1/2 in DO 1/3):

(a) Pogoji glede namembnosti območja:

- zemljišča so namenjena turistični ponudbi in nastanitvi s podrobnejšo namensko rabo BT, drugi centralni dejavnosti z oznako podrobnejše namenske rabe CD, kmetijski proizvodnji IK, vodnim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe VC, vodni infrastrukturi z oznako podrobnejše namenske rabe VI, gozdnim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe G ter prometnim površinam (PO, PC). V podenotah urejanja DO 1/1 in DO 1/3 so posegi omejeni le na vzdrževanje obstoječih objektov in površin, zaradi kompleksnih ureditev pa sta vključeni v območje predvidenega podrobnega prostorskega načrta.

(b) Pogoji za začasne ureditve:

Do izdelave podrobnega prostorskega načrta je v enotah urejanja DO 1/1 in DO 1/2 dopustna postavitev:

• nezahtevnih objektov

- pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza skupna širina kolesarske steze in pločnika do 3 m, postajališče), mala komunalna čistilna naprava (do 50 enot),

- začasni objekti: kiosk,

- pomol,

- spominska obeležja,

- objekt za oglaševanje;

• enostavnih objektov:

- pomožni infrastrukturni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, vodovodni priključek, objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem, kanalizacijski priključek, tipska oziroma montažna greznica, zbiralnica ločenih frakcij - ekološki otok (površina do 100 m2), cestni priključek na javno občinsko cesto,

- začasni objekti (odprti sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor - športno igrišče, z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, cirkus - prireditveni prostor v montažnem šotoru (arena s tribunami za gledalce) in ograjeno zunanjo površino, začasna tribuna,

- vadbeni objekti: kolesarska steza, planinska pot, smučišče z montažnimi vlečnicami, sprehajalna pot, trimska steza s površinami in opremo za telovadne vaje,

- urbana oprema: nadkrita čakalnica, javna kolesarnica, transparent, montažna sanitarna enota, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave.

Za vsak poseg v gozdno površino je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.

V podenoti urejanja DO 1/3 je do izdelave podrobnega prostorskega načrta dopustna postavitev:

• nezahtevnih objektov

- začasni objekti: kiosk,

- spominska obeležja;

• enostavnih objektov:

- pomožni infrastrukturni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, objekt javne razsvetljave,

- vadbeni objekti: kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza s površinami in opremo za telovadne vaje.

Za vsak poseg v gozdno površino je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.

(c) Ostali pogoji:

- vse podenote urejanja prostora so v območjih varstva narave: KP Goričko, EPO, Natura 2000, v območju so tudi posamezna območja naravnih vrednot. V enoti urejanja DO-1/3 je enota kulturne dediščine EŠD 2888 – Strehovci, kapela Sv. Vida. V vseh podenotah se v največji možni meri ohranjajo gozdne površine, drevje se odstrani le na mestih načrtovanih objektov in drugih ureditev;

- vse podenote urejanja so v erozijskem območju, zato se v postopku izdelave podrobnega prostorskega načrta izdelajo geomehanske raziskave za širše območje nameravanega posega. Glede na geomehansko poročilo se po potrebi izdela projekt sanacije, s katerim se preprečijo vplivi nameravane gradnje na sosednja zemljišča. Za posege na erozijskih območjih se pridobi vodno soglasje;

- del podenote urejanja DO 1/2 je v varstvenem območju vodnega zajetja Dobrovnik, zato se pri izdelavi podrobnega prostorskega načrta upošteva Odlok o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00);

- del podenot urejanja DO 1/1 in DO 1/2 se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahaja v območju preostale nevarnosti (Pp), zato se na teh območjih morajo pridobiti smernice in mnenja na občinski podrobni prostorski načrt in vodno soglasje na projektne rešitve;

- v podrobnem prostorskem načrtu se glede na razporeditev objektov in površin določijo območja varstva pred hrupom.

- v enoti urejanja DO 7 so zemljišča namenjena individualni stanovanjski gradnji – SS. Objekti se umeščajo v cestno gradbeno linijo.

Oblika objektov je podolgovata ali kvadratna, višina dve etaži nad terenom, strehe v poljubnem naklonu;

- v enoti urejanja DO 12 so zemljišča gospodarske cone z oznako podrobnejše namenske rabe IG, namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim, območje enote urejanja je IV. območje varstva pred hrupom;

- v enoti urejanja DO 18 so zemljišča namenjena razširitvi čistilne naprave in ureditvi kompostišča, kar je okoljska infrastruktura z oznako podrobnejše namenske rabe O. Do izdelave podrobnega prostorskega načrta se v območju lahko izvedejo vsi posegi na obstoječi čistilni napravi, ki so potrebni za nemoteno delovanje. Enota urejanja je IV. območje varstva pred hrupom;

- v enotah urejanja DO 3, DO 19, DO 22, DO 23 in ŽI 8 so zemljišča namenjena kmetijski proizvodnji – IK v rastlinjakih z namakanjem in ogrevanjem z geotermalno vodo ali drugim energentom. Območja v enotah urejanja DO 19, DO 22 in DO 23 se navezujejo na že obstoječe rastlinjake za vzgojo orhidej. V enoti urejanja DO 3 je tudi enota urejanja DO 27, ki je obstoječe vodno zajetje s črpališčem z oznako podrobnejše namenske rabe O, ki se lahko vključi v območje podrobnega prostorskega načrta. Enoti urejanja DO 3 in DO 27 sta v vodovarstvenem pasu vodnega zajetja Dobrovnik, zato se pri izdelavi podrobnega prostorskega načrta upošteva Odlok o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00). V vseh enotah urejanja so dopustne dodatne vrtine za geotermalno vodo in reinjekcijske vrtine, gradnja dopolnilnih objektov (skladišča, energetski objekti) ter ureditev zunanjih površin. V sklopu podrobnih prostorskih načrtov se izdelajo tudi načrti krajinske ureditve. V enotah urejanja DO 22 in DO 23 se upošteva, da sta enoti v območju varstva narave (EPO), DO 23 pa še na območju naravne vrednote. V enoti urejanja DO 22 se na zahodnem delu območja oblikuje 25 m široka puferska cona brez posegov, ob jarkih se ohranja in obnovi lesna zarast. Enote urejanja so IV. območje varstva pred hrupom.

- v enoti urejanja DO 21 so zemljišča namenjena površinskemu izkopu gramoza – LN. Pri pripravi OPPN se upoštevajo ukrepi iz okoljskega poročila in sicer:

- predvideti je treba pufersko mokriščno cono na zahodnem robu enote urejanja,

- sanacija se izvaja sproti, po končanem izkopu se območje uredi kot sekundarni habitat,

- preprečiti je potrebno vnos tujerodnih živalskih in rastlinskih vrst,

- na vzhodni strani je meja izkopa vsaj 20 m od gozdnega roba habitatnega tipa ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi.

Pri izdelavi podrobnega prostorskega načrta se upošteva, da je enota urejanja v območju varstva narave (EPO). Enota urejanja je IV. območje varstva pred hrupom;

- v enoti urejanja DG 14 je predvidena gradnja turističnega objekta – BT. Velikost objekta je omejena na 150 m2, število ležišč do 30.

Objekt naj bo podolžne oblike, postavljen pravokotno na plastnice, višina dve etaži, streha enakostranična dvokapnica z naklonom od 35 do 450, širina strešnih napuščev od 30 do 80 cm. Pri pripravi podrobnega načrta se upošteva, da je enota urejanja v območjih varstva narave (KP, EPO, Natura). Do izdelave podrobnega prostorskega načrta je v območjih s podrobno namensko rabo SP--območja počitniških hišic dovoljeno vzdrževanje obstoječih objektov ter izvedba priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo;

- v enoti urejanja ST 6 je predvidena gradnja rastlinjakov za vzgojo vrtnin s podrobnejšo namensko rabo IK, kjer so površine namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin. V sklopu enote urejanja se lahko uredijo tudi potrebni energetski in skladiščni prostori. Enota urejanja je IV. območje varstva pred hrupom. Enota urejanja ST 6 se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahaja v območju majhne (Pm) in preostale nevarnosti (Pp). Pred poseganjem na to območje je potrebno izvesti omilitvene ukrepe predvidene z elaboratom: Analiza poplav v Občini Dobrovnik, POROČILO, št. elaborata: C-7, TC Vode, d.o.o, februar 2013, ki je priloga k Občinskemu prostorskemu načrtu Občine Dobrovnik. Na tem območju se morajo pridobiti smernice in mnenja na občinski podrobni prostorski načrt in vodno soglasje na projektne rešitve.

- v enoti urejanja ŽI 4 so zemljišča namenjena mešanim trgovskim, poslovnim, skladiščnim in proizvodnim dejavnostim – IG, lahko pa tudi kmetijskim proizvodnim objektom – IK, vključno z bioplinarno. V tem primeru se namembnost območja nameni izključno kmetijskim in proizvodnim objektom. Oblikovanje območja in objektov je svobodno, maksimalne višine objektov so P+3, poudari se oblikovanje zelenih površin. Pred izdelavo OPPN se obstoječi objekti lahko vzdržujejo in rekonstruirajo. Enota urejanja je IV. območje varstva pred hrupom.

V vseh enotah urejanja se upoštevajo še ukrepi iz okoljskega poročila, ki je priloga temu prostorskemu načrtu.

2.3. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih krajine

54. člen

(kmetijska in gozdna zemljišča v nižinskem delu občine)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) Enote in podenote urejanja EUP 2, EUP 3, EUP 4, EUP 15, EUP 16, EUP 17, EUP 18, EUP 21 in EUP 22 so območja krajine, namenjena kmetijski in gozdni dejavnosti. Delijo se na najboljša kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe K1, ostala kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe K2, na gozdna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe G, na vodna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe VC in na površine cest z oznako podrobnejše namenske rabe PC. V nekaterih enotah urejanja so še posamični objekti razpršene gradnje, ki so v grafičnih prilogah prikazani kot zemljišče pod stavbo (fundus).

(2) Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni ti posegi:

• agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;

• gradbeno-inženirski objekti:

- objekti transportne infrastrukture: dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi,

- prenosni in distribucijski cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti (vodni stolpi, vodnjaki in hidranti), komunikacijski vodi, elektroenergetski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,

- drugi gradbeni inženirski objekti: travnata športna igrišča, vojaški objekti, objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih;

• nezahtevni objekti:

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: rastlinjak, vodni zbiralnik, poljska pot, obora za rejo živali, ograje in opore za trajne nasade, opore za mreže proti toči;

• enostavni objekti:

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, poljska pot, ribnik, vrtina ali vodnjak, hlevski izpust, ograja za pašo, rastlinjak za gojenje neposredno na zemlji s točkovnimi temelji, senik, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči);

• ostali posegi:

- začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

- vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del - vse pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje,

- rekonstrukcije lokalnih cest, pri tem se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne so iz katastrskih načrtov kot površine, ki so po dejanski rabi ceste ter iz grafičnih prikazov stanja prostora:

Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.

(3) Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K2, ki so namenjena kmetijski proizvodnji, so poleg primarne rabe dopustni ti posegi:

• agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;

• gradbeno-inženirski objekti:

- prenosni in distribucijski cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti (vodni stolpi, vodnjaki in hidranti), komunikacijski vodi, elektroenergetski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,

- drugi gradbeni inženirski objekti: travnata športna igrišča, vojaški objekti, objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih;

• nezahtevni objekti:

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: rastlinjak z montažno konstrukcijo, senik, gnojišče, vodni zbiralnik za namakanje, poljska pot, obora za rejo živali, zbiralnik gnojevke in gnojnice, ograje in opore za trajne nasade, opore za mreže proti toči;

• enostavni objekti:

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, poljska pot, ribnik, vrtina ali vodnjak, hlevski izpust, ograja za pašo, krmišče, molzišče, rastlinjak za gojenje neposredno na zemlji s točkovnimi temelji, senik, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči;

• ostali posegi: športne in rekreacijske površine s sočasno primarno kmetijsko rabo (travnata igrišča), začasno sezonsko smučišče,

rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del - vse pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje,

- rekonstrukcije lokalnih cest, pri tem se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne so iz katastrskih načrtov kot površine, ki so po dejanski rabi ceste ter so razvidne tudi iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območij enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.

(4) V vseh enotah urejanja so na kmetijskih zemljiščih izvedene lokalne kmetijske operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo.

Na teh zemljiščih se vzdržujejo in obnavljajo drenažni sistem in sistemi osnovne odvodnje s kmetijskih zemljišč.

(5) V enotah in podenotah urejanja EUP 3, EUP 4, EUP 17 in EUP 22 so na gozdnih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe

G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, poleg primarne rabe dopustni ti objekti:

• nezahtevni objekti:

- pomožni infrastrukturni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje,

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna cesta;

• enostavni objekti:

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna učna pot, gozdna cesta;

• ostali posegi: športne in rekreacijske površine, pri katerih ni potrebna odstranitev drevja, rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del - vse pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje.

(6) V enotah urejanja EUP 2, EUP 3, EUP 4, EUP 18 in EUP 22 so na območjih celinskih vodnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, poleg osnovne rabe dovoljeni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje

voda. Dopustni so še:

objekti gospodarske javne infrastrukture in objekti, potrebni za rabo in varstvo voda;

objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem;

objekti, namenjeni obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.

(7) V enotah in podenotah urejanja EUP 2, EUP 3, EUP 4, EUP 4/4, EUP 16, EUP 18 in EUP 21 so na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih dopustna tekoča vzdrževalna dela, gradnja kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. Na teh površinah veljajo še pogoji iz 72. člena tega Odloka.

(8) Na zemljiščih pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč je dopustno le vzdrževanje obstoječih objektov. Posegi se nanašajo na obstoječe objekte ne glede na namembnost, pri tem se namembnost objekta ne spreminja. Na funkcionalnem zemljišču, ki pripada obstoječemu objektu in je bilo določeno v gradbenem dovoljenju, je dopustna še postavitev vrtne ute (površina do 15 m2, višina do 3 m), nadstrešek (površina do 30 m2, višina do 3,5 m), gradnja ograje do višine 1,20 m ter gradnja priključkov na javno gospodarsko infrastrukturo.

(9) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov v območja arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

- če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za področje varstva kulturne dediščine.

b) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Gradbeno-inženirske in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje.

(2) Nova in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se izvajajo v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi. Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.

(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.

c) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred

naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Na območju enot urejanja prostora iz tega člena, ki se nahajajo delno ali v celoti na ekološko pomembnem območju, območju Nature 2000, območju naravnih vrednot in Krajinskem parku Goričko se pri posegih upoštevajo pogoji iz 61. člena Odloka.

(2) V nekaterih enotah urejanja so enote kulturne dediščine – arheološka območja in sicer:

- v enoti urejanja EUP 3 so enote kulturne dediščine EŠD 1132 – Dobrovnik, rimskodobno gomilno grobišče Vonju (del območja), EŠD 26144 - Dobrovnik, gomilno grobišče Pašnik, EŠD 9740 - Dobrovnik, gomilno grobišče Suhi jarek in EŠD 26143 - Dobrovnik, gomilno grobišče Čepeleš,

- v enoti urejanja EUP 4 je enota kulturne dediščine EŠD 8349 – Strehovci, gomilno grobišče Plugi, EŠD 8375 – Dobrovnik, kapelica z Janezom Nepomukom in enota kulturne dediščine EŠD 8347 – Dobrovnik, eneolitska naselbina,

- v enoto urejanja EUP 16 in enoto urejanja EUP 18 sega vplivno območje enote kulturne dediščine EŠD 2944 – Dobrovnik, cerkev Sv. Jakoba starejšega.

(3) Na arheoloških območjih se varuje prostorski in vsebinski kontekst arheološkega najdišča. Zemljišča in zemeljske plasti se varujejo pred različnimi uničujočimi posegi in rabami (izkopi, nasipi, gradnja). Gradnja ali postavitev pomožnih objektov je možna le s soglasjem pristojne varstvene službe in ob predhodnih arheoloških raziskavah. Za vsak poseg v arheološko območje se pridobijo kulturno-varstveni pogoji in kulturno-varstveno soglasje. Pri posegih v zavarovana se upoštevajo tudi pogoji iz 60. člena Odloka.

(4) Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. Pri gradnji ograj ob prometnicah se zagotovi prehode za živali na mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov. Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. Pri novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč znaša odmik objekta od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, v nasprotnem investitor nosi odgovornost za nastalo škodo v primeru porušitve drevja.

(5) Za vse posege v gozdna zemljišča se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove, za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča.

(6) Enote urejanja EUP 2, EUP 18 in EUP 21 se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahajajo v območju preostale nevarnosti (Pp). Enota urejanja EUP 4 se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahaja v območju majhne (Pm) in preostale nevarnosti (Pp). Enota urejanja EUP 3 se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahaja v območju majhne (Pm), srednje (Ps) in preostale nevarnosti (Pp). Del enote urejanja EUP 3 se na podlagi opozorilne karte poplav nahaja na poplavnem območju.

55. člen

(kmetijska in gozdna zemljišča v vodovarstvenih območjih)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V podenotah urejanja EUP 5/1 in EUP 12/3, ki sta območji najboljših kmetijskih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in sta v notranjem vodovarstvenem območju vodnih zajetij Strehovci in Dobrovnik (VVO-2), so poleg primarne rabe dopustni ti posegi:

• nezahtevni objekti:

- pomožni objekti: poljska pot, pločnik in kolesarska steza ob cesti, postajališče ob cesti;

• enostavni objekti:

- pomožni infrastrukturni objekti: pomožni energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno  omrežje, komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, kanalizacijski priključek, cestni priključek),

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, poljska pot;

• ostali posegi:

- športne in rekreacijske površine s sočasno primarno kmetijsko rabo (travnata igrišča), rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh,

- rekonstrukcije lokalnih cest, pri tem se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne so iz katastrskih načrtov kot površine, ki so po dejanski rabi ceste ter so razvidne tudi iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območij enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.

(2) V podenotah urejanja EUP 5/2, EUP 5/3, EUP 6, EUP 9, EUP 12/1 in EUP 12/2, ki so na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in na območjih ostalih kmetijskih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe K2, ki so v zunanjem vodovarstvenem območju vodnih zajetij Strehovci in Dobrovnik, so poleg primarne rabe dopustni ti posegi:

• agrarne operacije

• gradbeno-inženirski objekti:

- prenosni in distribucijski cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti (vodni stolpi, vodnjaki in hidranti), komunikacijski vodi, elektroenergetski vodi in priključki nanje,

- drugi gradbeni inženirski objekti: travnata športna igrišča, vojaški objekti, objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih);

• nezahtevni objekti:

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: poljska pot, obora za rejo živali, ograje in opore za trajne nasade, opore za mreže proti toči;

• enostavni objekti:

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, senik, poljska pot, ribnik, vrtina ali vodnjak;

• ostali posegi:

- športne in rekreacijske površine, rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del - vse pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje,

- rekonstrukcije lokalnih cest, pri tem se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne so iz katastrskih načrtov kot površine, ki so po dejanski rabi ceste ter so razvidne tudi iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območij enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.

(3) V enoti urejanja EUP 7, ki je območje gozdnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe G in je v zunanjem vodovarstvenem območju vodnega zajetja Strehovci, so poleg primarne gozdne rabe dopustni ti posegi:

enostavni objekti:

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna učna pot, gozdna cesta;

• ostali posegi: športne in rekreacijske površine, pri katerih ni potrebna odstranitev drevja, rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima - vse pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje.

(4) V enoti urejanja EUP 9 je na območjih stavbnih zemljišč v razpršeni poselitvi, z oznako podrobnejše namenske rabe A, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje za naslednje vrste objektov:

• nestanovanjske stavbe:

- počitniške hiše, vinske kleti, turistični objekti (vinotoči, nastanitveni objekti);

• nezahtevni objekti:

- objekti za lastne potrebe (nadstrešek, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča, enoetažni pritlični objekt, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico), nepretočna greznica (prostornina do 50 m3) – v primeru, da ni kanalizacije,

- ograje;

• enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, zajetje, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče,

- pomožni infrastrukturni objekti: nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek,

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, vrtina ali vodnjak, krmišče, hlevski izpust, ograja za pašo, rastlinjak za gojenje neposredno na zemlji s točkovnimi temelji, senik,

- urbana oprema: skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen, obešanka na drogu javne razsvetljave.

(5) V enoti urejanja EUP 9 je na zemljiščih pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč dopustno le vzdrževanje obstoječih objektov. Posegi se nanašajo na obstoječe objekte ne glede na namembnost, pri tem se namembnost objekta ne spreminja.

Na funkcionalnem zemljišču, ki pripada obstoječemu objektu in je bilo določeno v gradbenem dovoljenju, je dopustna še postavitev vrtne ute in nadstreška, gradnja ograje ter gradnja priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(6) V podenoti urejanja EUP 12/1, so na območjih celinskih vodnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustni so še:

objekti gospodarske javne infrastrukture in objekti, potrebni za rabo in varstvo voda,

objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,

objekti, namenjeni obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in

pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.

(7) V podenotah urejanja EUP 5/1, EUP 5/2, EUP 12/1 in EUP 12/3 so na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih dovoljena tekoča vzdrževalna dela, gradnja kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

b) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Pomožni infrastrukturni objekti, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvedejo v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se pri tem ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje.

(2) Nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se izvajajo v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi. Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.

(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 58., 59 in 72. člena tega Odloka.

c) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V enoto urejanja EUP 6 delno sega enota kulturne dediščine EŠD 8398 Strehovci - domačija Strehovci 74. Enota je podrta, zato ni potrebno upoštevati pogojev iz 60. člena tega Odloka.

(2) Enote urejanja EUP 6, EUP 7, EUP 9 in podenota urejanja EUP 12/1 so v območjih varstva narave (KP, EPO, Natura), zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz 61. člena tega Odloka.

(3) V podenotah urejanja, ki so v notranjih varstvenih pasovih vodnih zajetij, je v skladu z Odlokom o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00) prepovedano rediti in pasti živino, opravljati dejavnosti, ki so škodljive za pitno vodo ter opravljati cestni promet škodljivih in nevarnih snovi. Obvezno je označiti varstveno območje, s prometnih in manipulacijskih površin je potrebno meteorne vode odvajati v kanalizacijo ter prekvalificirati gozdove v varovalne gozdove. Dovoljeno je izvajati le take dejavnosti, ki niso nevarne za pitno vodo ter rekonstruirati objekte in naprave, če se s tem izboljša kvaliteta vode.

(4) V podenotah urejanja, ki so v zunanjih in varstvenih pasovih vodnih zajetij je v skladu z Odlokom o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00) prepovedano urejati ponikovalnice odpadnih voda, gnojiti kmetijska zemljišča z blatom iz ČN, opravljati tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, uporabljati biocide na bazi cianovodikove kisline, fenola, živosrebrnih spojin, arzena in drugih vodi škodljivih snovi. Obvezno je preurediti obstoječe državne ceste tako, da bo zagotovljena varnost za pitno vodo, gnojiti v skladu z Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla in v skladu z gnojilnim načrtom ter omejiti hitrost vozil na 40 km/h.

Pogoji veljajo tudi za enote urejanja, ki so v notranjih pasovih vodnih zajetij. Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 64. člena tega Odloka.

(5) Za vse posege v varstvene pasove se pridobi soglasje zdravstvene inšpekcije ter vodno soglasje. Za vsak poseg se izdela ustrezna strokovna podlaga, po potrebi se izvede tudi presoja o vplivih na okolje.

(6) Kmetijska in gozdna zemljišča v podenoti urejanja EUP 12/1, se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahajajo v območju preostale nevarnosti (Pp), zato se na tem območju upoštevajo pogoji iz 63. člena tega Odloka.

(7) Podenota urejanja EUP 12/1 je deloma v erozijskem območju, zato se pri večjih posegih uredi ustrezna odvodnja meteornih vod, s čimer se prepreči erozija in plazenje terena. Pri gradnji objektov in drugih posegih na nagnjenih zemljiščih in zemljiščih, ki mejijo na stavbna zemljišča na nagnjenem terenu, se v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelajo geomehanske raziskave za širše območje nameravanega posega. Glede na geomehansko poročilo se po potrebi izdela projekt sanacije, s katerim se preprečijo vplivi nameravane gradnje na sosednja zemljišča. Za posege na erozijskih območjih se pridobi vodno soglasje.

č) pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65., 66., 67. in 68. člena tega Odloka.

56. člen

(kmetijska in gozdna zemljišča v gričevnatem delu občine)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) Enote in podenota urejanja EUP 8, EUP 10, EUP 13/3 in EUP 19 so območja krajine, namenjena kmetijski in gozdni dejavnosti.

Delijo se na najboljša kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe K1, ostala kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe K2, na gozdna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe G, na vodna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe VC in na površine cest z oznako podrobnejše namenske rabe PC. V nekaterih enotah urejanja so še posamični objekti razpršene poselitve z oznako podrobnejše namenske rabe A ter posamični objekti razpršene gradnje, ki so v grafičnih prilogah prikazani kot zemljišče pod stavbo (fundus).

(2) Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji, so poleg primarne rabe dopustni ti posegi:

• agrarne operacije,

• gradbeno-inženirski objekti:

- prenosni in distribucijski cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti (vodni stolpi, vodnjaki in hidranti), komunikacijski vodi, elektroenergetski vodi in priključki nanje,

- drugi gradbeni inženirski objekti: travnata športna igrišča, objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih;

• nezahtevni objekti:

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: rastlinjak, vodni zbiralnik, poljska pot, obora za rejo živali, ograje in opore za trajne nasade, opore za mreže proti toči;

• enostavni objekti:

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, poljska pot, ribnik, vrtina ali vodnjak, ograja za pašo, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči);

• ostali posegi:

- začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

- vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima,

- športne in rekreacijske površine s sočasno primarno kmetijsko rabo (travnata igrišča), rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del - vse pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje,

- rekonstrukcije lokalnih cest, pri tem se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne so iz katastrskih načrtov kot površine, ki so po dejanski rabi ceste ter iz grafičnih prikazov stanja prostora:

Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.

(3) Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K2, ki so namenjena kmetijski proizvodnji, so poleg primarne rabe dopustni ti posegi:

• agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,

• gradbeno-inženirski objekti:

- prenosni in distribucijski cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti (vodni stolpi, vodnjaki in hidranti), komunikacijski vodi, elektroenergetski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,

- drugi gradbeni inženirski objekti: travnata športna igrišča, vojaški objekti, objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih;

• nezahtevni objekti:

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: rastlinjak z montažno konstrukcijo, gnojišče, vodni zbiralnik za namakanje, poljska pot, obora za rejo živali, ograje in opore za trajne nasade, opore za mreže proti toči;

• enostavni objekti:

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, poljska pot, ribnik, vrtina ali vodnjak, ograja za pašo, rastlinjak za gojenje neposredno na zemlji s točkovnimi temelji, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči;

• ostali posegi: športne in rekreacijske površine s sočasno primarno kmetijsko rabo (travnata igrišča), začasno sezonsko smučišče, rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del - vse pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje,

- rekonstrukcije lokalnih cest, pri tem se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne so iz katastrskih načrtov kot površine, ki so po dejanski rabi ceste ter so razvidne tudi iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območij enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.

(4) Na gozdnih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe G, ki so namenjena gozdarski dejavnosti, so poleg primarne rabe dopustni ti objekti:

• nezahtevni objekti:

- pomožni infrastrukturni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste,

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna cesta;

• enostavni objekti:

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna učna pot, gozdna cesta;

• ostali posegi: športne in rekreacijske površine, pri katerih ni potrebna odstranitev drevja, rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del - vse pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje.

(5) V enoti urejanja EUP 8 je na območjih stavbnih zemljišč v razpršeni poselitvi, z oznako podrobnejše namenske rabe A, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje za naslednje vrste objektov:

• nestanovanjske stavbe:

- počitniške hiše, vinske kleti, turistični objekti (vinotoči, nastanitveni objekti);

• nezahtevni objekti:

- objekti za lastne potrebe (nadstrešek, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča, enoetažni pritlični objekt, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico), nepretočna greznica – v primeru, da ni kanalizacije,

- ograje;

• enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, zajetje, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče,

- pomožni infrastrukturni objekti: nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek,

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, vrtina ali vodnjak, krmišče, hlevski izpust, ograja za pašo, rastlinjak za gojenje neposredno na zemlji s točkovnimi temelji, senik,

- urbana oprema: skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen, obešanka na drogu javne razsvetljave.

(6) Na zemljiščih pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč je dopustno le vzdrževanje obstoječih objektov. Posegi se nanašajo na obstoječe objekte ne glede na namembnost, pri tem se namembnost objekta ne spreminja. Na funkcionalnem zemljišču, ki pripada obstoječemu objektu in je bilo določeno v gradbenem dovoljenju je dopustna še postavitev vrtne ute, nadstreška, gradnja ograje ter gradnja priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(7) V enoti urejanja EUP 19 so na območjih celinskih vodnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustni so še:

objekti gospodarske javne infrastrukture in objekti, potrebni za rabo in varstvo voda,

objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,

objekti, namenjeni obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.

(8) V enoti urejanja EUP 19 so posegi za posamezno podrobno namensko rabo iz 2., 3. in 4. točke tega člena dopustni ob pogoju, da se v največji možni meri ohranja zaraščenost površin v obstoječem stanju.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov v območju razpršene poselitve in za objekte razpršene gradnje

(1) Novi objekti v območjih razpršene poselitve se locirajo v okviru funkcionalnega zemljišča, ki je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za obstoječe objekte. Odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste.

(2) Velikost objektov na vseh stavbnih parcelah se pri ponovni gradnji lahko poveča največ za 20 % obstoječe tlorisne velikosti, ob pogoju, da velikost ne sega izven območja stavbnega zemljišča. Objektov, ki nimajo določene gradbene parcele (razpršena gradnja) ni možno povečevati. Višina objektov se ne spreminja in je lahko 1,5 etaže nad terenom na odprti strani. Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upoštevajo predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.

(3) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30 – 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino. Enokapne in ravne strehe so možne le na pomožnih objektih.

(4) Fasada se opleska v svetlih barvah, lahko se delno obdela v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavo).

Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu parcel mora biti ozelenjen.

c) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Pomožni infrastrukturni objekti, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvedejo v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se pri tem ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje.

(2) Gospodarska javna infrastruktura se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Sanira se obstoječo gospodarsko infrastrukturo, ki negativno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost.

(3) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.

(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.

č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V podenoto urejanja EUP 8 segata vplivni območji enot kulturne dediščine EŠD 8401 – Strehovske gorice, klet na parceli 49 in EŠD 8400 – Strehovci, Bojnecova klet. Pri posegih v območja kulturne dediščine se upoštevajo pogoji iz 60. člena tega Odloka. Za enoto EŠD 8401 Strehovske gorice – Klet na parceli 49 upoštevanje pogojev ni potrebno, ker je enota podrta.

(2) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njeno vplivno območje se pridobijo kulturno-varstveni pogoji in kulturno-varstveno soglasje. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov, v njenem vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe.

(3) Vse enote urejanja so v ekološko pomembnem območju, območju Natura 2000 in Krajinskem parku Goričko, zato se pri načrtovanju posegov v prostor upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta Občine Dobrovnik (ZRSVN, OE Maribor, junij 2008), ki se hranijo na sedežu občine. Upošteva se še pogoje iz 61. člena Odloka.

(4) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Pri tem se gnojevka izvaža prednostno na zemljišča izven varovanih območij. Ohranja se obstoječi obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Spodbuja se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, raba zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo in ponovno vzpostavljajo obmejke, živice, gozdni otoki.

(5) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov (EPO, Natura). Ohranjajo se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(6) Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. Pri gradnji ograj ob prometnicah se zagotovijo prehodi za živali na mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov. Prehode določi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. Pri novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč znaša odmik objekta od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, v nasprotnem investitor nosi odgovornost za nastalo škodo v primeru porušitve drevja.

(7) Za vse posege v gozdna zemljišča se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove, za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča.

(8) Regulirani vodotoki se vzdržujejo tako, da se omogoči obnova naravnih procesov in izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje.

Na akumulacijah, ki se uporabljajo v turistične in druge namene, se ohranja tudi biotopska namembnost mirne cone.

(9) Enoti urejanja EUP 8 in EUP 19 se deloma nahajata v erozijskem območju, zato se pri večjih posegih uredi ustrezna odvodnja meteornih vod, s čimer se prepreči erozija in plazenje terena. Pri gradnji objektov in drugih posegih na nagnjenih zemljiščih in zemljiščih, ki mejijo na stavbna zemljišča na nagnjenem terenu, se v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelajo geomehanske raziskave za širše območje nameravanega posega. Glede na geomehansko poročilo se po potrebi izdela projekt sanacije, s katerim se preprečijo vplivi nameravane gradnje na sosednja zemljišča. Za posege na erozijskih območjih se pridobi vodno soglasje.

(10) Enoti urejanja EUP 8 in EUP 19 se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahajata v območju preostale nevarnosti (Pp), zato se pri posegih na teh območjih upoštevajo pogoji iz 63. člena tega Odloka.

(11) Enoti urejanja EUP 8 in EUP 10 se delno nahajata v širšem varstvenem pasu vodnega zajetja Dobrovnik, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz Odloka o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00). Prepovedano je urejati ponikovalnice odpadnih voda, gnojiti kmetijska zemljišča z blatom iz ČN, opravljati tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, uporabljati biocide na bazi cianovodikove kisline, fenola, živosrebrnih spojin, arzena in drugih vodi škodljivih snovi. Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 64. člena tega Odloka.

d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65., 66., 67. in 68. člena tega Odloka.

57. člen

(kompleksi gozdnih zemljišč)

a) Pogoji glede namembnosti območja in pogoji za izvedbo:

(1) V enotah in podenotah urejanja EUP 1, EUP 11, EUP 13/1, EUP 13/2 in EUP 14 je na območju gozdnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, dopustna postavitev objektov in izvedba teh posegov:

• nezahtevni objekti:

- pomožni infrastrukturni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje,

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak;

• enostavni objekti:

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna učna pot, gozdna cesta;

• ostali posegi: športne in rekreacijske površine, pri katerih ni potrebna odstranitev drevja, rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja v smislu parkovne ureditve in namestitev sedežnih klopi ob turističnih točkah, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del - vse pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje,

- rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih cest, ki so del osnovne namenske rabe in so razvidne iz katastra in iz dejanskega stanja v prostoru ter so opredeljene kot javne površine.

(2) V enotah in podenotah urejanja EUP 1, EUP 13/1, EUP 13/2 in EUP 14 so med gozdnimi površinami manjša območja kmetijskih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in K2, kjer so poleg osnovne rabe dopustni:

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, poljska pot, obora za rejo živali, ograja za pašo živine, ribnik,

- ostale ureditve: rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del - vse pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje,

- rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih cest, ki so del osnovne namenske rabe in so razvidne iz katastra in iz dejanskega stanja v prostoru ter so opredeljene kot javne površine.

(3) V enoti urejanja EUP 1 so na območju celinskih vodnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe VC in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustni so še:

objekti gospodarske javne infrastrukture in objekti, potrebni za rabo in varstvo voda,

objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,

objekti, namenjeni obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.

(4) V enotah urejanja EUP 1 in EUP 11 so na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih dovoljena tekoča vzdrževalna dela, gradnja kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture.

Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V podenotah urejanja so enote kulturne dediščine:

- v enoti urejanja EUP 1 sta EŠD 9741 – Dobrovnik, gomilno grobišče ob Ginji in EŠD 9742 – Dobrovnik, gomilno grobišče Poseka,

- v enoti urejanja EUP 11 sta EŠD 24154 – Strehovci, gomilno grobišče Kiše in EŠD 28583 – Strehovci, trasa gozdne železnice,

- v enoti urejanja EUP 14 je EŠD 16795 – Žitkovci, gomila Preseke.

(2) V arheoloških območjih se varuje prostorski in vsebinski kontekst arheološkega najdišča. Zemljišča in zemeljske plasti se varujejo pred različnimi uničujočimi posegi in rabami (globoko oranje, melioracije, izkopi, nasipi, gradnja gozdnih vlak, gradnja začasnih in trajnih objektov). Ob izpolnitvi naslednjih pogojev so izjemoma dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati prostor robnih delov najdišč:

- če ni možno najti drugih rešitev in

- če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za področje varstva kulturne dediščine.

(3) Vse enote in podenote urejanja, razen EUP 14, so v območjih varstva narave, zato se pri načrtovanju posegov v prostor upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta Občine Dobrovnik (ZRSVN, OE Maribor, junij 2008), ki se hranijo na sedežu občine.

(4) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se pri tem zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Na kmetijska zemljišča, ki so v travniški rabi v območju gozdov se ne sme polivati gnojevka, ta se prednostno poliva na zemljišča izven varovanih območij. Ohranja se obstoječi obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Spodbuja se ekološko kmetovanje in integrirana pridelava na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na kmetijskih površinah se ohranjajo in ponovno vzpostavljajo obmejke in živice.

(5) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov (EPO, Natura). Ohranjajo se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(6) Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. Pri gradnji ograj ob prometnicah se zagotovi prehode za živali na mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov. Prehode določi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. Pri novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč znaša odmik objekta od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, v nasprotnem investitor nosi odgovornost za nastalo škodo v primeru porušitve drevja.

(7) Za vse posege v gozdna zemljišča se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove, za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča.

(8) Regulirani vodotoki se vzdržujejo tako, da se omogoči obnova naravnih procesov in izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje.

Na akumulacijah, ki se uporabljajo v turistične in druge namene, se ohranja tudi biotopska namembnost mirne cone.

(9) Enota urejanja EUP 1 se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahaja v območju preostale nevarnosti (Pp), zato se pri posegih na teh območjih upoštevajo pogoji iz 63. člena tega Odloka.

(10) Enota urejanja EUP 11 je delno v erozijskem območju, zato se pri posegih v tla uredi ustrezna odvodnja meteornih vod, s čimer se prepreči erozija in plazenje terena. Pri posegih na nagnjenih zemljiščih in zemljiščih se v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelajo geomehanske raziskave za širše območje nameravanega posega. Glede na geomehansko poročilo se po potrebi izdela projekt sanacije, s katerim se preprečijo vplivi nameravane gradnje na sosednja zemljišča. Za posege na erozijskih območjih se pridobi vodno soglasje.

3. Skupni in splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov

na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

58. člen

(območja opremljanja zemljišč in splošni pogoji za izgradnjo opreme)

(1) Gradbeni posegi v vseh prostorskih enotah naselij se izvedejo le na opremljenih zemljiščih z zgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo oziroma na zemljiščih, kjer je gradnja infrastrukture predvidena. Objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist. Opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in priključke za kanalizacijo, vodovod in elektriko ter telekomunikacijsko omrežje.

(2) Grajeno javno dobro so zemljišča, namenjena takšni splošni rabi, kot jo glede na namen njihove uporabe določa zakon oziroma predpis, izdan na podlagi zakona in na njih zgrajeni objekti, če so namenjeni splošni rabi. Grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna površina na njih. Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno.

(3) Vsa predvidena gospodarska javna infrastruktura se izvede v skupnih koridorjih, če to odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi dopuščajo.

(4) Gospodarska javna infrastruktura je razvidna iz grafične priloge k Občinskemu prostorskemu načrtu: Prikaz gospodarske javne infrastrukture.

59. člen

(pogoji priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo)

(1) Linijska infrastruktura se praviloma združuje v skupne koridorje. Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji gospodarske javne infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov. Prav tako infrastrukturni vodi ne smejo ovirati rabe namenske rabe zemljišč pod (ali nad) katerimi potekajo.

(2) Vsi objekti, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključijo na javno vodovodno omrežje. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Vsi objekti, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se priključijo tudi na kanalizacijsko omrežje. Kjer kanalizacije ni, se zgradijo individualne ali skupinske greznice brez odtoka ali manjše čistilne naprave.

Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.

(3) Za vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se reši tudi odvod komunalnih odpadnih vod. V enotah urejanja, kjer še ni kanalizacije, se odvod komunalnih odplak začasno reši z individualnimi ali skupinskimi greznicami brez odtoka ali manjšimi čistilnimi napravami. Vsebina greznic se odvaža na komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi. Po izgradnji kanalizacije in čistilne naprave v naseljih se objekti obvezno priključijo na kanalizacijsko omrežje. Odvajanje odpadnih voda neposredno v okolje ni dopustno. Uporaba blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav za gnojenje na kmetijskih površinah ni dopustno.

(4) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. V nižinskem delu občine se padavinske vode prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik).

Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvajajo preko lovilcev maščob. Zbiranje in odvod meteornih vod v gričevnatem delu občine se izvede na način, ki ne povzroča erozije in plazljivosti območja. V teh območjih se pred izdelavo projektov za gradnjo objektov in izvedbo drugih posegov v prostor izdela geološko poročilo in po potrebi ustrezne projekte za sanacijo širšega območja.

(5) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča).

Objekti za zbiranje gnojnice in gnoja se izvedejo v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi, prednostno na zemljišča izven območij varstva narave. Prepovedan je razvoz gnojnice na kmetijska zemljišča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij.

(6) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.

Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in se ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.

(7) Objekti se priključijo na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Novi in nadomestni električni vodi in priključki se v odprtem prostoru izvedejo zračno, v naseljih pa tudi zemeljsko. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobijo podatki o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov.

(8) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem se glede na občutljivost posameznega območja preverijo morebitne prekoračitve mejnih vrednosti, ki so v skladu s predpisi.

(9) Nove transformatorske postaje se bodo gradile kot samostojni objekti ali v sklopu drugih objektov, pri čemer se upoštevajo zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Javna razsvetljava se uredi ob pomembnejših posameznih objektih v celotnem naselju, obvezno pa v novih prostorskih enotah.

(10) Novi in nadomestni električni vodi in priključki v odprtem prostoru se izvedejo zračno, v naseljih pa tudi zemeljsko. Pri vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se upošteva njihov koridor, ki znaša 2 x 40 m za zračne vode oziroma 2 x 10 m za zemeljske vode pri daljnovodih nazivne napetosti 400 kV; 2 x 15 m za zračne vode ali 2 x 3 m za podzemne vode pri daljnovodih z nazivno napetostjo 110 kV in 35 kV; 2 x 10 m za zračne vode ali 2 x 1 m za podzemne vode pri daljnovodih nazivne napetosti od 1 do vključno 20 kV. V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje.

(11) Pri načrtovanju v prostoru se upoštevajo vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalne energije, sončne energije in energije biomase. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov iz kmetijstva. Spodbuja se tudi priključevanje na plinovod, kar se bo izvajalo glede na izražen interes. Sončne kolektorje se prioritetno montirajo na strehe objektov in nadstrešnice nad parkirišči.

(12) Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega 1000 m2 se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo

(13) Pri prostorskem urejanju se upošteva trasa obstoječega tk omrežja. V primeru premestitve tk naprav je potrebno obvestiti operaterja najmanj 30 dni pred posegom. Za območja novih con ali večjih objektov se načrtuje novo tk omrežje. Pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti upravljavec tk omrežja. K posameznim gradnjam se pridobijo projektni pogoji in soglasja upravljavca tk naprav.

(14) Telekomunikacijske antene in oddajniki se lahko locirajo v vseh enotah urejanja. Lahko se jih namesti na vse objekte, razen na objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v vplivnem pasu teh objektov. V stanovanjskih območjih se preverijo vplivi sevanja.

(15) Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi potreb z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti ali drugimi izvedbenimi projekti.

(16) Varovalni pas državnih cest je prostor v katerem je gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije za ceste. Varovalni pas pri glavnih cestah meri 25 m od zunanjega roba cestnega sveta, pri regionalnih cestah pa 15 m od zunanjega roba cestnega sveta. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki:

globina podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča,

višina zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad cestiščem ob največjem povesu,

odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo.

(17) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov v območja arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

- če ni možno najti drugih rešitev in

- če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za poseg.

4. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,

varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

60. člen

(celostno ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Sestavni del OPN so tudi objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.

(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi prostorskega akta in je njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).

(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:

- gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in - rekonstrukcija objekta na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.

(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno

ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega Odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijskega infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega Odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.

(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega Odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega Odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine:

Za registrirano stavbno dediščino velja, da se v primeru teh ohranjajo varovane vrednote, kot so:

- tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

- gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

- oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

- funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,

- sestavine in pritikline,

- stavbno pohištvo in notranja oprema,

- komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

- pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),

- celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),

- zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano arheološko najdišče velja, da v primeru teh ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:

- odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

- poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,

- ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,

- gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in

- postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

- če ni možno najti drugih rešitev in - če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje varstva kulturne dediščine.

V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.

(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki so razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za prostorsko celoto Občine Dobrovnik, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.

Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.

(13) Za poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dovoljeni na podlagi Odloka ali drugih predpisov.

(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav.

(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi na zemljiščih, kjer se bodo izvajala zemeljska dela.

61. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na območju Občine Dobrovnik je več območij varstva narave in sicer: območja naravnih vrednot, ekološko pomembno območje, posebna varstvena območja (območja NATURA 2000) in območja habitatnih tipov. Vsa območja varstva narave, razen območij habitatnih tipov so razvidna iz javnih evidenc.

(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za pripravo Občinskega prostorskega načrta za Občino Dobrovnik (ZRSVN, OE Maribor, junij 2008), ki se hranijo na sedežu Občine Dobrovnik.

62. člen

(varstvo okolja in naravnih dobrin)

(1) Za vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja se v skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje.

(2) Za posege, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, se v projektni dokumentaciji prikaže območje za določitev strank na podlagi veljavnih predpisov. Območje za določitev strank predstavlja vplivno območje načrtovanega objekta oziroma posega.

(3) Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo. Varujejo se obstoječi in potencialno pomembni viri in se spodbuja varčna in smotrna raba pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se upoštevajo pogoji iz veljavnih državnih in občinskih predpisov o zavarovanju vodnih virov.

(4) Gozdovi se varujejo v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje Zavoda za gozdove. Pri vseh posegih v gozdne površine je potrebno upoštevati še naslednje usmeritve:

- za krčenje gozdov v velikosti nad 5 ha se izvede presoja vplivov na okolje,

- za posege v gozd, ki lahko spremenijo življenjske razmere divjadi se predhodno pridobi mnenje upravljavca lovišča,

- pri gradnji objektov z ograjami se zagotovi prehode za živali. Pri določitvi prehodov sodeluje služba za varstvo narave, Zavod za gozdove in pristojna lovska organizacija,

- ohrani se vse gozdne prometnice s priključki na ceste višjega reda. Na teh prometnicah se ne sme načrtovati drugih ureditev,

- za postavitev obore za divjad se predhodno pridobi gradbeno dovoljenje,

- v nižinskem delu se ohrani vse gozdne ostanke, obmejke in biokoridorje. Za posege na teh območjih izda Zavod za gozdove strokovna navodila,

- za divja odlagališča v gozdu odgovarja lastnik gozda.

(5) Vsa kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo tega občinskega prostorskega načrta.

(6) V območju gramoznice se vzdrževalna dela, pretakanje goriva in maziv izvajajo na nepropustnih utrjenih površinah.

(7) Za varstvo in izboljšanje stanja površinskih in podzemnih voda je v občini načrtovano sistematsko odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. V naseljih, kjer kanalizacija ne bo zgrajena, se odpadne vode odvajajo v greznice, vsebina se odvaža na komunalno čistilno napravo. Odvajanje odpadnih voda neposredno v okolje ni dopustno. Uporaba blata iz greznic, nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav za gnojenje v kmetijstvu je prepovedano, razen za blato, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je zmešano s komunalno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico, ter pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu skladiščeno najmanj šest mesecev.

(8) Občina bo izboljšala tudi sistem zbiranja odpadkov (ločeno zbiranje, zmanjšanje odloženih odpadkov, itd).

63. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Pri gradnji objektov in pri drugih posegih v prostor se upoštevajo ukrepi za zagotavljanje varnosti na poplavno, erozijsko in požarno ogroženih območjih ter ukrepi za zaklanjanje v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh posegih upoštevajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Na območjih z omejitvami (vodovarstvena, poplavna, erozijska območja) se posegi načrtujejo v skladu z omejitvami za posamezno območje:

na vodovarstvenih območjih se upoštevajo občinski in državni predpisi o varstvu vodnih virov,

na poplavnih območjih se upoštevajo predpisi s področja varstva, urejanja in rabe voda,

na erozijskih območjih se ne načrtuje ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče.

Za vse posege na območjih z omejitvami (vodovarstvena območja, poplavna območja, erozijska območja) se mora pridobiti vodno soglasje.

(3) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. V kolikor predvidena območja poselitve posegajo na poplavna območja, je potrebno upoštevati pogoje in omejitve iz področnih predpisov. Skladno z določili veljavnih predpisov in ugotovljenimi razredi nevarnosti je na poplavno in erozijsko ogroženih območjih znotraj območja občinskega prostorskega načrta potrebno načrtovati posege ter morebitne potrebne omilitvene ukrepe. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij.

(4) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora tudi opozorilna karta poplav.

(5) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor je potrebno upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je potrebno zagotoviti, da se obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega ne povečajo. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je potrebno skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev za zmanjšanje poplavne ogroženosti načrtovati celovite omilitvene ukrepe, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.

(6) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, dovoljene samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

(7) Ne glede na določbe petega in šestega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.

(8) V namen zmanjševanja poplavne ogroženosti se v okviru priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za posamezna hidrografska območja lahko izdelajo strokovne podlage.

(9) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikažejo nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.

(10) Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za spodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij ter pogoji za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem, železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu.

(11) V projektu za graditev objektov in grajene strukture mora biti narejena študija varnosti pred naravnim in drugimi nesrečami, v kateri se upoštevajo odmiki med objekti in potrebne protipožarne ločitve ter zagotovijo pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja pri požaru. Zagotovijo se dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila.

(12) Pri gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni dokumentaciji preveri požarna ogroženost posameznega območja in po potrebi izdela ocena požarne ogroženosti ter predvidijo ukrepi za preprečitev požara. Poleg tehničnih ukrepov (protipožarne ločitve za preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila) se zagotovijo tudi viri požarne vode iz hidrantnega omrežja, ki mora imeti ustrezne pretoke in ustrezni tlak vode v omrežju. Na območjih, kjer ni hidrantnega omrežja in na območjih, kjer ni možno zagotoviti ustreznih pretokov, se požarna voda zagotavlja iz požarnih vodnjakov in požarnih bazenov.

(13) V gričevnatem delu občine in na erozijskih območjih ob vodotokih se ne načrtuje ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Na erozijskih območjih so prepovedani vsi posegi, ki jih določa 87. člen Zakona o vodah, predvsem pa ogoljevanje površin, zasipavanje izvirov, krčenje gozdnih sestojev, omejevanje pretoka hudourniških voda, zasipavanje z odkopnim ali gradbenim materialom, odlaganje ali skladiščenje lesa. Pri posegih v bližini območij, ki so bila že sanirana ali so potencialno plazljiva, se v projektni dokumentaciji preveri nosilnost tal. Gradnja na pobočjih z naklonom 20 stopinj in več je možna ob predhodnih geoloških raziskavah, na podlagi katerih se določi način temeljenja ter izvedejo stabilnostne analize pobočja. Uredi se odvodnjavanje vseh objektov in okolice ter podtalnih in zalednih voda.

(14) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici, oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V objektih, ki so določeni v predpisih o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike, se predvidi ojačana plošča nad pritličjem.

(15) Na območju Občine Dobrovnik ni površin ali objektov za potrebe obrambe.

5. Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja

64. člen

(varstvo voda in zagotavljanje pitne vode)

(1) V Občini Dobrovnik je v zasnovi gospodarske javne infrastrukture posebej poudarjeno varovanje obstoječih in potencialno pomembnih virov za oskrbo z zdravo pitno vodo. Občina se s pitno vodo oskrbuje iz dveh vodnih zajetij, ki sta varovani z občinskim Odlokom o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00). Občina sodeluje tudi pri pripravi regionalne zasnove vodooskrbe Pomurja, ki spodbuja povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Vsi objekti, kjer je potrebno zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, so priključeni na javno vodovodno omrežje.

(2) Na območjih notranjih varstvenih pasov vodnih zajetij se ne umešča novih objektov, pri obstoječih objektih pa se dosledno upoštevajo določila občinskega odloka o varstvu pitne vode. Na kmetijskih zemljiščih, ki so v varstvenih območjih, se dosledno upoštevajo ukrepi o uporabi grezničnih usedlin za gnojenje na podlagi gnojilnih načrtov in v skladu s predpisi, ki urejajo obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. Na priobalnih površinah površinskih voda je v skladu s predpisi s področja voda prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. Območja varstvenih pasov vodnih virov so v OPN opredeljena kot posebne podenote urejanja, pogoji za posege in ukrepi za varovanje pa so navedeni v 56. členu tega Odloka.

(3) Vsi objekti, ki so priključeni na vodovodno omrežje, se morajo priključiti na kanalizacijsko omrežje, razen objektov izven naselij, kjer je obremenitev odpadne vode nizka in je odvajanje možno le s prečrpavanjem. Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, se odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode izvede z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočnih vodotesnih greznic. Vsebina greznic se obdela na komunalni čistilni napravi. Tehnološke odpadne vode iz gospodarske cone se lahko odvajajo v javno kanalizacijo pod pogojem, da le-te po sestavi ustrezajo komunalni odpadni vodi, oziroma predpisom, ki urejajo odvajanje snovi v javno kanalizacijo.

(4) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah, se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinska voda se prioritetno ponika ali preko zadrževalnikov odvaja v površinske odvodnike. Pred izpustom se preveri ustreznost odpadnih voda in odtočna prevodnost obstoječih odvodnikov. Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorna voda odvede preko lovilcev maščob.

(5) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se v ustrezno urejenih gnojničnih jamah in gnojiščih ureja individualno. Objekti za zbiranje gnojnice in gnoja se izvedejo v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam se v skladu s predpisi odvaža na kmetijska zemljišča. Prepovedan je razvoz gnojnice na kmetijska zemljišča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij ali ležijo ob vodotokih.

(6) Zaradi zagotavljanja varstva voda je prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode in v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda ter v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi izkoriščanja mineralnih surovin in so v stiku s podzemno vodo.

(7) V občini je urejeno zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov in jih po veljavnih predpisih izvaja pristojna komunalna organizacija. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje področna zakonodaja.

65. člen

(varstvo zraka)

(1) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo emisije v zrak, se upoštevajo vsi predpisi, ki urejajo varstvo zraka. Objekte oziroma dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK), kjer ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Dejavnosti, ki onesnažujejo zrak, je dovoljeno umeščati le v gospodarske ali industrijske cone, kjer so upravljavci dolžni poskrbeti za meritve emisij v zrak in po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo.

(2) Pri vseh novogradnjah in prenovi objektov se s stališča učinkovite rabe energije v stavbah prednostno uporabijo obnovljivi viri energije. Če obstaja možnost priključitve na obnovljiv vir energije, se objekti priključijo na ta vir.

66. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Na podlagi predpisov o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, so območja varstva pred hrupom določena po podrobnejši namenski rabi prostora in sicer:

- na mirnih območjih na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, se določa I. stopnja varstva pred hrupom, razen za območja naselij na zavarovanem območju ter območji cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oz. pomembne železniške proge, območja prometne infrastrukture, območja gozdov na površinah za izvajanje gozdarske dejavnosti, na območjih za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter območjih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

- na območjih poselitve se za čiste stanovanjske površine (SS), stanovanjske površine za posebne namene (SB), površine počitniških hiš (SP) in površine za turizem (BT) določa II. stopnja varstva pred hrupom,

- na območjih poselitve se za površine podeželskega naselja (SK), območja centralnih dejavnosti (C), območja športnih centrov BC,

območja zelenih površin (Z) in na površinah razpršene poselitve (A) določa III. stopnja varstva pred hrupom,

- na območjih poselitve se za območja proizvodnih dejavnosti (I) določa IV. stopnja varstva pred hrupom,

- na območjih prometnih površin (P), energetske infrastrukture (E), okoljske infrastrukture (O) in komunikacijske infrastrukture (T)

se določa IV. stopnja varstva pred hrupom,

- na območju odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod mirna območja na prostem, se določa IV. stopnja varstva pred hrupom,

- na območju voda se za vse površine, razen za površine vodne infrastrukture in površine na mirnem območju na prostem, določi III. stopnja varstva pred hrupom. Za površine vodne infrastrukture se določi IV. stopnja varstva pred hrupom.

(2) Na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 100 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina tega območja je lahko tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. ali II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.

(3) Ne glede na določila prejšnjega odstavka se na območjih med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom lahko s tehničnimi ali konstrukcijskimi ukrepi varstva pred hrupom zagotovi, da mejne vrednosti kazalcev hrupa na objektih z varovanimi prostori ali območjih s I. in II. stopnjo varstva pred hrupom ne bodo presežene.

(4) Na posameznem območju poselitve lahko na pobudo občine in na podlagi ustrezne dokumentacije minister, pristojen za okolje stopnjo varstva pred hrupom razvrsti v II. območje varstva pred hrupom. Stopnja varstva pred hrupom je navedena v izvedbenem delu tega Odloka za vsako enoto urejanja.

(5) Pri načrtovanju posegov se po potrebi izdela ocena obremenjenosti okolja s hrupom ter se v primeru, da novi vir hrupa povzroča čezmerne obremenitve s hrupom, na območju varstva pred hrupom, zagotovi ustrezne ukrepe za zaščito varovanih prostorov in zemljišč pred hrupom. Prednostno se zagotovi zmanjšanje emisije hrupa pri njegovem izvoru, če to ni možno se objekti locirajo v primerni oddaljenosti od vira hrupa, v objekte se vgrajujejo pasivni protihrupni elementi (fasade, okna), po potrebi se postavijo protihrupne bariere.

67. člen

(elektromagnetno sevanje)

(1) V Občini Dobrovnik je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko frekvenčne vire EMS. Po južnem robu občine, izven poselitvenih območij pa je načrtovan 110 kV daljnovod Murska Sobota–Lendava. V primeru gradnje novih elektroenergetskih objektov se upoštevajo naslednje stopnje varstva pred sevanjem:

- I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. To so območja bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje).

- II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. To so zlasti območja brez stanovanj, namenjena industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.

(2) V obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se v primeru, da bodo presežene mejne vrednosti, ki veljajo za I. območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem, spremeni namembnost stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem pasu EMS ni možna gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem.

(3) Ob elektroenergetskih vodih in objektih, kjer se smejo graditi objekti, navedeni v I. območju varstva pred elektromagnetnim sevanjem, veljajo naslednji minimalni odmiki ali koridorji na nivoju tal od osi elektroenergetskega voda ali od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje:

– 40 m za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV,

– 15 m za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV.

68. člen

(svetlobno onesnaženje)

(1) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v naselju. Na podlagi predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja

okolja, se pri gradnji nove javne razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%, razen za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5%, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W ali je povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave.

(2) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh, največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin pa je enaka 44,5 MWh. Izpolnjevanje teh zahtev se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin.

(3) Pri omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih varovanih prostorov:

Oddaljenost okna od osvetljene površine

Osvetljenost od večera do 24. ure

Osvetljenost od 24. ure do jutra

do 3 m

25 lx

5 lx

3 m do 10 m

10 lx

2 lx

10 m do 20 m

5 lx

1 lx

nad 20 m

2 lx

0,2 lx

Mejne vrednosti za osvetljenost se nanašajo na osvetljenost, izmerjeno na sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je pravokotna na zastekljeno površino okna. Oddaljenost okna od osvetljene površine se izračuna kot razdalja med oknom in najbližjim robom osvetljene nepokrite površine, izmerjena v vodoravni smeri.

69. člen

(zagotavljanje bivalnih pogojev)

(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.

(2) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi

funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.

70. člen

(tehnični pogoji gradnje objektov)

(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upoštevajo tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je potrebno zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja, ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporabljajo obnovljivi viri energije (zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi). Priporoča se izraba padavinske vode v sanitarne namene.

(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici, oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V objektih, ki so določeni v predpisih o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike, se predvidi ojačana plošča nad pritličjem.

(3) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov. Potrebno je zagotoviti tudi potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih pod pogoji iz prvega in drugega stavka tega odstavka in pod prostorsko izvedbenimi pogoji, ki so predpisani za posamezno enoto urejanja prostora. Pomožni objekti, nezahtevni in enostavni objekti ali prizidki kot so garaže, objekti storitvenih dejavnosti, nadstreški, vetrolovi, zimski vrtovi, pokrite terase se lahko gradijo tudi pred ali ob stanovanjskem objektu pod pogojem, da upoštevajo obstoječo gradbeno linijo. Ograje, škarpe in podporni zidovi pa v okolici objektov.

(4) Viri vode za gašenje se v naseljih z zgrajenim vodovodom zagotovijo iz hidrantnega omrežja z ustreznimi pretoki in tlakom vode v omrežju, v ostalih naseljih se voda za gašenje zagotovi iz požarnih vodnjakov in požarnih bazenov. Ob gramoznici v gospodarski coni in ob Bukovniškem jezeru se uredi možnost dostopa za zajem vode za potrebe gašenja.

71. člen

(neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam)

Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir omogočati dostope in prehode invalidnim osebam. Zagotovi se tudi parkiranje.

6. Omejitve za uporabo zemljišča na podlagi predpisov posameznih nosilcev prostora

72. člen

(pogoji nosilcev urejanja prostora)

(1) Varovalni pas državnih cest je prostor v katerem je gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije za ceste.

Varovalni pas pri glavnih cestah meri 25 m od zunanjega roba cestnega sveta, pri regionalnih cestah pa 15 m od zunanjega roba cestnega sveta. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki:

- globina podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča,

- višina zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad cestiščem ob največjem povesu,

- odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo.

(2) Varovalni pas pri občinskih cestah je 6,0 m na vsako stran od cestnega sveta, pri javnih poteh pa 4,0 m. Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob predhodnem soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste.

(3) Vodovarstvena območja vodnih virov so zavarovana z občinskim Odlokom o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00).

Območja obsegajo najožji varstveni pas z namensko rabo oskrbe z vodo in so ograjeni, ter ožji varstveni pas s sanitarnim režimom varstva in širši varstveni pas, ki določa prispevno območje. Pri izvajanju osnovne namenske rabe in vseh posegih na tem območju je potrebno upoštevati določila navedenega Odloka.

(4) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnega zemljišča pri Ledavi, ki je voda 1. reda, sega v naseljih 15,0 m od meje vodnega zemljišča, izven naselij pa 40 m od meje vodnega zemljišča.

Pri ostalih potokih, ki so vodotoki 2. reda sega zunanja meja priobalnega zemljišča 5,0 m od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni izjemoma v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah.

(5) Za pridobitev gradbenega dovoljenja na območjih, ki so vodna ali priobalna zemljišča se upoštevajo še ti pogoji:

- za vsak poseg, ki bi lahko začasno ali trajno vplival na vodni režim ali stanje voda se pridobi vodno soglasje,

- za odvzem vode se pridobi vodna pravica,

- za rabo vode se pridobi vodno dovoljenje,

- za dovoljenje gradnje na vodnem ali priobalnem zemljišču, katerega lastnik je RS, mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti, razen v primeru, da je že podeljena vodna pravica,

- za dovoljenje za uporabo vodne infrastrukture za druge namene mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice.

(6) Območje občine ni v vplivnem območju katerega od letališč, preko območja občine pa potekajo zračne poti, zato se pri posegih v prostor, ki bi zaradi svoje višine vplivali na varnost zračnega prometa, predhodno pridobi ustrezno soglasje Ministrstva za promet.

Med ovire za zračni promet štejejo:

- objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,

- vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so po dolžini več kot 75 m napeti nad dolinami,

- za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so najmanj 25 m višji od okoliškega terena, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.

7. Spremljanje stanja okolja

73. člen

(spremljanje stanja okolja)

Poleg zakonsko predpisanega spremljanja stanja okolja, ki ga izvaja država, oziroma njene pooblaščene službe, občina spremlja stanje okolja in izvajanje ukrepov iz okoljskega poročila pri izvajanju Občinskega prostorskega načrta za naslednje sestavine okolja:

• površinske in podzemne vode:

- količina odpadnih komunalnih vod na ČN,

- kakovost in količina tehnoloških odpadnih vod iz gospodarskih con,

- število obnovljenih gnojničnih jam in urejenih pretočnih greznic, dolžina kanalizacijskega omrežja, ločeno na vodovarstvenih območjih,

- površina kmetijskih zemljišč na vodovarstvenih območjih,

- v primeru, da bodo na območju gospodarske cone nastajale odpadne tehnološke vode je treba v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05), opraviti meritve kemičnega stanja odpadnih tehnoloških vod pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje,

- spremljanje stanja podzemnih vod se izvede tudi za morebitno izrabo vode iz geotermalnih vrtin, ki se bo izvajalo v skladu s programom izvajanja monitoringa za podzemne vode.

- pri načrtovanju odvajanja komunalnih odpadnih voda je potrebno upoštevati Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07), ki določa, da je potrebno do 31. decembra 2015 sanirati obstoječe pretočne greznice na občutljivem vodovarstvenem območju in do 31. decembra 2017 na ostalih območjih,

- število saniranih divjih odlagališč;

• zrak in podnebne razmere:

- stanje emisij v zrak v gospodarski coni in gramoznici (izvajajo investitorji in občina),

- prometne razmere na državnih cestah, ki potekajo skozi naselja,

- pregled števila objektov, ki uporabljajo različne energente in količino le-teh,

- pregled števila objektov, ki uporabljajo obnovljive vire energije;

• hrup:

- stanje hrupa v času gradnje v gospodarski coni in v gramoznici (izvajajo investitorji in občina),

- stanje hrupa v času intenzivnih gradbenih del na območjih v bližini stanovanj ter ob transportnih poteh,

- pregled in spremljanje območij za proizvodne dejavnosti in območij za stanovanja z vidika varstva pred prekomernim hrupom;

• elektromagnetno sevanje:

- pregled oddaljenosti stanovanjskih in javnih objektov od virov EMS,

- pregled števila stavb z varovanimi prostori, ki so v vplivnem območju EMS;

• svetlobno onesnaženje:

- število svetilk javne razsvetljave,

- pregled deleža ustreznih svetilk javne razsvetljave,

- spremljanje porabe električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca;

- na podlagi predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, se morajo prilagoditi svetilke obstoječe javne razsvetljave

(najkasneje do 31. decembra 2016);

• prebivalstvo in bivalno okolje:

- število rekreacijskih objektov,

- število novih delovnih mest,

- letni pregled nezazidanih stavbnih zemljišč.

IV. Končne in prehodne določbe

74. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega Odloka prenehajo veljati:

- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava za območje Občine Dobrovnik (Uradne objave Občine Dobrovnik, št. 01/04);

- Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje izven ureditvenih območij naselij v Občini Lendava, ki ga ne urejamo s prostorskimi izvedbenimi načrti (Uradne objave Občine Dobrovnik, št. 1/03);

- Odlok o urbanističnem redu v Občini Lendava (Uradne objave, št. 22/74 in njegove spremembe in uskladitve v Občini Dobrovnik.

75. člen

(dokončanje postopkov)

Upravne postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo in druge posege v prostor, ki so se pričeli na podlagi prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje Občine Dobrovnik in na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Dobrovnik, ki so navedeni v 74. členu tega Odloka, se končajo na podlagi navedenih aktov.

76. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega Odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

77. člen

(veljavnost)

Ta Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Občine Dobrovnik.

 

Štev.: 031-0001/2010-98/2013

Dobrovnik, 09.07.2013

 

Župan – Polgarmester:

Marjan Kardinar, l.r.

 

 

 

A Teruletrendezesi Torveny (Szloven Koztarsasag Hivatalos Kozlonye 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10, 57/12, 109/12 es 35/13) 52. cikkelyenek 1. bekezdese es Dobronak Kozseg Alapszabalyanak (Szloven Koztarsasag Hivatalos Kozlonye 35/07, 2/09 es 66/10) 16. cikkelye alapjan, Dobronak Kozseg Kozsegi Tanacsanak, 2013. julius 9-en, 23. ulesen elfogadasra kerult az alabbi

Rendelet Dobronak Község Területrendezési Tervéről

I. BEVEZETŐ RENDELKEZÉSEK

1. cikkely

(a területrendezési terv alapjai)

(1) A Szlovenia teruletfejlesztesi strategiajarol szolo rendelettel (Szloven Koztarsasag Hivatalos Kozlonye 76/04) es Szlovenia teruleti rendjeről szolo rendelettel (Szloven Koztarsasag Hivatalos Kozlonye 122/04) osszhangban, a jelen rendelettel elfogadasra kerul Dobronak Kozseg kozsegi Teruletrendezesi Terve (a tovabbiakban: teruletrendezesi terv).

(2) A teruletrendezesi terv az a dokumentum, amely kijeloli a kozseg teruletfejlesztesi celjait es alapjait, a helyi jellegű teruletrendezeseket, valamint a letesitmenyeknek a teruletre valo behelyezesenek felteteleit. A teruletrendezesi terv kepezi a teruleti beavatkozasok engedelyezesenek az alapjat.

(3) A teruletrendezesi terv a teruletrendezes hordozoinak velemenyevel, illetve munkateruleteikre vonatkozo előirasokkal egyeztetve lett elfogadva.

2. cikkely

(a rendelet tartalma)

(1) A teruletrendezesi terv strategiai es kivitelezesi reszből all.

(2) A kozsegi teruletrendezesi terv strategiai reszeben, Dobronak Kozseg teljes teruletere vonatkozoan, kijelolesre kerulnek:

- a kozsegi teruletfejlesztes alapjai es celjai,

- a kozseg teruletfejlesztesi koncepcioja,

- a helyi jellegű műszaki infrastruktura koncepcioja,

- a letelepedes fejlesztes es az atfogo megujulas iranyelvei,

- a tajfejlesztesi iranyelvek,

- a teruletek celiranyos hasznalatanak kijelolesere vonatkozo iranyelvek

- a teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek kijelolesere vonatkozo iranyelvek,

- Dobronak telepules teruletfejlesztesi koncepcioja.

(3) A teruletrendezesi terv kivitelezesi reszeben, a teruletrendezesi egysegek szerint az alabbiak vannak kijelolve:

- teruletrendezesi egysegek,

- a terulet celiranyos hasznalatu tersegei,

- teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek,

- azok a teruletek, amelyekhez reszletes kozsegi teruletrendezesi tervet kell kesziteni.

(4) A teruletrendezesi terv elemei:

- a teruletrendezesi terv szoveges resze: bevezető rendelkezesek, strategiai resz, kivitelezesi resz, zaro rendelkezesek,

- a teruletrendezesi terv grafikai resze: a strategiai resz grafikai ismertetői es a kivitelezesi resz grafikai ismertető,

- a teruletrendezesi terv mellekletei: kivonat a hierarchikusan magasabb szintű teruletrendezesi dokumentumbol, szakmai alapok, iranyelvek es velemenyek, a teruletrendezesi terv ertelmezese es indoklasa, osszefoglalo a nyilvanossagnak es kornyezeti jelentes.

II. A TERÜLETRENDEZÉSI TERV STRATÉGIAI RÉSZE

1. A községi területfejlesztés alapjai és céljai

3. cikkely

(a községben a múltban megvalósított területfejlesztés állapota, jellemzői és súlypontjai)

(1) Dobronak Kozseg viszonyai nem ternek el a szelesebb muravideki terseg viszonyaitol. A kimondottan mezőgazdasagi teruleten

minősegi szantok es lapok vannak, amelyek a kozseg teruletenek 61 szazalekat foglaljak el. Ennek ellenere a mezőgazdasag mar nem vezető gazdasagi agazat, hiszen a lakossagnak mindossze 5 szazaleka foglalkozik vele, a kozvetve a mezőgazdasaghoz kapcsolodo lakosok aranya pedig mindossze 2,14 %. A kozsegben harom telepules van, a kozseg szekhelye Dobronak telepules, amely kielegiti a helyi szintű igenyeket. A kozseg lakossaganak szama csokken, az eloregedesi index pedig emelkedik. A kozsegben hiany van munkahelyekből, ezeket a lakohely szerint kivanjak biztositani.

(2) A nagyobb varosi kozpontok es ipar hianyaban, valamint a kozművesitett telepulesek kovetkezteben Dobronak Kozseg terulete minősegi lakokornyezetnek minősithető. Az utobbi evek fejlesztesei elsősorban a szennyvizek begyűjteset es tisztitasat szolgalo, korabban elhanyagolt infrastruktura epitesere iranyultak. Dobronak Kozseg teljes teruleten kiepult a kozlekedesi, valamint a vizellatasi-es a telekommunikacios szuksegleteket kielegitő infrastruktura is. A helyi utak zome rendezett, tervek vannak a jelenleg kijeloles alatt levő, a telepuleseket osszekapcsolo utak rendezesere is. Az erintett terseg szinten osszes helyi utjat aszfalt boritja. Ez lehetőve teszi a mobilitast, illetve az osszes telepulest es telepulesreszt osszekapcsolja a helyi es kozsegi kozpontokkal, tovabba a nagyobb kozpontokba (Muraszombat es Lendva) es a szomszedos tersegekbe vezető főutvonalakkal. A szelesebb hatterterseg es a kulfold jobb megkozelithetőseget biztositja a kozsegtől delre vezető autopalya, a Dobronak-Turnišče lehajtoval.

(3) Dobronak Kozseg osszes telepulese siksagi, ut menti telepules, jellegenel fogva az osszes megőrizte tulnyomoreszt paraszti jelleget, vagyis a lakoepuletek az esetek tobbsegeben a gazdasagi epuletekkel alkotnak egyuttest. Funkciojukat tekintve a telepulesek lakokornyezetek, es csak kisebb mertekben maradtak meg a parasztgazdasagok. Kulon telepulestipust kepviselnek a szőlőhelyi telepulesek, ahol az egykor tipikus szőlőhegyi teruletek lakoteruletekke alakulnak at. A kozossegi infrastruktura teruletei csak Dobronak Kozseg kozponti reszeben adottak. A kozteruletek rekreacios es sportteruletekre, illetve helyi utakra korlatozodnak.

(4) Az osszes csoportos telepulesen meg vannak szabad beepitetlen haztelkek. A mintegy 19 ha osszterulet a telepulesek feluletenek atlagosan 11 %-at kepezi. A rendezetlen telekpiaci viszonyok, a maganteruletek es a parasztgazdasagok nagyobb funkcionalis foldteruletek iranti igenye miatt azonban a teljes terulet nem alkalmas a beepitesre.

(5) A hazai munkahelyteremteshez, a Kozseg megfelelő telkeket kivan biztositani a kulonboző tevekenysegeknek. Dobronak telepules deli reszeben nagyobb gazdasagi es mezőgazdasagi uzleti ovezet alakul, amelyben mar műkodik a viragtermesztesi tevekenyseg, a csirkefarm es a biogaz uzem, ugyszinten a kozelben van az elnyert banyaszati jogu felszini kavicsbanya is.

(6) A Kozsegben adottak a turizmusfejlesztes feltetelei. Nagyobb idegenforgalmi ovezet van alakuloban a Bakonaki to viztarozonal, ahol mar fejlett kiranduloturizmus mellett adottak a lehetősegek a szallasra es a sportturizmusra is. A tervek szerint szorosabb egyuttműkodes fog kialakulni a to melletti es a szőlőhelyi kinalat kozott, itt elsősorban a kiegeszitő mezőgazdasagi tevekenysegeken van a hangsuly.

(7) A kozseg terulete gazdag kavics- es homoklelőhelyekben. Amennyiben erdeklődes mutatkozik az asvanyi nyersanyagok felhasznalasara, a Kozseg az alapos teruleti bevizsgalasokat kovetően merlegeli, mennyire esszerű egy adott teruletet alapvetően az asvanyi nyersanyagok kihasznalasi teruletenek nyilvanitani. Az asvanyi nyersanyagok kiaknazasa celjabol el kell fogadni a reszletes kozsegi teruletrendezesi tervet (RKTT). Az illegalis kitermelesre vonatkozoan megfelelő szanalasi intezkedeseket kell alkalmazni, amelyekkel a taj es a mikro relief helyi jellegzetessegeinek figyelembe vetelevel tortenik meg a renaturacio. Az illegalis kitermelőhelyek szanalasa a letesitmenyek epiteseről szolo előirasokkal osszhangban tortenik.

(8) Az utobbi evekben gazdasagi es idegenforgalmi celbol ujra zajlik a termalviz forrasok kutatasa – gazdasagi celra mar alkalmazzak a meleg vizet (a novenyhazak fűtese). A Kozseg teljes terulete a szenhidrogenek kutatasi teruletehez es a geotermikus energiaforrasok tersegehez tartozik, amelyre banyaszati jog ervenyes.

4. cikkely

(a község területfejlesztési lehetőségei és céljai)

(1) A Kozsegben kellő mennyisegű egyeni epitkezesre alkalmas telek all rendelkezesre, igy a Kozseg, a telepules teruletfejleszteset a telepuleseken beluli teruletekre iranyitja. A rendezetlen telekpiaci viszonyok, a maganteruletek es a műkodő parasztgazdasagok nagyobb funkcionalis foldteruletek iranti igenye miatt engedelyezett a telepulesek bővitese is. A gazdasagi tevekenysegekhez a dobronaki gazdasagi ovezetben tartanak fenn teruleteket, lakocelra es kiegeszitő turisztikai tevekenysegekhez a Strehovci- es a Dobronaki hegyen jelolnek ki teruleteket.

(2) A mezőgazdasagot illetően a novenyhazak geotermikus vizzel tortenő fűtesevel, adottak az intenziv termesztes feltetelei. A kozsegben adottak az allattenyeszteshez szukseges feltetelek is, azzal, hogy a műkodő parasztgazdasagok bőviteset, illetve az ujak fejleszteset a telepules szelere es a nyitott teruletekre iranyitjak.

(3) Az idegenforgalmi tevekenysegek fejlesztese a Bakonaki ota, valamint a hozza kapcsolodo Strehovci es Dobronaki hegyre, tovabba a kavicsbanyara iranyul, ahol a kitermeles befejezeset kovető helyreallitas utan rekreacios tevekenysegek fejlesztese kezdődik.

5. cikkely

(a község fejlesztési igényei, valamint az ország és a régió fejlesztési igényei)

(1) A Kozsegben zajlo tevekenysegek iranyitasa oly modon tortenik, hogy ezek pozitivan befolyasoljak a kiegyensulyozott teruleti es hatekony gazdasagi hatasokat, a kozossegi kapcsolatokat, valamint a termeszeti es a lakokornyezet minőseget. Megfelelő tervezessel, tobbcelu felhasznalassal es az agazati egyuttműkodessel biztositott a terulet esszerű hasznalata es a lakossag biztonsaga. A terulet kedvezőtlen allapotait teruletrendezesi es kornyezetvedelmi intezkedesekkel javitjak.

(2) A Kozseg szekhelyen, Dobronakon, amely varosias videki telepules, a gazdasagi ovezetben es a mezőgazdasagban osztonzik a munkahelyteremtest, es ezzel a napi ingazasok mertekenek csokkenteset.

(3) A telepuleseknek biztonsagosnak, tarsadalmi szempontbol igazsagosnak, vitalisnak, egeszsegesnek es rendezettnek kell lenniuk.

A lakokornyezet minőseget megfelelő es esszerű infrastrukturalis ellatottsaggal, a gazdasagi es szolgaltatasi tevekenysegek fejlettsegevel, a műszaki infrastruktura elerhetősegevel, a megfelelő vizellatassal, valamint az emberek, a vagyon, a kulturalis orokseg es a kornyezet vedelmevel, illetve a termeszeti es egyeb katasztrofak elharitasaval biztositjak.

(4) Dobronak Kozsegben nincsenek kiemelten veszelyeztetett teruletek, amelyek akadalyoznak a teruletfejlesztest, illetve korlatoznak a tevekenysegek behelyezeset. Az arterek tobbnyire a nyitott teruletekre nyulnak be. A Kozseg a teruletfejlesztes celjai koze sorolja a teruletfejlesztesnek azon tersegeken kivulre tortenő iranyitasat, amelyeket termeszeti vagy egyeb csapasok sujthatnak, amennyiben viszont ez nem lehetseges, biztositja a szukseges intezkedeseket.

(5) Dobronak Kozseg teruleten, az allami fejlesztesi igenyek csak a Muraszombat-Lendva 110 kV-s tavvezetek kiepitesere korlatozodnak, amelyhez viszont mar elfogadtak az allami teruletrendezesi tervet.

6. cikkely

(kölcsönös hatások és kapcsolatok a szomszédos községek területével)

(1) Dobronak Kozseg es a szomszedos Moravske Toplice, Kobilje, Turnišče es Lendva Kozsegek kozott rendezett kozuti halozati kapcsolatok vannak. A kozossegi kozlekedes a nagyobb helyi kozpontok kozotti autobusz osszekottetesekre korlatozodik, amelyek azonban minimalisak es egyre ritkabbak. A szomszedos kozsegekhez reszben, tobbnyire a kozutak melletti, rekreacios kerekparutak vezetnek.

(2) Az autopalya kiepitesevel tovabbi kozlekedesi kapcsolat jott letre, mivel a nyugati kozsegek (Moravske Toplice, Kobilje) reszeről, a Turnišče Kozsegben levő lehajtok iranyaba, Dobronak Kozsegen keresztul vezet a tranzitforgalom. Az elerhetőseg javitasa celjabol, Dobronak Kozseg, az autopalya lehajtokig, tovabbi kozuti kapcsolatokat tervez kiepiteni.

7. cikkely

(a Község területfejlesztési célkitűzései)

Dobronak Kozseg teruletfejlesztesi celkitűzesei:

- uj munkahelyek letesitese es a minősegi lakokornyezet megteremtese a kozsegben. Ezt a dobronaki bővitett gazdasagi ovezetben tortenő gazdasagi fejlesztesekkel, a műkodő kisipari tevekenysegek megőrzesevel es fejlesztesevel, az ujabb lakokornyezetek kialakitasaval, valamint az osszes telepules műszaki infrastrukturaval valo ellatasaval kivanjak biztositani,

- a mezőgazdasagi tevekenyseget az ontozessel es geotermikus vizzel tortenő fűtessel ellatott, intenziv novenyhazi termesztes, - a Bakonaki to mellett, es az osszes termeszetvedelmi teruleten mar megkezdett idegenforgalmi tevekenyseg fejlesztese,

- kiegeszitő kozponti tevekenysegekkel Dobronak mint helyi kozpont kiteljesitese, a telepules zoldrendszerenek szanalasa es kialakitasa,

- a telepulesek mellekepitkezeseinek fenntartasa; a letelepedes, valamint a naturpark es a Goričko demografiai szempontbol veszelyeztetett tersege kulturtajanak megőrzese, tovabba a mezőgazdasagi tevekenyseg fenntartasa erdekeben, a mellekepitkezesek a Strehovci es dobronaki hegyen is fennmaradnak,

- a telepulesek, elsősorban a Strehovci es dobronaki hegy szőlőtermesztesi terulete teruleti identitasanak megőrzese,

- A kozsegi energetikai koncepcioval osszhangban tortenik az energetikai potencialok, elsősorban a geotermikus viz es az alternativ energiaforrasok (biomassza, biogaz-uzemek, napenergia, kornyezeti energia) kihasznalasa,

- a kulturalis orokseg letesitmenyeinek es teruleteinek atfogo apolasa es vedelme,

- a biotikai sokszinűseg, valamint az előhely tipusok minden formajanak megőrzese az osszes termeszetvedelmi teruleten.

2. A község területfejlesztési koncepciója

8. cikk

(a Község területfejlesztési koncepciója)

A Kozseg teruletfejlesztesi koncepcioja a terulet jelenlegi allapotara es a termeszeti adottsagokra epulő fejlesztesi igenyekre tamaszkodik.

A teruletfejlesztesi koncepcio meghatarozza:

- a letelepedes es a tevekenysegek fejlesztese szempontjabol prioritast elvező teruleteket,

- a telepuleshalozatot, ezek szerepevel es funkcioival,

- a kozlekedesi kapcsolatok alap iranyelveit,

- a fejlesztesi szempontbol fontos teruleteket, es

- a telepulesrendezesi terv teruletet.

9. cikk

(a letelepedés és a tevékenységek fejlesztése szempontjából prioritást élvező területek)

(1) A letelepedés elsősorban a telepuleseken beluli szabad teruletekre, a műszaki infrastruktura hatekonyabb kihasznalasa erdekeben azonban a peremteruletekre is iranyul. Az ut menti szőlőhegyi telepulesek morfologiai szerkezetenek megőrzese miatt, az epitkezes a hezagokban is lehetseges. A kozsegben degradalt, illetve hianyosan kihasznalt telkek nincsenek. Minden telepulesen rendezni es bőviteni szukseges a rekreacios teruleteket. Bővul a dobronaki ket romatelep is.

(2) A mezőgazdasági tevekenyseg teruleten a novenyhazi termesztes osztonzese, a geotermikus viz felhasznalasaval. Az osszes terulet alkalmas a novenyhazak telepitesere. Az allattenyesztesnek a telepulesek peremere es a nyitott teruletekre tortenő atiranyitasa.

A telepulesen belul a parasztgazdasagok bővitese csak abban az esetben lehetseges, amennyiben adottak a teruleti es kornyezeti feltetelek.

(3) A gazdasági tevékenységek fejlesztése céljából bővul a dobronaki gazdasagi ovezet. A deli oldali bővitessel tovabbi mezőgazdasagi, valamint turisztikai-rekreacios tevekenysegek helyezhetők el. Ugyszinten bővul a kavicsbanya tersege is, amely a kitermeles befejeztevel sport- es rekreacios kozpontta alakul. Zsitkocon egy kisebb gazdasagi ovezet jon letre a csendes kisipari, illetve kereskedelmi tevekenysegekhez.

(4) Az idegenforgalmi tevékenységek elsősorban a Bakonaki to, a szőlőhegyek es a termeszetvedelmi teruletek tersegeben zajlanak.

(5) A sport- és rekreációs tevékenységek fejlesztese a Bakonaki tonal levő helyszinen folytatodik. A kavicskitermeles befejeztevel a sport- es rekreacios tevekenysegek fejlesztese az előzetesen szanalt kavicsbanya tersegere is iranyul.

10. cikkely

(a településhálózat, a szerepekkel és funkciókkal)

(1) A kozsegi kozpont, Dobronak, mint helyi kozpont biztositja a telepules es kornyezete lakossaga reszere a mindennapi ellatast, az alapkepzest, az egeszsegugyi alapellatast, a tajekoztatast es a kozossegi eletet. A lakossag egyeb tarsadalmi igenyeinek kielegiteset a ket regionalis kozpont, Lendva (13 km) es Muraszombat (15 km) latja el.

(2) Funkcio szempontjabol a vizsgalt tersegen belul, a tobbi telepules kevesbe relevans. Letelepedes szempontjabol ezek csoportos telepulesek, kozben parasztgazdasagokkal, novenyhazi termesztessel es kisiparral. Kulon funkcioval nem rendelkeznek a szőlőhegyen levő telepulesreszek sem, bennuk a szőlőtermesztesi gazdasagi tevekenyseg mellett az idegenforgalom fejlődik, ugyanakkor lakokornyezette alakulnak at.

11. cikkely

(a községi és regionális közlekedési kapcsolatok fő irányelvei)

Kozlekedes szempontjabol Dobronak Kozseg a szomszedos kozsegekhez es a jelentősebb helyi kozpontokhoz (Lendva, Muraszombat) allami főutak altal kapcsolodik. Főutvonal vezet meg Turnišče kozseghez, ahol az autopalya-lehajto is talalhato, valamint Moravske Toplice es Kobilje Kozseghez. Szlovenia es a szomszedos Magyarorszag szelesebb tersegevel a Kozseg kozvetve, az autopalya altal van kozlekedesi kapcsolatban. A tervek szerint Turnišče keleti reszenel megepul egy ujabb autopalya-lehajto.

12. cikkely

(fejlesztési szempontból fontos egyéb területek)

Dobronak Kozsegben a termeszetvedelmi teruletek az eszaki reszen, a Goričko Naturparkhoz tartozo Strehovci es dobronaki hegy bortermő tersegeben talalhatok. A Kozseg deli oldalan szinten okologiai szempontbol fontosnak minősul a termeszeti erteket kepviselő Dobronaki erdő. Az osszes termeszetvedelmi terulet eleve megmarad a jelenlegi allapotaban, a kornyezetvedelmi iranyelvek figyelembe vetelevel azonban idegenforgalmi celokra felhasznalhato.

13. cikkely

(a településrendezési terv területe)

Elkeszult Dobronak telepules telepulesrendezesi terve, es noha nem varosi, hanem helyi kozpontrol van szo, a teruletfejlesztesi terv koncepciojaban elkeszul a jelenlegi epitőtelkek felmerese, es a teruletek uj felosztasa. Kijelolesre kerul a bővitesre szolgalo terulet es a telepules kozponti resze. A telepulesrendezesi terv terulete kiterjed azokra az epitőtelkekre, amelyek alapjan a jelenlegi tervdokumentumok meghatarozzak a telepules teruletet, es azokra a teruletekre, amelyeken a bővites varhato.

3. A helyi jellegű műszaki infrastruktúra koncepciója

14. cikkely

(közlekedési infrastruktúra)

(1) Dobronak Kozsegben az orszagutak a Dobronak Kozseget a szomszedos kozsegekkel osszekotő regionalis utak. Az autopalya megepitesevel megnőtt a Dobronak-Turnišče osszekotő ut forgalma, ezert tervbe vettek a Dobronak telepulesen levő regionalis utak felujitasat. Ide tartozik a jarda es a kerekparosveny megepitese is. Ugyszinten tovabbi kozuti kapcsolat letesul a Lendva patak menten, amely Turnišče Kozsegben csatlakozik az autopalyahoz.

(2) A kozsegi utak azok a helyi utak, amelyek osszekapcsoljak a Kozseg telepuleseit. A Kozseg tervbe vette a helyi utak fokozatos felujitasat.

(3) A Kozseg turisztikai gyalogosvenyei rendezettek, a tervek szerint ujabb szakaszok epulnek ki a dobronaki es a Strehovci hegy tersegeben, a tervekben szerepel ezek folyamatos karbantartasa is.

(4) A kerekparutak a kozutakon vezetnek, elkulonitett kerekparutak nincsenek. Az autopalyahoz kozvetlenul vagy kozvetve kapcsolodo helyi es orszagutakon megnőtt forgalom miatt tervbe vettek a regionalis es helyi utak melletti kerekparutak kiepiteset, valamint a turista- es rekreacios utak szerepet is ellato, telepuleseken kivuli mezei utak kerekparos forgalom szamara alkalmassa tetelet.

(5) A kozossegi kozlekedes merteke csokken. A Kozseg uj kapcsolatokat nem tervez, szukseg eseteben helyi idegenforgalmi vonalak letesitese esedekes.

(6) Az uj kozlekedesi feluletek tervezesenel ezek elhelyezeset ugy kell megoldani, hogy ne seruljenek a kulturalis orokseg vedett ertekei es tartalmai, ugyanakkor pedig biztositani kell ezek teruleti integritasat is.

15. cikkely

(telekommunikáció)

A Kozseg sajat teruleten osztonozni kivanja a telekommunikacios halozat fejleszteset, hogy a lakossag minel szelesebb korben csatlakozhasson az informacios tarsadalomhoz. Ugyszinten osztonzi a mar műkodő telekommunikacios halozatok osszekapcsolasat es egyesiteset. Az uj halozatok telepitese a kulturalis orokseg vedett teruletein kivul tortenik.

16. cikkely

(energetika)

(1) A villamos energia nagyobb terhelesei es tovabbi teljesitmeny iranti igenyek miatt, a tervek szerint, egyes teruleteken uj transzformatorok es hozzajuk tartozo halozatok epulnek. A dokumentacio elkeszitese előtt, az epitőtelkek kozművesitesi programja alapjan, igenyfelmeres tortenik. Az uj halozatok telepitese a kulturalis orokseg vedett teruletein kivul tortenik.

(2) A kozseg a tervezes soran figyelembe veszi a megujulo energia hasznalatanak osszes lehetőseget, elsősorban a geotermikus-, a nap- es a biomasszabol nyerhető energiat. A biomasszabol nyerhető energia alapjaul elsősorban a parasztgazdasagokban keletkező hulladek szolgal.

(3) Dobronak Kozsegben meg nincs gazvezetek, igy a Kozseg minden telepulesen osztonozni kivanja ennek kiepiteset es a rakapcsolasokat.

(4) Osztonzesben reszesul a geotermikus viz kihasznalasa. A geotermikus viz kiaknazasaval kinyert hőenergiat tovabbra is elsősorban a mezőgazdasagban es az idegenforgalomban kivanjak hasznositani. A letesitmenyek fűteset szolgalo tovabbi energiaforras a biogaz-uzemekből nyerhető.

(5) Dobronak Kozseg teruleten, Lendvaval parhuzamosan epul meg a Muraszombat-Lendva 110 kV-s tavvezetek, amelyhez mar elfogadtak az orszagos teruletrendezesi tervet.

(6) A kulturalis orokseg reszet kepező letesitmenyeken nem telepithetők a megujulo energiak felhasznalasat szolgalo letesitmenyeket es berendezesek. Kivetelesen telepithetők a kulturalis orokseghez tartozo letesitmenyek belső udvaran, amennyiben a telepiteshez kulon szakmai alapok keszulnek, es ezekhez a kulturalis oroksegvedelmi intezet jovahagyasat adja.

17. cikkely

(vízellátás)

(1) A megfelelő ivoviz ellatas biztositasahoz vedelmet elveznek a kozseg jelenlegi es potencialisan fontos vizforrasai, valamint osztonzest elvez az ivoviz takarekos es esszerű hasznalata.

(2) A vizi javak altalanos fogyasztasi mennyiseget meghalado fogyasztasahoz, a hordalek, illetve foldalatti vizek hasznalatahoz vizhasznalati jogot, illetve koncessziot kell beszerezni.

(3) Osztonzest elvez a vizellato rendszereknek az esszerűbb, hatekonyabb es szakmai felugyelettel ellatott osszekapcsolasa. Dobronak Kozseg ebből a megfontolasbol vesz reszt a Muravideki vizellatasa regionalis koncepciojanak elkesziteseben. Az uj halozatok telepitese a kulturalis orokseg vedett teruletein kivul tortenik.

18. cikkely

(szennyvizek tisztítása és elvezetése)

(1) A fokozott vizszuksegletek miatt nagyobb a kommunalis szennyvizek tisztitasa iranti igeny is, ezert a zart telepulesreszeken biztositott a szervezett gyűjtes es tisztitas, mig a szort telepulesreszeken a tisztitas egyeni rendszerekkel fog megvalosulni. Szukseg eseteben novelik a dobronaki tisztitoberendezes teljesitmenyet.

(2) A csapadekvizek gyűjtese elkulonitetten tortenik, es minel hosszabb ideig maradnak a helyszinen, ahova lehullottak. Elkulonitett elvezetessel elsődlegesen a szűkebb helyszinen kerulnek a talajba, illetve a felszini vizfolyasokba (patakokba).

(3) A kommunalis szennyvizek es csapadekvizek elvezetese es tisztitasa a vizvedelmi es kornyezetvedelmi előirasokkal osszhangban tortenik.

19. cikkely

(hulladékkezelés)

A Kozseg a hulladekkeletkezes helyen biztositja a hulladek szelektiv gyűjteset, valamint egyes elkulonitetten begyűjtott anyagok ujrahasznositasat. Ezek elsősorban olyan hulladek anyagok, amelyek biomasszakent hasznalhatok a megujulo forrasokbol tortenő energia előallitasahoz.

20. cikkely

(vízgazdálkodás)

(1) Dobronak Kozsegben folyik 1. osztalyba sorolt Lendva patak es a 2. osztalyba sorolt Bakonaki patak, valamint egyeb kisebb patakok. A vizfeluletekhez tartoznak meg a banyatavak es a Bakonaki to viztarozo. A vizek hasznositasa ellatasi, gazdasagi, valamint idegenforgalmi-rekreacios celokra tortenik, ugyelve a vizvedelemre, mind a fenntarthato vegyi- es okologiai allapotuk, mind taji- es okologiai jelentőseguk szempontjabol. A teruleti beavatkozasok tervezese soran a termeszeti folyamatok korlatozo hatassal birnak. Az arteri, erozios es csuszasveszelyes teruleteken teruletrendezesi, illetve a fenti folyamatokat elindito beavatkozasokat nem terveznek.

(2) Vizgazdalkodasi szempontbol a Kozseg nem tervez nagyobb beavatkozasokat, mivel az osszes vizfolyas allami hataskorbe tartozik.

A tervek a Bakonaki patak rezsűjenek a Dobronak telepulesen es a Bakonaki to melletti idegenforgalmi teruleten levő reszenek szanalasat tartalmazzak.

4. A települések keretterületének kijelölése

21. cikkely

(a települések térségének kijelölése)

(1) Dobronak Kozsegben Dobronak, Strehovci es Zsitkoc zart telepulesek, valamint a dobronaki, Strehovci es zsitkoci hegy ut menti csoportos telepulesei minősulnek telepulesnek.

(2) A Kozsegben szort beepitesi teruletek nincsenek. A dobronaki es a Strehovci hegyen, a telepulesek hataran levő szort beepitesi teruletek a telepuleshez lesznek csatolva, a tobbieket pedig a szort letelepedesi teruletek epitőtelkeikent, illetve epitőtelkek nelkuli funduskent lesznek kimutatva.

5. A szórt településrendszer keretterületének kijelölése

22. cikkely

(a szórt településrendszer területének kijelölése)

A kozseg siksagi reszeben szort telepulesrendszer nem talalhato. A telepulesek zartrendszerű reszen kivul csupan nehany, 1967 előtt epult letesitmeny van. Hasonloan a dobronaki es Strehovci hegyen is, az ut menti gerincszerek mellett talalhatok egyes letesitmenyek, illetve viszonylag hezagos elhelyezkedessel, kisebb letesitmenycsoportok. Ezek kozul nehany kiegeszitő epitkezessel osszekapcsolhato a telepulesekkel, illetve szerekkel, mig a tobbi letesitmeny, az epites evenek fuggvenyeben a szort telepulesresz elemekent, illetve haztelekkent (fundus) kerul meghatarozasra. Szort telepulesreszek Dobronak Kozsegben csak a Strehovci es a dobronaki hegy tersegeben talalhatok.

6. A község területfejlesztési irányelvei

6.1. A település rendszer fejlesztésének és átfogó felújításának irányelvei

23. cikkely

(településfejlesztési irányelvek)

(1) A telepulesfejlesztes a belső fejlesztest, a felujitast es a bővitest foglalja magaba. A bővites előtt elsőbbseget elvez a belső fejlesztes es a felujitas.

(2) A telepulesek belső fejlesztese, minden telepulesen, a helyi utak melletti, beepitetlen hezagok feltoltesere iranyul. A parcellak belsejeben, a gazdasagi epuletek vonalaban, lakoepuletek nem epithetők. A hezagokon elsősorban egyeni lakohazak, valamint szerviz- es kisipari műhelytevekenyseget szolgalo letesitmenyek epithetők. Dobronak telepules kozponti reszeben kozepuletek es tobblakasos epuletek is epithetők.

(3) A telepuleseken nincsenek degradalt feluletek, a felujitas csupan a beepitetlen teruletek nagyobb kihasznaltsagara, valamint a műszaki infrastruktura felujitasara iranyul. Beepitetlen telkek elsősorban a helyi kozpontban vannak, ahol ket beepitetlen terulet talalhato, ahol azonban a meg fennmaradt mezőgazdasagi tevekenyseg kovetkezteben nincs erdek a lakoletesitmenyek epitese irant.

(4) A telepuleseknek a lakasepitesi celokra tortenő bővitese a telepulesek peremen, magantulajdonban levő egyes telkekre, illetve a beepitetlen hezagokra szűkul le, amennyiben a teleken adott a műszaki infrastruktura es a telek kozutrol elerhető. Bővitesre kerul a dobronaki romatelep, amely onallo telepulesresz lesz.

(5) A Kozseg engedelyezi a szőlőhegyi telepulesek bőviteset is, mivel ezek helyenkent lakoteruletekke alakulnak at. Ezaltal esszerűbb lesz a mar kiepitett műszaki infrastruktura kihasznaltsaga, fennmarad a szőlőtermesztesi tevekenyseg, valamint a hozza kapcsolodo kiegeszitő es idegenforgalmi tevekenysegek.

24. cikkely

(tevékenységek fejlesztésének irányelvei)

(1) A gazdasagi tevekenysegek fejlesztese az adott beruhazok erdekeihez fűződik, igy a Kozseg a dobronaki gazdasagi ovezet bőviteset tervezi, ahol kulonboző tevekenysegek telepedhetnek meg, prioritast viszont a novenyhazi mezőgazdasagi termesztes elvez. Egy kisebb gazdasagi ovezet Zsitkocon a kisipari-, szerviz es kereskedelmi tevekenysegeket szolgalja.

(2) A nyitott teruleten, a tervek szerint, mezőgazdasagi tevekenyseg fejlesztese es novenyhazak telepitese, valamint a terseg adottsagaihoz, peldaul a Bakonaki to tersegehez alkalmazkodo idegenforgalmi tevekenysegek valosulnak meg. A letelepedesi teruleten kivuli epitkezesek csak abban az esetben engedelyezettek, ha a letesitmeny mezőgazdasagi-, erdeszeti- es vizgazdalkodasi celokat szolgal, sport- es rekreacios igenyeket elegit ki, energia-előallitasat es egyeb termeszeti forrasok kihasznalasat biztositja, tovabba az allampolgarok es vagyonuk vedelmet, a termeszeti es egyeb csapasok elleni vedelmet, valamint a műszaki infrastrukturaval oszszefuggő igenyeket szolgalja. Ezzel kapcsolatosan fontos szem előtt tartani a kozjo erdekeit, valamint a nagyobb koltsegek nelkuli kozművesites lehetőseget. A letelepedesi teruleten kivuli epitkezesek nem jarhatnak karos kornyezeti hatasokkal, valamint nem veszelyeztethetik a biotikai sokszinűseget es a termeszeti forrasok minőseget. Az epitkezes nem akadalyozhatja a terulet elsődleges hasznalatanak folytatasat.

(3) A kozponti tevekenysegek fejlesztese kizarolag a helyi kozpontban tortenik, ahol az esetleges bőviteshez a telepules eszaki reszen biztosit tovabbi teruleteket.

25. cikkely

(a szórt településrendszer fenntartása)

A szort telepulesrendszer Dobronak Kozsegben a zar telepulesreszen kivul talalhato Strehovci es dobronaki szőlőhegy egyes letesitmenyeire korlatozodik, ezek a helyi infrastruktura mellett a telkek adott allapota szerint maradnak fent.

26. cikkely

(a települések urbanisztikai alakítása)

(1) Minden telepulesnel, mind a zart, mind pedig a szőlőhegyi szort telepulesreszek belső felujitasa es bővitese a telepules jelenlegi morfologiajanak figyelembe vetelevel tortenik. Ez elsősorban az ut menti epitesi vonalu ut menti beepitest es a letesitmenyek jellemző elosztasat jelenti (a lakoresz az ut mellett, a seged letesitmenyek a telek belső reszen). Ujabb bővitesek a meglevő falusi utcak vonalaban varhatok, ahol mar adott a műszaki infrastruktura, mig a szőlőhegyi reszen a meglevő utak mellet, ahol szinten folytatodik az ut menti telepulesi forma.

(2) Az osszes telepulesen, Dobronak telepulest is beleertve, elsősorban a magassag vonatkozasaban (a kozepuleteknel is) figyelembe kell venni a jellegzetes muravideki epiteszeti stilust, ereszes nyeregtető, tetőcserep, vilagos homlokzatvakolatok, stb.

6.2. Tájfejlesztési irányelvek

27. cikkely

(fejlesztési területek a természeti erőforrások alapján)

(1) A tajfejlesztes a termeszeti erőforrasok megőrzesere es fejlesztesere epul. Dobronak Kozsegben ez elsősorban a mezőgazdasagi teruleteket jelenti. A mezőgazdasagi foldteruleteken a fűtesre es ontozesre alkalmazott geotermikus viz hasznalataval tortenő intenziv virag-, zoldseg es mezei termestermesztes elvez tamogatast. A mar elvegzett meliorizacio mellett tovabbi talajjavitasokat terveznek, a Kozseg teljes teruleten pedig tervezik a tagositas megvalositasat is.

(2) Az erdeszet teruleten fennmarad az erdők gazdasagi es okologiai szerepe, valamint a vegyes teruleteken a vegyes mezőgazdasagierdeszeti szerep.

(3) Az idegenforgalmi terulet a Bakonaki to mellett van, ahol bizonyos rendezesek mar kijelolesre kerultek. A Kozseg deli reszeben levő banyatavat a kitermeles befejeztevel es a szanalas utan, a megfelelő feluletek kialakitasaval es letesitmenyek telepitesevel sportes rekreacios kozpontta alakitjak.

(4) Minden telepulesen mar van rendezett rekreacios terulet, espedig zold sportpalyak formajaban a szukseges letesitmenyekkel egyutt. A kozponti sport- es rekreacios terulet a Kozseg kozpontjaban, az iskola mellett van. Az osszes sportpalya eseteben tervbe vettek a tovabbi kozművesitest. Nagyobb sport- es rekreacios teruletek letrehozasat a ket vizfelulet, a Bakonaki to es a kavicsbanya mellett tervezik.

(5) Dobronak Kozseg teruleten, Dobronak telepules deli reszen levő kavicsbanyara ervenyes banyaszati engedely van ervenyben az asvanyi nyersanyag kitermelesere. Mivel az asvanyi nyersanyagok tovabbi feltarasa es kitermelese irant adott az igeny, a Kozseg kozvetlenul a meglevő kavicsbanya kozeleben jelolt ki ujabb, asvanyi nyersanyag teruleteket. Az asvanyi nyersanyagok kiaknazasa celjabol el kell fogadni a reszletes kozsegi teruletrendezesi tervet (RKTT).

28. cikkely

(speciális fejlesztési területek)

(1) Specialis teruletnek minősul a Goričko Naturpark tersegehez tartozo dobronaki, Strehovci es zsitkoci szőlőhegy, ahol a taji-, urbanisztikai- es epiteszeti szempontbol fontos a terulet kulonleges minősegenek es ertekeinek megőrzese es fejlesztese. A vedelmi feltetelek biztositasa mellett, az osszes teruleten tamogatast elvez a szőleszet, valamint a mezőgazdasagi kiegeszitő es az idegenforgalmi tevekenysegek fejlesztese. A Strehovci hegyen, a telepulesrend megőrzesevel es bővitesevel, a Bakonaki tohoz kapcsolodoan osztonzik a rekreacios es idegenforgalmi tevekenysegek fejleszteset.

(2) A tobbi termeszetvedelmi kornyezetben es a Kozseg teljes nyitott teruleten, a taji beavatkozasok tervezesenel es a mezőgazdasagi tevekenyseg folytatasa mellett biztositani kell az osszes, a biotikai sokszinűseg, a vedett előhely tipusok kedvező allapota, valamint a veszelyeztetett fajok előhelyeinek megőrzese szempontjabol fontos, taji struktura fennmaradasat es kialakitasat. Meg kell őrizni, illetve ujra letre kell hozni a mezsgyeket, elő sovenyeket es erdős szigeteket. Tovabba meg kell őrizni az osszefuggő erdőteruleteket es az erdei okologiai rendszerek stabilitasat, valamint a mezőgazdasagi teruleteken levő erdős feluleteket. Ugyszinten meg kell őrizni a vizfolyasok es a vizes feluletek part menti ovezeteit. Azokon a teruleteken, amelyek termeszetvedelmi alapon specialis statust elveznek (vedett teruletek, kiemelten vedett teruletek – Natura 2000-es teruletek), a tagositas es a meliorizacios beavatkozasok a teruletrendezesi kivitelezesi tervek alapjan, az illetekes termeszetvedelmi intezet jovahagyasaval vegezhetők.

(3) A tajkoncepcio keszitese soran megmarad a letelepedesi es megművelesi minta kontinuitasa es a taji mercek. A tevekenysegek iranyitasa a ter- es időbeli folytonossagot kepező taji minősegi aranyok es strukturak figyelembe vetelevel tortenik.

29. cikkely

(az elemi és egyéb csapások elleni védelmi területek, a védelmi és mentési, valamint a honvédelmi területek fejlesztési irányelvei)

(1) Dobronak Kozsegben a Bakonaki tonal es a kozseg deli reszen, a Lendva patak minősul arteri teruletnek. Az arterben nem terveznek olyan epitesi beavatkozasokat, amelyekre vonatkozoan a terulet veszelyt jelentene. Az arterek a telepuleseken kivul vannak, mezőgazdasagi es erdőteruletek, amelyekre vonatkozoan művelesi ag atminősitese nem esedekes. A teruleten tehat nem terveznek olyan epitesi beavatkozasokat, amelyekre vonatkozoan a terulet veszelyt jelentene. A vizhez nem kapcsolodo tevekenysegeket olyan teruleteken kivul helyeznek el, ahol a viz allandoan vagy időlegesen jelen van. A teruletrendezesi terv kivitelezesi resze elrendeli, hogy az arteri teruleteken tilos minden olyan tevekenyseg es beavatkozas, amely arviz eseteben karos hatassal bir a vizre, a vizi es parti teruletekre, illetve noveli a terulet arviz altali veszelyeztetettseget. Csak a vizek karos hatasait akadalyozo, illetve az alapvető mezőgazdasagi es erdőgazdalkodassal jaro hatasok beavatkozasok megengedettek. A beavatkozasok nem ronthatjak a vizek es a vizi rendszer allapotat, ellenkező esetben kiegyenlitő intezkedesek szuksegesek. Biztositani kell a terulet vizmegtarto (retenzios) kepessegenek megőrzeset, illetve amennyiben ez lehetseges, ennek helyreallitasat. A vizek athidalasat, illetve a vizi- es parti teruleten vegzett epitkezeseket ugy kell megtervezni, hogy biztositva legyen az arvizvedelem, ugyanakkor ne romoljon a vizek allapota es a vizrendszer.

(2) A kozsegi vedelmi es mentesi terv kijeloli romok lerakasanak helyszinet, espedig a dobronaki gazdasagi ovezet tersegeben. Mivel minden telepulesen van falusi temető, amely biztositja a tomegtemetesi igenyeket is, a kozseg nem jelol ki kulon tomegtemetkezesi teruleteket. Ugyszinten nincs a kozsegben allati tetemek elfoldelesere kijelolt terulet, mivel nagyobb szamu elhullas eseteben a tisztitoberendezes teruleten van a gyűjtőhely, ahonnan a tetemeket a nemščaki farmra szallitjak (14 km tavolsag). Balesetek eseteben a lakossag gyulekezesi es elhelyezesi helyszine a dobronaki iskola mellett van.

(3) Dobronak Kozsegben, a gazdasagi ovezetben levő egyes uzemek kivetelevel (pl. biogaz-uzem) nincsenek kulonosebb tűzveszelyes teruletek. Minden telepulesen műkodik tűzolto egyesulet, amely rendelkezik a helyi tűzesetek eseteben szukseges szokasos felszerelessel. A dokumentum kivitelezesi resze figyelembe veszi a tűzvedelmi jogszabalyokban meghatarozott tűzvedelmi intezkedeseket.

Biztositani kell az emberek, az allatok es a vagyon biztonsagos kimenekiteset, a letesitmenyek kozotti meghatarozott tavolsagot, a beavatkozasban resztvevő jarművek felvonulasi teruletet, valamint a megfelelő mennyisegű tűzvizet. Figyelembe kell venni a tűzveszelyre vonatkozo kockazatokat is.

(4) A Kozseg dombvideki resze, az erozio es a csuszasveszely miatt alaposabb vedelmi intezkedeseket igenyel, ezert a teruletrendezesi beavatkozasok soran figyelembe kell venni a vedelmi intezkedeseket, illetve kerulni kell az olyan beavatkozasokat, amelyek eroziot es foldcsuszamlast okoznak, illetve okozhatnak.

(5) Dobronak Kozseg terulete a legalacsonyabb, 0.100 [g] talaj projektgyorsulasi, VII. foldrenges-biztonsagi ovezethez tartozik, amit az osszetettebb letesitmenyek epitesenek es egyeb beavatkozasoknal figyelembe kell venni.

(6) Dobronak Kozsegben nincsenek honvedelmi celokra kijelolt teruletek.

6.3. A területhasználat kijelölésének irányelvei

30. cikkely

(a területhasználat kijelölésének irányelvei)

(1) Az elsődleges terulethasznalati adatokat Dobronak Kozseg tervdokumentumainak teruletrendezesi elemeiből foglaltuk ossze, kiegeszitve azokat a hasznalat uj modositasaival. A felosztas szerint epitőtelkek, mezőgazdasagi foldteruletek, erdőteruletek es vizi teruletek vannak.

(2) Epitőteleknek minősul a letelepedesi teruleten, azaz a zart telepuleseken, telepulesreszeken es egyeni epitesi teruleteken, tovabba a szort telepulesreszeken talalhato osszes foldterulet. Az epitőtelkek besorolasa a reszletes felhasznalasi teruletekre, az elsődleges hasznalat alapjan tortenik. Ekozben az alabbi iranyelveket vesszuk figyelembe:

- az osszes telepules, Dobronak telepules kozponti reszenek kivetelevel, a mezőgazdasagi tevekenyseg megőrzeset lehetőve tevő videki telepuleskent kerul meghatarozasra,

- Dobronak telepules kozponti resze, az iskolatol a kozsegi hivatalig, vegyes kozponti es lakofunkciot ellato, urbanisztikai kozpontkent kerul meghatarozasra,

- Dobronak telepules tobbnyire egyeni lakoepuletes resze, kozbeiktathato szerviz- es kisipari tevekenysegekkel, lakoteruletkent kerul meghatarozasra,

- a termelesi, kisipari, uzleti es egyeb tevekenysegeket a dobronaki gazdasagi ovezetbe iranyitjak.

(3) Dobronak Kozsegben, a magas es jo termesztesi adottsagokkal rendelkező mezőgazdasagi foldteruletek, a kozseg teruletenek 62 szazalekat teszik ki. A gazdasagok atszervezese kovetkezteben, a mezőgazdasagi terulteken a Kozseg tovabbi talajjavitasi es tagositasi műveleteket tervez elvegezni. A lako- es egyeb erzekeny teruletektől valo tavolsagra vonatkozo teruleti- es kornyezeti feltetelek mellett, ugyszinten tamogatja az egyes parasztgazdasagok szakosodasat es bőviteset.

(4) Az erdőteruletek a barmilyen erdei funkciot betoltő erdei fas vagy egyeb novenyi tarsulasok alkotta erdei fakkal benőtt teruletek.

Az erdők adatait Dobronak Kozseg tervdokumentumainak teruletrendezesi elemeiből, valamint az illetekes erdeszeti intezet adataibol foglaltuk ossze. Nagyobb zart erdőteruletek a kozseg eszaki reszeben, a Bakonaki tonal, valamint a deli reszen levő Dobronaki erdő tersegeben vannak. Az erdőkben meg kell őrizni az okologiai, tarsadalmi es termelői funkciot, ugyszinten fenn kell tartani a mezőgazdasagi tajban levő osszes erdős teruletet is: mezsgyek, foltok, biokorridorok.

(5) A vizes teruletek felhasznalasa ellatasi, gazdasagi, valamint idegenforgalmi-rekreacios celokra tortenik, mikozben gondoskodni kell ezek vedelmeről, nevezetesen vegyi- es okologiai allapotuk fenntarthato vedelmeről, valamint taj- es kornyezeti jelentőseguk megőrzeseről.

6.4. A területrendezési kivitelezési feltételek kijelölési irányelvei

31. cikkely

(a területrendezési kivitelezési feltételek kijelölési irányelvei)

(1) A teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek, az alapvető, illetve reszletes hasznalat fuggvenyeben, meghatarozzak az egysegekben engedelyezett beavatkozasokat. A rendezesi egysegek kijelolese a terulet adottsagai alapjan tortenik.

(2) A letesitmenyek formajaval kapcsolatos feltetelek kijelolese soran a muravideki epiteszeti jellegzetessegeket kell figyelembe venni.

Az egyeni lakoletesitmenyek elhelyezesenel a haztelkek beepitesi jellegzetessegeit kell figyelembe venni – a lakoresz az ut menten, a gazdasagi resz es mellekepuletek a telek belsejeben.

(3) A teruleti beavatkozasok felteteleinek kijelolese soran figyelembe kell venni a kulturalis orokseg teruleteit es letesitmenyeit, valamint a termeszetvedelmi teruleteket.

(4) A telepuleseken, a parcellazas soran figyelembe kell venni a jelenlegi telekkialakitasokat es tipusokat, valamint a teruletek tulajdonosi osszetetelet.

(5) Mindazokon a teruleteken, amelyekre teruletrendezesi tervek keszulnek, figyelembe kell venni a terulet letező strukturainak epitesi vonalat (peldaul a meglevő utak, kozeli letesitmenyek, patakok, stb.). Ezeken a teruleteken, a teruletrendezesi terv kivitelezesi resze tartalmazza a feltetelt, miszerint a teruleteket a lehető legnagyobb mertekben zoldesiteni kell, vagyis zoldesiteni kell az osszes parkolot, bekotőutat es a telkek beepitetlen reszeit is.

32. cikkely

(a területrendezési kivitelezési feltételek kijelölési irányelvei Dobronak településen)

(1) Fennmarad a telepules alapszerkezete, azaz az ut menti csoportos beepites. A telepulesen tovabbi utcarendszer jon letre, az osszes bekotőutat es utcat ugy kell kialakitani, hogy az utcak menten lehetőve valjon a beepites. A letesitmenyeket az utca epitesi vonalaban kell epiteni, espedig figyelembe veve a jellegzetes egymasutanisagot: a lako- es kozepuleteket az ut menten, a gazdasagi mellekepuleteket pedig a telek belsejeben kell elhelyezni.

(2) Mivel a telepulesen az egyeni lakasepites elvez prioritast, az epitmenyeknel magassagi korlatozas ervenyes: a letesitmenyek magassaga nem haladhatja meg a terep feletti ket lakasszintet. Magasabb letesitmenyek csak a telepuleskozpontban epithetők. A telepuleskozpontban a letesitmenyek kozfunkcioval kombinalhatok (uzletek), ebben a reszben megengedett a tobblakasos letesitmenyek (lakotombok) epitese is.

(3) A gazdasagi ovezetben a letesitmenyek formaja szabadabban alakithato, mivel ez osszefugg az adott letesitmeny celjaval, illetve az adott letesitmeny vagy berendezes mereteivel. A letesitmenyek kozotti beepitetlen teruleteket a lehető legnagyobb mertekben zoldesiteni kell. Ugyszinten zoldesiteni kell a gazdasagi ovezet teljes peremet is.

(4) Az osszes zold- es kozterulet a telepules zoldrendszeret alkotja.

II. A TERÜLETFEJLESZTÉSI TERV KIVITELEZÉSI RÉSZE

1. A területrendezési egységek és a területhasználat részletes célirányos használatának kijelölése

33. cikkely

(területrendezési egységek)

(1) A teruletrendezesi egysegek kialakitasa a terulet termeszeti es alkotott jellegzetessegei, valamint alapvető felhasznalasa lapjan tortent. A teruletrendezesi egysegek Dobronak, Strehovci es Zsitkoc telepulesek, szerek es telepulesreszek, valamint az epitesi telkek egyeb teruletei, az egyes rezsimek es taji egysegek teruletei. A teruleti egysegekben, az egyes teruletekre vonatkozoan kijelolesre kerult a terulet alap- es reszletes hasznalata, valamint a teruleti kivitelezesi feltetelek.

(2) Teruletrendezesi egysegek attekintese Dobronak Kozsegben:

Tabela 1

*A rezsim rovat rövidítéseinek jelentése: KD – ingatlan kulturalis orokseg teruletei es letesitmenyei, KP – Goričko Naturpark, EPO – kornyezetvedelmi kiemelt teruletek, NATURA - Natura 2000-es teruletek, NV – termeszeti ertekek teruletei, POPL – arvizi figyelmeztető terkep alapjan arternek nyilvanitott terulet (ARSO, 2011. januar), Pm – alacsony veszelyeztetettsegű terulet, Ps – kozepesen veszelyeztetett terulet, Pp – egyeb modon veszelyeztetett terulet (a Pm, Ps es Pp jelolesek Dobronak Kozseg Arvizelemzesi Tanulmanya alapjan lettek kijelolve – Kozsegi Teruletrendezesi Terv szakmai alapjai), VVO (1,2,3) – kozsegi szintű vizvedelmi ovezetek, erozio – Szlovenia Teruletfejlesztesi Strategiaja (SPRS) ertelmeben erozio altal veszelyeztetett teruletek, HMO – hidromeliorizacios ovezetek, DPA – orszagos teruletrendezesi tervhez tartozo teruletek. A Kozseg terulete egeszeben a kőolaj-, foldgaz- es geotermikus forrasok kutatasi tersegehez tartozik.

2. A területfejlesztés tervezésére vonatkozó területrendezési kivitelezési feltételek, valamint létesítmények építése a települések egyes területrendezési egységeiben 2.1. Építőtelkekkel kapcsolatos általános feltételek

34. cikkely

(általános területrendezési kivitelezési feltételek)

(1) A telepulesek teruleten tortenő teruleti beavatkozasok tervezesi feltetelei az alabbiakra vonatkoznak:

- a teruleti beavatkozasok celja es fajtaja,

- a letesitmenyek fekvese, merete es formaja,

- parcellazas,

- a letesitmenyeknek a műszaki infrastrukturara es az epitett kozvagyonra tortenő rakapcsolasa,

- a kulturalis orokseg komplex megőrzese, termeszetmegőrzes, kornyezet- es termeszeti javak vedelme, elemi es egyeb csapasok elleni vedelem es honvedelmi szuksegletek,

- human egeszsegvedelem,

- egyeb.

(2), Amennyiben az adott celhasznalati teruletre egyeb rendelkezesek nem vonatkoznak, az epitőtelkek SS, SK, SP, CU, CD, BC,

BT, O, IK es IG celhasznalati jelolesű ovezeteben, minden teruletrendezesi egysegben, az alabbi beavatkozasok engedelyezettek:

• epitesi es egyeb munkak vegzese, ami kiterjed az uj letesitmeny epitesere, a letesitmeny felujitasara es a letesitmeny eltavolitasara,

• a letesitmeny celhasznalatanak modositasa,

• a letesitmeny karbantartasa, valamint

• mellek- es egyszerű letesitmenyek epitese es telepitese.

35. cikkely

(Dobronak település központi része)

a) A területi beavatkozások céljával és fajtájával kapcsolatos feltételek

(1) A DO 5 teruletrendezesi egysegben, az epitesi telkek teruleten, CU reszletes celhasznalati jeloles jeloli az ellato-, szolgaltato-, igazgatasi-, szocialis-, egeszsegugyi-, nevelesi-, oktatasi-, kulturalis-, vallasi es hasonlo tevekenysegeket, valamint lakascelu teruleteket, amelyeken engedelyezett az alabbi uj letesitmenyek epitesevel, felujitasaval es eltavolitasaval kapcsolatos epitesi es egyeb munkalatok vegzese, a celhasznalat modositasa, valamint a letesitmenyek karbantartasa:

• lakóépületek:

- egylakasos vagy tobblakasos epuletek;

• nem lakáscélú épületek:

- vendeglato epuletek (vendeglők, ettermek, italmerők, ideiglenes tartozkodast szolgalo epuletek),

- igazgatasi es irodaepuletek (kozigazgatas, bankok, posta, biztosito),

- kereskedelmi es egyeb szolgaltatasi epuletek,

- altalanos tarsadalmi celokat szolgalo kozepuletek (kultura, szorakozas, muzeumok, konyvtarak, oktatas, egeszsegugy, műemlekepuletek),

- egyeb, nem lakascelu epuletek (a mezőgazdasagi epuletek kivetelevel);

• mérnöki létesítmények:

- szallitasi infrastruktura letesitmenyei: utak (főutak es regionalis utak, helyi utak, osztalyozatlan utak), hidak, aluljarok,

- szallito- es eloszto csőrendszerek, kommunikacios halozatok es villamosenergia-vezetekek (vizvezetekek es kiserőletesitmenyeik, viz szivattyuzasat, szűreset es meriteset szolgalo letesitmenyek, meleg vizes csővezetekek, szennyvizcsatornak),

- egyeb mernoki letesitmenyek: sport-, rekreacios- es egyeb szabadidős letesitmenyek (sportpalyak), egyeb mernoki letesitmenyek;

• melléklétesítmények:

- sajat igenyeket kielegitő letesitmenyek: garazs vagy tető, filagoria, medence, sufni, szilard burkola